Zapisal izmisljeni | 25.07.2011 - 01:59 - Kategorije: 2011 - Copa America

Potem ko je Luis Suarez z dvema zadetkoma proti čilencem, popeljal svoje urugvajce v finale Cope, se je v obračunu Paragvaja in Venezuele iskal še drugi finalist. Obe ekipi sta bili, vsaj zame, pozitivni presenečenji turnirja, še posebaj Venezuela, ki je do te 43. Cope, uspela na 14. udeležbah oz. 49. tekmah vknjižiti samo tri zmage.

Takšno presenečenje in pa seveda izpad Argentine in Brazilije, pa vzpon Peruja, mi ne dovolijo, da bi zapisal, da je tudi Paragvaj eno od večjih presenečenj prvenstva, ki je proti tokratnem nasprotniku, v preteklosti zabeležil petnajst zmag, tri remije in samo dva poraza, kar ga je postavljalo v vlogo izrazitega favorita.

A tistih 3-3 pred dnevi, v tretjem krogu skupine B, uvodne faze tekmovanja, je bil lep opomin, da na tem prvenstvu ni skoraj nič tako kot večina pričakuje, kar je potrdilo tudi paragvajsko četrtfinale proti brazilcem, ki jih je po eliminaciji prvih favoritov prvenstva, še dodatno napolnilo s samozavestjo. Za polnenje na nekoliko drugačen način pa je poskrbela tudi, verjetno najbolj znana navijačica na svetu Larissa Riquelme, ki je obljubila striptiz, v kolikor njeni paragvajci osvojijo naslov, a do tja je bilo treba še najprej preko reprezentance Venezuele.

Paragvajci slovijo kot zelo pragmatično moštvo, ki do rezultatov ne prihajajo s spektakularno igro, temveč s tekom do iznemoglosti  in čvrsto igro, katere osnova je, pri navijačih nepopularna, destrukcija nasprotnikove igre . Taktično podkovana in zrela ekipa se naslanja na zaustavljanje nasprotnika na vse možne načine, tudi s prekrški, ki znajo biti včasih zelo grobi, s provokacijami in igro v kateri na nasprotnikov gol v 120-ih minutah ne sprožijo niti enega strela kot proti brazilcem v četrtfinalu, obenem pa so spretni v prilagajanju situaciji, nasprotniku, trenutnemu stanju in prav zaradi tega so tudi prišili do sem, zaenkrat do polfinala. Ne glede, da Venezuela ni Brazilija oz. da je slabša tudi od Paragvaja, sem bil pred srečanjem prepričan, da bodo paragvajci poskušali uspeh nadgraditi po starem receptu, torej s pasivnostjo in potrpežljivostjo, kar čutil pa sem podaljške in penale, saj je za paragvajske nogometaše že nekaj let/desetletij pomemben zgolj cilj in ne vtis.

Na drugi strani Venezuela zasluženo uživala v uspehu, ko so z uvrstitvijo v polfinale prispeli na večino naslovnic častnikov, v domovini pa za kratek čas celo zasenčili šport št. 1, baseball. Štiri tekme, dve zmagi in dva remija je izjemen rezultat, ki ga lahko primerjamo s tistimi iz preteklosti, torej na 14. udeležbah, v 49-ih tekmah, tri zmage in prepričan sem, da se venezuelci niso načrtovali ustaviti v polfinalu, temveč so živeli za grande finale.

Neglede na razplet, sta bili pred njimi še dve tekmi, polfinalni obračun s paragvajci in pa tekma za tretje mesto ali željeni finale.

polfinale

Samo srečanje je ponudilo precej zanimivosti in napetosti, paragvajec Dario Veron je nevarno poskusil, pa Nelson Valdez, medtem ko je bil na drugi strani, venezuelskemu branilcu Oswaldu Vizcarrondu, zaradi nedovoljenega položaja soigralcev pred golmanom Villarjem, razveljavljen zadetek z glavo, kar je bil eden od razlogov za nervozo in kasnejše ekscese. Moreno je v 42. minuti zadel prečko, v nadaljevanju akcije pa je izvrstni paragvajski golman odbranil še poskus Rondona in Venezuela je postajala vse bolj konkretna. Poskušali so venezuelci iz vseh možnih položajev, Arango iz prostega strela z več kot 30-ih metrov, rezervist Fedor je nato zadel vratnico, prav tako Arango iz še enega prostega strela, a na strani paragvajcev sta bila sreča in njihov odlični vratar Justo Villar.

Slednji je postal heroj nacije, ko je ob izvajanju penalov, v tretji seriji odbranil strel Franklina Lucena, medtem ko so vsi njegovi soigralci zadeli, zadnji/odločilni strel Dario Veron in slavje paragvajcev se je lahko začelo, skrajšani posnetek srečanja pa je v povezavi TUKAJ.

Paragvajci so z obilico sreče izborili finale, svoj prvi po ’79., katerega so pričeli proslavljati, a vročekrvni venezuelci naj bi sprožili množični pretep, kjer so se želeli maščevati za tisti nedosojen gol, za vse zgrešene priložnosti, vse prekrške paragvajev, provokacije njihovega selektorja Gererda Martina, ki je bil že drugič, če se še spomnite, izključen in kaznovan. A vse skupaj jim ni pomagalo preveč; ostali so brez velikega finala v katerega gre Paragvaj, dobili pa tolažilno tekmo za tretje mesto kar tudi ni mala stvar za nenogometno Venezuelo, a po prikazanem so zagotovo oni tisti, ki so si zaslužili finalno tekmo oz. obračun z urugvajci.

Pretep TUKAJ.

Paragvaju je tako uspjelo izboriti finale južanoameriškega nogometnega prvenstva u Argentini, potem ko so v petih srečanjih izborili prav toliko, konkretno pet remijev, od česar so oba izločilna dvoboja, proti Braziliji in Venezueli dobili po penalih in ne bom nič krivičen, če zapišem, da si naslova definitivno ne zaslužijo.

V nedeljo zvečer, pred nekaj urami sem navijal za urugvajce, a o tem kaj več v naslednjih dneh.

  • Share/Bookmark
 

Zapis je bil objavljen 25.07.2011 ob 01:59 in je shranjen pod 2011 - Copa America. Komentarjem lahko sledite z RSS 2.0 virom. Lahko komentirate, ali pustite trackback s svoje strani.

« || »

1 komentar

  1. 30.07.2011 @ 00:48

    [...] in namesto da bi bili srečni zaradi uspeha, so jezni in zagrenjeni zaradi načina na kateri so izpadli proti paragvajcem. To potrjuje njihov konflikt/pretep po srečanju, izjave po polfinalnem obračunu, celo [...]

Komentiraj

Komentiranje iz tujine je omogočeno zgolj prijavljenim uporabnikom !