Zapisal izmisljeni | 28.07.2011 - 23:37 - Kategorije: knjižnica

Norveška je bila pred časom v centru pozornosti, kot radi rečemo, za kar je poskrbel Andres Behring Breivik s svojimi napadi, ki so terjali skoraj 100 smrtnih žrtev.

Ne bi se čudili, da v miroljubni Norveški obstajajo tudi taki, vsaj če bi brali dela njihovega pisatelja Matiasa Faldbakkena, čigar Cocka hola company in pa Macht und Rebel, sem že na kratko predstavil.

Tokrat še zadnji del trilogije imenovane Skandinavska mizantropija, skandinavskega sovraštva do ljudi.

Unfun

unfun

Če bolj razmislim še najmanj zanimiv roman kontraverzne trilogije, kar pa še ne pomeni, da je kaj manj provokativen. Ravno nasprotno, po zajebancijah junakov porno-industrije v prvem delu, gverilskih akcijah upornikov oz. nacistov in pedofilov v drugem, tokrat spoznamo najekstremnejšo skupino ljudi.

Totalno zmešano, razpadlo skandinavsko družino s poslovnimi sodelavci, kjer je vsak od glavnih anti-junakov predstavljen tako slikovito, da jih ob branju kar vidiš pred sabo.

Glava družine, napumpani Klavc, ki ob rojstvu trojčov, ubije svojega najšibkejšega otroka, leta kasneje pa mu druga dva sprožita idejo o izdelavi nasilne video igrice, za katero najame afriškega igralca Taiwa in njegov glas, invalidnega američana Castellaneto ter računalniške mojstre.

Vse skupaj nekako drži afriška posvojenka Lucy, skandinavka iz nigerijskega sluma, ki je ne prizadene noben udarec ali posilstvo več, sprijaznena s fizičnim in psihičnim nasiljem, se prebija skozi svoje življnje tja do zadnjih črk trilogije. Ob njej sta še anti-socialna sinova, mulca Atal in Vataman, klavčeva preživela potomca, ki ponarejata ogromne količine denarja.

Faldbakken dela časovne preskoke zaradi boljše predstavitve nastopajočih, malo je v Afriki, malo na Norveškem, malo v Parizu, malo v virtualnem svetu, a vse skupaj mogče le ne skače tako kot sem zapisal, temveč se preliva in zapleta in bližje ko smo dokončanju nasilne igrice, bolj diši po tragediji, nasilju.

Faldbakken gre s tetoviranja preko zažiganja korporacij do umorov in na srečo mainstreama je to njegov, upam da samo zaenkrat, zadnji roman, čeprav je ob obisku v Ljubljani izjavil, da bi knjige sedaj, spisal drugače, predvsem pa bi se veliko bolj cenzuriral.

Tako kot prejšna dva romana, je tudi ta odličen, pa čeprav za moj okus nekoliko preveč približan kakšnemu ameriškemu, filmskemu B-horroru.

  • Share/Bookmark
 

Zapis je bil objavljen 28.07.2011 ob 23:37 in je shranjen pod knjižnica. Komentarjem lahko sledite z RSS 2.0 virom. Lahko komentirate, ali pustite trackback s svoje strani.

« || »

1 komentar

  1. 30.07.2011 @ 00:44

    [...] Unfun [...]

Komentiraj

Komentiranje iz tujine je omogočeno zgolj prijavljenim uporabnikom !