Zapisal izmisljeni | 21.10.2011 - 01:30 - Kategorije: sezona 2011-12

V potentnem sredinem večeru, ki sem ga spremljal preko konferenčnega prenosa nemškega Sky sportsa, se je zaradi razpoloženosti strelcev skakalo z enega prizorišča do drugega in čisto po pravici, same igre sem videl bolj malo, še največ sem spremljal tekmo iz Leverkusena.

skupina E

Bayer Leverkusen – Valencija 2-1  Za večino je bila gostujoča ekipa favorit, a zame kot ljubitelja nemškega nogometa, je imela domača ekipa vsaj enake možnosti za uspeh, če ne še malo večje, predvsem zaradi statistike, v kateri so bili v zadnjih srečanjih Lige prvakov veliko uspešnejši od nasprotnika, vendar to so bili še neki drugi časi. Španska Valencija je odigrala po planu, čvrsto, kombinatorno, predvsem pa hitro in v takšnem stanju je nekajkrat nevarno zapretila, še najbližje golu pa je bil Soldado v 20. minuti ko je zadel vratnico. Samo štiri minute kasneje pa je po nespretnosti Kadleca pred nemškim kazenskim prostorom, do žoge prišel že omenjeni Soldado, ki je podal do Jonasa, ta pa iz neposredne bližine poentiral za vodstvo z 0-1 in vse je kazalo, da gre Valencija suvereno proti enemu od prvih dveh mest. Bayer Leverkusen je bil na tleh, bi rekel Vili Resnik, brez vsakršnih možnosti, saj je Valencija še vedno nizala nevarne akcije in kaj lahko bi bilo vodstvo gostov tudi višje. Domača ekipa je imela dva lepa poskusa ob koncu polčasa, a je ostalo pri 0-1 in med polčasom je očitno prišlo do pridige, saj so v drugem delu domači zaigrali kot prerojeni. Robin Dutt, o katerem sem že pisal, je znal dvigniti moštvo, ki je zagospodarilo na igrišču in že v 52. minuti je Andre Schurrle z natančnim strelom z roba kazenskega prostora izenačil, le tri minute kasneje pa je prekaljeni Michael Ballack z izvrstno podajo v prostor našel hitrega Sidney Sama, ki je zadel za 2-1. Dutt je galopiral ob igrišču, športni direktor, sloviti Rudi Voller je poskakoval v loži, gledalci pa so bili prav tako navdušeni in v takšnem vzdušju Bayerju ni bilo težko zadržati vodstva oz. zmagati, beri osvojiti vseh treh točk, s katerimi so na lestvici skupine E kar lepo ušli Valenciji.

Chelsea – Genk 5-0 Angleški predstavnik je izenačil svojo rekordno zmago, tisto iz Istambula proti Galatasarayu ‘99, ki se je dobro spomnim, saj me je stala dobitnega stavnega listka, če se ne motim celo mojega rekordnega dobitka. Tokrat je uvodni gol na srečanju dosegel portugalec Raul Meireles, ki je poentiral z močnim strelom, izmerjena hitrost žoge 102 km/h, z 28-ih metrov oddaljenosti, serijo zadetkov pa je nadaljeval španec Fernando Torrres, ki se je najprej izkazal z zgrešeno priložnostjo oz. vratnico, potem pa z dvema zaporednima zadetkoma. Il Nino oz. fantek, kot ga kličejo je s tema zadetkoma, po januarskem transferju prilezel šele do številke 5 oz. petih zadetkov v vseh tekmovanjih, za Chelsea, kar je veliko premalo za igralca njegovega slovesa in pri angleški ekipi lahko samo upajo, da bo ohrabren s tema zadetkoma, kmalu speti tisti, stari Torres. Za 4-0 je z glavo zadel srbski branilec Bane Ivanović, za končnih 5-0 pa Salomon Kalou. Belgijska ekipa več kot sparing partner, v tem dvoboju, ni mogla biti.

skupina F

Olympique Marseille – Arsenal 0-1 V enem bolj izenačenih dvobojev dneva, ki sem ga po pravici povedano videl bolj malo je bilo kar nekaj kontraverz, ena od teh je nedosojen penal za domače v 14. minuti srečanja, potem ko je mladi Carl Jenkinson v svojem kazenskem prostoru igral z roko, na drugi strani pa je sodnik enako ravnal tudi ob igranju z roko, enega od francozov v svojem kazenskem prostoru. V srečanju brez prevelikih priložnosti za gol so bili nekoliko konkretnejši gostje za katere sta nevarno zapretila Walcott in Van Persie, a se je obakrat izkazal domači vratar Mandanda. A v tretje gre rado pravijo in tudi tokrat je bilo tako, že v sodnikovem podaljšku je diagonalna podaja z desne preletela vse igralce na vrhu kazenskega prostora, na levi prišla do osamljenega Aarona Ramseya, ki je z natančnim strelom z nekaj več kot 10-ih metrov zadel za 0-1, za zmago, za tri točke in prvo mesto v skupini F, ki so ga prevzeli prav od francoske ekipe. Upravičeno je bentil francoski strokovnjak Didier Deschampes, ki bo imel že v naslednjem kolu priložnost za maščevanje, saj se bosta v Londonu spet pomerila ista tekmeca.

Olyimpiacos – Borussia Dortmund 3-1  Potem ko je nemškega prvaka pričakala šokantna naslovnica v enem od dnevnih častnikov, na kateri je njihova kanclerka Angela Merkel v nacistični uniformi, ob njej pa trener Borussije, Jurgen Klopp in potem ko zaradi varnostnih razlogov sploh niso smeli iz atenskega hotela, kjer so po ulicah divjali protestniki, ki so z molotovkami zažigali in razbijali po mestu, so nemško ekipo le prepeljali v Pirej, stran od protestniške norije, kjer pa so jih na štadionu Karaiskaki pričakale žaljivke vseh vrst, predvsem zaradi političnih razlogov, se pravi ker naj Nemčija ne bi dovolj pomagala Grčiji, ki je tik pred bankrotom, med drugim pa je bil tudi izobešen veliki transparent na katerem je bil konj z vitezom, z Olyimpiacosovo zastavo v roki, ki tepta Nemčijo in Poljsko. V takšnem, sovražnem okolju uboga mlada ekipa Borussije iz Dortmunda verjetno tudi ni mogla izvleči boljšega rezultata, saj so tudi močnejše ekipe znale podleči pritiskom grških navijačev, ki so bili tokrat podprti še s političnimi čustvi. In prav nemec, ki igra za grški Olyimpiacos,  Jose Hoelbas je bil strelec uvodnega zadetka, potem ko je nadskočil gostujoče branilce in z udarcem z glavo poentiral za 1-0. Na 1-1 je po prodoru Gotzeja, z natančnim strelom z roba kazenskega prostora, zadel Robert Lewandowski, še pred koncem prvega polčasa pa je alžirec Refik Djebbour ob neodločnosti Hummelsa in srba Subotiča uspel še enkrat domače popeljati v vodstvo. V drugem polčasu bi rezervist Jakub Kuba Blaszczykowski lahko takoj po vstopu v igro izenačil, a je šla žoga za malo mimo, v 78. minuti pa je sledila kazen in po prostem strelu Ibagaze z leve, je bil v kazenskem prostoru gostov najspretnejši francoz Francois Modesto, ki je preskočil Hummelsa in po 3-1 ni bilo več povratka za nemce. S tem porazom so ostali pri samo eni osvojeni točki, tisti last minute proti Arsenalu, medtem ko je grški predstavnik, s prvimi tremi točkami v letošnji Ligi prvakov, skočil na tretje mesto.

skupina G

Porto – Apoel 1-1  Edino pravo presenečenje se je zgodilo v Portu, kjer domača ekipa ni uspela premagati ciprskega predstavnika, čeprav je že v 13. minuti povedla z golom neverjetnega Hulka, iz prostega strela z desne, pri čemer pa je imel veliko zaslug za zadetek tudi ciprski golman. Že šest minut kasneje je Ailton Almeida, eden od šestih brazilcev v ekipi Apoela, z natančnim strelom z vrha kazenskega prostora izenačil na 1-1 in glede na to, da do novih zadetkov ni prišlo, sta se moštvi razšli z delitvijo točk. Treba je priznati, da Porto razen Hulkovih poskusov s topovskimi streli ni imel neke izdelane akcije za zadetek, medtem ko so gostje kar nekajkrat, po lepo izpeljanih akcijah prišli do strelov, a je bil domači vratar Helton vedno na mestu, tako kot v eni zadnjih akcij na srečanju, ko je rešil še to točko in nato teatralno kazal vsem naokrog koliko igralcev je bilo nepokritih. Imel je prav, Porto je skozi celotno srečanje jalovo poskušal storiti kaj v ofenzivi, pri tem pa je v defanzivnem delu pihalo in puščalo na vse strani, tako da točka Apoela ni naključje. S to, zdaj že 5. točko so celo zasedli vrh skupine G, s točko manj pa jim sledita prav Porto in ruski predstavnik.

Šahtar – Zenit 2-2  V derbiju vzhoda je bilo vse odprto, a večina je menila, da bi ukrajinski Šahtar že kar moral zmagati, v kolikor bi želel še ostati v resnem boju za vrh, a ruski Zenit je bil vse prej kot ugoden nasprotnik. Že v 10. minuti srečanja so imeli gostje priložnost za vodstvo, a je domači junak dneva, golman Oleksandr Rybka odbranil penal Shirokovu in posledično omogočil svoji ekipi, da prva zadane. V 15. minuti je namreč, z lepim strelom z roba kazenskega prostora, domače v vodstvo popeljal brazilec Willian,  medtem ko je v 33. minuti Roman Shirokov ušel hrvatu Srni in se odkupil za zgrešeni penal ter zabil za izenačenje na 1-1. Za ponovono vodstvo domačih je tik pred polčasom poskrbel Luiz Adriano, ki je zaustavil strel soigralca Rata in nato iz obrata zadel za 2-1, poigravanje domačih igralcev na svoji polovici pa je privedlo do izenačenja v 60. minuti, ko je bil natančen Viktor Faizulin in ker je bil to zadnji zadetek na srečanju, sta se ekipi razšli z delitvijo točk. Domači so kljub razočaranju ob remiju lahko še kako zadovoljni s to točko, saj je bila ruska ekipa veliko boljša in nevarnejša, torej bližje zmagi, ki pa jo je preprečil domači golman Oleksandr Rybka, pravijo z obrambami življenja. Njegov Šahtar se tako vse bolj oddaljuje od vodilnih mest skupine G, ob vsem pa ga v naslednjem kolu čaka težko gostovanje prav pri Zenitu in če ne bo radikalnih sprememb, bodo ostali na zadnjem, četrtem mestu.

skupina H

Barcelona – Viktorija Plzen 2-0  V fixu dneva, tedna, tudi leta je Barcelona odigrala ekshibicijsko tekmo, polno čarobnih trenutkov, preigravanj, podaj in ostalih minijatur, pri čemer pa sta gole dosegla samo Iniesta in Villa. Prvega je v 10. minuti srečanja po dvojni podaji z Messijem dosegel Andres Iniesta, drugega pa David Villa, šele v 82. minuti, potem ko je podal Messiju, ki je bil zblokiran, a Villa je spremljal akcijo in na koncu je bil poplačan z zadetkom za razliko od malega argentinca, ki je bil iz minute v minuto bolj egoističen, če kdo še ni opazil. Tudi on je iz krvi in mesa kot pravimo, kar je dokazal že lani z mini-uporom Guardioli, ki ga je štedil za odločilne dvoboje namesto, da bi mu dovolil boj z Ronaldom za naslov najboljšega strelca, pa naj kar izjavlja da ni obremenjen s tem igralcem, mu ne verjamem. skratka, Barcelona pričakovano, v fixu leta za katerega smo verjetno skoraj vsi pričakovali da bo nekoliko višji rezultat in češki predstavnik jo je še dobro odnesel, saj je bilo vse skupaj enosmerni promet.

Milan – Bate Borisov 2-0  Tudi italijanski predstavnik je pričakovano odpravil beloruskega in tudi tukaj je bilo bolj ali manj vse v eno smer, čepravne tako očitno kot v kataloniji. Bolj kot s samim zadetkom, ki ga je dosegel nekoliko kasneje,  me je navdušil Ibrahimović z udarcem s sredine, pravim strelom na gol, ki pa je šel, na žalost čez vrata in prav zaradi takšnih stvari mi je všeč tale Ibra-cadabra, kot mu pravijo italijani.V nadaljevanju je sledil blackout Van Bommela, ko je pred golom podaril žogo nasprotniku, a je bil izkušeni Abbiati na mestu in izgledalo je kot da Milan v resnici ne potrebuje novega golmana, o čemer se v zadnjem času kar precej šušlja, s tem pa povezuje tudi našega Samira Handanovića. No, v 33. minuti srečanja pa je Ibrahimović s super-močnim strelom le zadel za 1-0 in dobil sem občutek, da je nekam nataknjen kot pravimo, jezen, razpizden, če že hočete. V drugem polčasu je Kevin-Prince Boateng z golom dneva, strelom s slabih 20-ih metrov postavil končnih 2-0 in Milanu zagotovil nove tri točke, kar jih uvršča ob bok Barceloni.

  • Share/Bookmark
 

Zapis je bil objavljen 21.10.2011 ob 01:30 in je shranjen pod sezona 2011-12. Komentarjem lahko sledite z RSS 2.0 virom. Lahko komentirate, ali pustite trackback s svoje strani.

« || »

Komentiraj

Komentiranje iz tujine je omogočeno zgolj prijavljenim uporabnikom !