Zapisal izmisljeni | 25.07.2011 - 17:01 - Kategorije: 2011 - Copa America

Sobotni večer, 23.7.,  je bil nabit z nogometnimi tekmami, na Eurosportu U19 prvenstvo in tekma Srbije proti Španiji, na nemškem Sky sportu bundesligaški Superpokal oz. derbi Schalke 04 – Borussia Dortmund, na HRT2 stoletnica splitskega Hajduka in gostovanje evropskega prvaka, torej Hajduk – Barcelona, na italijanskem Sky sportu pa Copa America, trekma za tretje mesto med Perujem in Venezuelo.

Po prvotnem beganju in šaltanju, skakanju s programa na program, sem tudi zavoljo tega bloga ustavil na italijanskem kanalu in v miru odgledal, kot že navedeno, tekmo za tretje mesto, ki je dala prvega dobitnika medalje 43. Copa Americe.

PERU – VENEZUELA 4-1

Kot je že znano se v večini primerov tekme za tretje mesto igrajo brez prave volje, po razočaranjih v polfinalnih obračunih, beri izpadih, pa se nemotivirani športniki udarijo še za to, tretje mesto, kjer mnogokrat ne odloča kvaliteta temveč, volja oz. regeneracija, predvsem miselna in tisti, ki so manj razoračrani z izpadom, ponavadi osvojijo tretje mesto.

A tokrat sem pričakoval nekoliko drugačno stanje, saj sta obe reprezentanci s polfinalnimi obračuni presegli vsa pričakovanja in tretje mesto oz. bron Copa Americe naj bi bil še dovolj velik motiv.

Peru je že od sedemdesetih let, prejšnega stoletja v konstantnem padu, pri čemer jih že nekaj časa ni na svetovnih prvenstvih, njihov tokratni selektor Sergio Markarian pa ni uspel ustaviti naleta njegovih sonarodnjakov, urugvajcev in vsi skupaj se zavedajo, da so bili Suarez, forlan in družba, enostavno previsoka ovira oz. premočan nasprotnik, kar je potrdil tudi gladek poraz,  iz česar sem sklepal, da je pri perujcih, razočaranje vseeno manjše. To nikakor ne pomeni, da so se zadovoljili z doseženim, le naštevam dejstva, ki so jim šla v prid, kakor tudi uspeh, priti v polfinale brez treh, verjetno najboljših/najpomembnejših igralcev, napadalcev Pizarra in Farfana ter branilca Zambrana, ki so odpadli zaradi poškodb. Kot da to še ni bilo dovolj so pred tem srečanjem ostali tudi brez kapetana Vargasa, ki je bil izključen proti krvnikom v polfinalnem obračunu in vse breme je šlo na naslednjega v vrsti Paola Guererra. Stadion La Plata, kjer se je tudi tokrat igralo, je bil v prejšnem srečanju usoden, če se smem tako izraziti, medtem ko reprezentanco Venezuele na tega vežejo lepi spomini, saj so na njem že v uvodu šokirali in remizirali z Brazilijo.

Venezuela je, kot sem že nekajkrat omenil, edina južnoameriška ekipa, ki še ni sodelovala na svetovnem prvenstvu in tudi nikoli še niso bili tako daleč v Copa Americi oz. bolje povedano, tako blizu medalje in namesto da bi bili srečni zaradi uspeha, so jezni in zagrenjeni zaradi načina na kateri so izpadli proti paragvajcem. To potrjuje njihov konflikt/pretep po srečanju, izjave po polfinalnem obračunu, celo revolucionarja Chavez in Castro sta rekla nekaj stavkov o tej, za njih, tragediji in ekipa selektorja Cesara Fariasa mi je delovala kot primerna za večjo demontažo. Ne glede na rezultat tega srečanja, se lahko ponosni vrnejo v domovino, kjer med športi kraljuje baseball, ki je bil tokrat za kratek čas celo v ozadju.

list

Kar se tiče samega sračanja, je bilo že od samega začetka jasno, kdo je manj razočaran oz. kdo si želi bolj zmage, saj reprezentanca Venezuele, razen poskusa Maldonada v uvodu ni spravila skupaj ničesar pametnega, kot rečejo nekateri. Perujci so na drugi strani nizali svoje napade in samo vprašanje časa je bilo kdaj bodo zadeli, saj so bili kar nekajkrat zelo blizu, a so bili njihovi igralci, za malo, prekratki, pri strelih pa premalo natančni. V 42. minuti srečanja pa je William Chiroque prodrl proti kazenskem prostoru nasprotnika, podal v desno do Guererra, ki je poskusil s slabim diagonalnim strelom, vendar pa je bil ta odlična podaja za Chiroqueja, ki je iz bližine zadel za 1-0. Gol v tistem pravem trenutku, bi rekli, da so šli igralci Venezuele ob polčasu še bolj poklapani v slačilnico in njihova pot brez povratka, se je nadaljevala v 59. minuti, ko je zaradi grobega prekrška, izključen Tomas Rincon in perujci so številčno premoč izkoristili le pet minut kasneje, točneje v 63. je spet udarila naveza Chiroque – Guererro, s tem da je bil tokrat po povratni žogi strelec napadalec nemškega Hamburgera, Paulo Guererro, ki je z batino s petih metrov zadel za 2-0. Eden redkih svetlih trenutkov reprezentance Venezuele, se je zgodil v 78. minuti srečanja, v času njihove dominance je izkušeni rezervist Juan Arango uspel znižati na 2-1 in sledilo je še nekaj venezuelskih poskusov, preden je v sami končnici Paulo Guererro zabil še dva zadetka in ze zavihtel na vrh lestvice strelcev. Najprej je v 89. lepo preigral dolgolasega Vizcarronda in z 10-ih metrov zabil za 3-1, v sodnikovem podaljšku oz. v 92. minuti srečanja pa je še, po lepi podaji rezervista Luisa Advincule, postavil končnih 4-1.

Skrajšani posnetek srečanja za tretje mesto je TUKAJ.

S to zmago je Peru zasluženo osvojil tretje mesto, Paulo Guerero paje  s tremi zadetki na tem srečanju, prišel do skupno petih golov na 43. Copa Americi in postal njen najboljši strelec. Čestitke Perujcem, še posebaj Guererru, kakor tudi največjemu presenečenju turnirja, reprezentanci Venezuele, ki si, ne glede na zadnja poraza, to definitivno zasluži.

  • Share/Bookmark
 

Zapis je bil objavljen 25.07.2011 ob 17:01 in je shranjen pod 2011 - Copa America. Komentarjem lahko sledite z RSS 2.0 virom. Lahko komentirate, ali pustite trackback s svoje strani.

« || »

Komentiraj

Komentiranje iz tujine je omogočeno zgolj prijavljenim uporabnikom !