Zapisal izmisljeni | 8.12.2011 - 00:10 - Kategorije: Film

Po kajmaku je prišel traktor, bi lahko poenostavil in zajel skoraj vse kar rabite vedeti.

Dejansko je Dranko Djurić po uspešnici Kajmak in marmelada, po letih zapleta, končno lahko gledalcem ponudil na ogled svoj naslednji izdelek Traktor, ljubezen in rock ‘n’ roll.

traktor

Mešanica njegovega kajmaka in Petelinjega zajtrka, se prične s prihodom pritlikavca v prekmursko vasico, tam nekje v šestdesetih letih, ko je tja prihajal rock ‘ roll.

Pritlikavi Jaka Fon oz. njegov lik Duplin naj bi bil osrednji lik, a je režiser Djurić sebi, torej liku Breze namenil nekoliko več prostora in predvsem simpatičnosti, kot naj bi je imel v knjigi Vankoštanc, romanu Ferija Lainščka, po čigar predlogi je posnet film. Preprosti, zmedeni, simpatični južnjak Breza je rock ‘n’ roll odvisnik, ki na vaški veselici s svojim rokerojem z namišljeno angleščino osvoji natakarico Silvijo. Ta je pribežala iz Švice, naveličana tujine in z upi na bolje življenje, na domačem, kjer pa ji ne gre po načrtih. Biti ljubica oženjenemu moškemu in streči v zakotni kmečki gostilni ni ravno nekaj o čemer je sanjala, a usodno srečanje Silvije in Breze, beri zakoncev Ribič – Durić, film posnese na romantično polje.

Zaplet in razplet naj ostaneta skrivnost, a nekako sem imel občutek, da je Djurić iz kajmaka naredil traktor iz Ljubljane Prekmurje, iz našega časa šestdeseta iz Špele Silvijo, iz Boža Brezo itd. Vse to še ne pomeni, da mi videno ni bilo všeč, le nekoliko več izvirnosti sem pričakoval, tako pa je šlo vse skupaj po ustaljenih tirnicah, kot pravijo.

Čisto spodoben, zabaven, domači izdelek, ki zadovolji, za kaj več pa rajši še enkrat pogledam Kajmak in marmelado oz. Petelinji zajtrk.

  • Share/Bookmark
 

Zapis je bil objavljen 8.12.2011 ob 00:10 in je shranjen pod Film. Komentarjem lahko sledite z RSS 2.0 virom. Lahko komentirate, ali pustite trackback s svoje strani.

« || »

Komentiraj

Komentiranje iz tujine je omogočeno zgolj prijavljenim uporabnikom !