Zapisal izmisljeni | 2.07.2011 - 00:37 - Kategorije: 2011 - Copa America, nogometaši

Če se ne motim, so včasih rekli oz. sem v časopisih bral tarnanja športnih novinarjev, da so poletni meseci nogometno slabi in da ni o čem pisati, a se nikakor ne morem strinjati s tem, saj se vsako poletje odvija kup zanimivih nogometnih dogajanj in eno izmed takšnih se bo prav kmalu pričelo v daljni Argentini.

Copa America 2011

copa

In prav na tej, bodo tudi nekateri najboljši svetovni nogometaši, ki bodo vodili svoje reprezentance proti vrhu letošnjega prvenstva Južne Amerike, ki je tam to kar je pri nas Evropsko prvenstvo. Dvanajst reprezentanc, dvanajst naj-igralcev.

BOLIVIJA, Marcelo Moreno Martins, 24 let,  Šahtar Visoki bolivijski napadalec, ki meri kar 187 cm, je nevaren predvsem v skok-igri, kot pravimo, ob vseh prekinitvah, kjer pride do izraza njegova že omenjena višina in tudi moč, ob tem pa je zelo dober tudi z obema nogama. A nasproti teh odlik je očitek da ne sodeluje preveč v defanzivnem delu oz. branjenju, strokovnjaki pa pravijo, da ni taktično odgovoren, kar je v modernem nogometu težko sprejemljivo. Ne glede na omenjene pomankljivosti pa je Marcelo Moreno, predvsem na podlagi zelo dobrih iger v Copa Libertadoras tekmovanju 2007, takrat iz brazilskega Cruzeira, za približno 9 milijonov eurov prestopil v ukrajinski Šahtar, ki je bil v fazi izgradnje respektabilnega moštva, začinjenega z južnoameriškim temperamentom, kar se čuti še danes. Kljub temu da je Moreno po solidni sezoni oz. 35-ih tekmah in osmih zadetkih, moral 2009 na posojo v nemški Werder, kjer je vknjižil samo 5 nastopov brez doseženega gola, naslednjo pol-sezono pa je bilo na posoji v angleškem Wiganu precej podobno, torej 12 nastopov brez doseženega gola, je pred tem prvenstvom, v eni slabših reprezentanc tega prvenstva, glavni igralec in po še enem osrednjem obdobju v matičnem Šahtaru, kaže, da bo letošnja Copa Americana zanj kot pred leti Copa Libertadores, priložnost za nov začetek/verjetno kmalu tudi nov transfer.

VENEZUELA, Juan Arango, 31 let, Borussia Mönchengladbach Ofenzivni vezist, ki ga krasi natančna levica, s katero zna zelo dobro zadevati iz prostih strelov, ima tako kot mnogi južnoamerikanci nekaj slabšo taktično disciplino, prav tako pa zna biti mentalno nestabilen, saj se vse prevečkrat spusti v prepirke in petelinčkanje. Njegov talent ni bil nikoli vprašljiv, njegova tehnika obvladovanja žoge pa je na najvišjem nivoju, a vseeno ni bil nikoli top-player, kot pravimo, predvsem zaradi fizike oz. fizičnih zmogljivosti, beri motoričnih sposobnosti in pa zaradi ignoriranja defanzivnega dela igre, kar so precej podobni simptomi kot jih ima argentinski virtuoz Riquelme, ki bi bil prav tako lahko eden največjih. Juan Arango pa se tako v nekakšni osrednjosti počasi že poslavlja, po kopici južnoameriških klubov je pred leti srečo našel v španski Mallorci, od koder pa je poleti 2009 odšel v svoj današnji klub, ki je precej osreden in verjetno je to eno njegovih zadnjih velikih tekmovanj, na žalost pa zaradi nemoči njegove reprezentance, ni pričakovati kakšnih presežkov.

KOSTARIKA, Bryan Ruiz, 25 let, FC Twente Enschede Levo krilo smo včasih rekli takšnim igralcem, v današnjem nogometu pa je to krilni napadalec, katerega krasijo predvsem dobri driblingi in finte v teku, kar pomeni da ima zelo dobro tehnično znanje, a ima na žalost na drugi strani toliko manjšo moč, tudi konstanto, ob tem pa je tudi še nedokazan igralec na najvišji ravni. Vendar ne glede na vse to, gre za enega najboljših nogometašev izven petih najeminentnejših lig, hkrati enega najboljših CONCACAF področja in po precej dobrem debiju v Ligi prvakov v prejšni sezoni, bi znal na tem prvenstvu pritegniti še kakšnega potencialnega, novega delodajalca, saj kaže, da je že po dveh sezonah prerastel nizozemski Twente, medtem ko je v precej nekonkurenčni reprezentanci Kostarike že leta tako.

EKVADOR, Christian Noboa, 25 let, Rubin Kazan Igralec zvezne vrste, ki igra ponavadi na desni strani igrišča in zelo dobro prodira v kazenski prostor, ob tem pa je znan tudi po izvrstnem šutu, ter seveda natančnih prostih strelih. Ob vsem naštetem pa se zdi, da mu manjka nekaj kreativnosti glede na to, na kateri poziciji igra in zaradi tega ima tudi nesorazmerno število golov s številom asistenc, v korist golov namreč in tokratno prvenstvo je idealna priložnost za popravke oz. izboljšanja. S karekteristično južnoameriško neustrašno duel igro je navedni dobil prednost na tem blogu celo pred rdečim vragom Antoniom Valencijo, ki me do sedaj še ni prepričal s svojo kvaliteto, podobno pa je z reprezentanco Ekvadorja, ki večine ni prepričala, da bi se lahko kosala z najboljšimi.

PERU, Juan Manuel Vargas, 27 let, Fiorentina El Loco oz. Norec kot ga kličejo sprva ni bil mišljen v tej objavi, a so poškodbe perujskih nogometašev pripeljale do kapetana reprezentance, ki smo ga podrobneje lahko spoznali ob spremljanju italijanske nogometne lige, najprej v Cataniji in sedaj še v Fiorentini, v katero je prispel poleti 2008 za 12 milijonov eurov, pa čeprav se je šušljalo celo o Real Madridu. Torej, po odpovedi nastopanja zaradi poškodb, prvih zvezdnikov ekipe, Claudia Pizarra in Jefferson Farfana, ter vprašljivosti še tretjega bundesligaša Paula Guererra sem se zapičil v tega čvrstega branilca, ki je lahko uporaben na več pozicijah, predvsem na levi strani, kjer se ponaša z izvrstnimi asistencami, atraktivnimi streli z razdalje in seveda prostimi udarci. Tudi on ima tako kot mnogi južnoameričani kar precej težav z vročekrvnostjo oz. temperamentom in tega bo moral lepo brzdati, saj bo imel ob odsotnosti naštetih, eno glavnih vlog, torej bo vzgled in gonilna sila reprezentance, ki zaradi poškodb ključnih igralcev nima preveč možnosti za odmevnejši rezultat.

PARAGVAJ, Lucas Barrios, 26 let, Borussia Dortmund Odlični paragvajski napadalec, ki rad prihaja z desnega boka, je eden najzaslužnejših za preporod Borussije iz Dortmunda, kjer je v preteklih dveh sezonah oz. v 67-ih tekmah zabil kar 44 raznovrstnih zadetkov. Gre za izrazitega ekipnega igralca, ki se za uspeh moštva lahko podredi kolektivu, v kolikor pa je treba izpostaviti njegovo največjo odliko bi rekel/zapisal, iznajdljivost v kazenskem prostoru, medtem ko ima nekoliko slabši strel z oddaljenosti. A še vedno gre za odličnega napadalca, ki je dober v zračnih duelih, v igri s hrbtom proti golu, preigravanju, asistencah, hkrati pa neverjetno spreten in natančen golgeter in kot takšen je tukaj dobil prednost pred izkušenim kapetanom Villarjem, Nelsonom Valdezom in Roque Santa Cruzom, s katerimi je paragvajska ekipa precej solidno moštvo.

MEHIKA, Giovani Dos Santos, 22 let, Tottenham Tudi tukaj je bil najprej mišljen drug igralec, seveda Javier Hernandez oz. Chicarito iz Manchester Uniteda, vendar pa tako kot še nekaterih najboljših mehiških igralcev, ki so pravkar osvojili CONCACAF Golden cup, ni na tem prvenstvu. Namesto tega se je mehiški selektor odločil za pomlajeno moštvo, ki ga je moral zaradi nočnega življenja nekaterih oz. šestih igralcev še nekoliko modernizirati in v takšni ekipi sestavljeni od igralcev iz domače/mehiške lige je mladi Giovani Dos Santos, ostal kot edini internacionalec in igralce z daleč največ nastopi, zato izbor ni bil pretežak. Sin brazilskega nogometaša Zizinha je ofenzivni nogometaš, ki lahko igra kot krilni igralec, kot drugi napadalec oz. ofenzivni vezni, nekje med napadalci in zvezno vrsto, kot najboljše karekteristike pa bi izpostavil njegova preigravanja in lucidnost, vendar pa sodobni nogomet ni več samo zabava in igra. Konkretnost oz. učinek sta dve največji pomankljivosti igralca, ki so ga etikirali kot Ronaldinhovega naslednika, a je po osrednjosti v Barceloni in Tottenhamu zapadel v posoje, približno tako kot zgoraj opisani bolivijec, le da so bile njegove postaje  Ipswich town, turški Galatasaray in španski Racing Santander. A mladenič še ni rekel zadnje, kot pravijo nekateri naši novinarji, po uspešnih nastopih v v španskem prvenstvu je vse skupaj nadgradil z zelo dobrimi igrami na že omenjenem Golden cupu in Copa America bi bila lahko njegova definitivna potrditev, ter tako kot sem že zgoraj pri bolivijcu zapisal, priložnost za nov začetek/verjetno nov transfer.

ČILE, Alexis Sánchez, 22 let, Udinese Calcio Eden najbolj iskanih nogometašev tega prestopnega roka je Udinesejev napadalec, za katerega se borijo eminentni evropski velikani kot so Inter, Chelsea, Manchester City in Barcelona. Njegova prodornost po desnem krilu, driblingi in atraktivnost so le nekater odlike tega izjemnega krilnega napadalca, ki pa je zelo slab z levo nogo, z igro v obrambi in verjetno tudi s timsko igro in kar nekaj časa sem nihal ali ga uvrstiti v to skupino ali dati prednost Arturu Vidalu iz nemškega Bayer Leverkusena. A težko je izpustiti igralca za katerega se borijo vsi našteti klubi, ki v njem vidijo še enega Messija, saj naj bi bil z žogo v nogah hitrejši in prodornejši samo še veliki/mali argentinec. Njegov Čile se sicer nahaja v verjetno najtežji skupini prvenstva, a če hočejo vidnejši rezultat morajo preko te, naprej proti vrhu, pri tem pa naj bi jih vodila predvsem Sanchezova kvaliteta.

KOLUMBIJA, Radamel Falcao, 25 let, Porto Kolumbijski napadalec je bil letošnji hit igralec, o katerem sem pisal pred kratkim TUKAJ, saj  je s Portom osvojil vse kar se je dalo. Njegov instinkt za gol in iznajdljivost v kazenskem prostoru sta pritegnila pozornost mnogih in če je verjeti napovedim insajderjev, se zna se pripetiti, da bo ta spetni dešnjak nov napadalec Chelsea. Mogoče mu primanjkuje nekoliko več motorike in igre izven kazenskega prostora, a v Portu so to spretno kompenzirali kvalitetni soigralci, ki jih v kolumbijski reprezentanci ni na pretek. Guarin, Zapata, Yepes, Zuniga, Aguilar, Rodallega in ostali so ekipa za vrh tega prvenstva, vendar le pod pogojem, da bo Radamel Falcao na svojem nivoju.

URUGVAJ, Luis Suárez, 24 let, Liverpool  Še en napadalec, ki ga krasi predvsem natančna desnica, je urugvajec Suarez, pri katerem kot odlike lahko zapišem raznovrstnost in prilagodljivost, kot pomankljivosti pa igro z glavo, igro s hrbtom proti golu, kot radi rečemo in pa predvsem teatralnost. In prav zaradi teh pomankljivosti, še posebaj zadnje, sem se bolj nagibal k Edinsonu Cavaniju iz Napolija, ki ima za seboj izvrstno klubsko sezono, vendar menim, da slednji sploh še nima zagotovljenega mesta v ekipi, kjer sta naš Suarez in najboljši igralec zadnjega svetovnega prvenstva Diego Forlan, o katerem sem pisal že prej, v prednosti. Luis Suarez je po uspešni karieri v nizozemski ligi oz. Groningenu in Ajaxu, pozimi prestopil v težkokategornika, če se izrazim po boksarsko, torej Liverpool, v katerem pa še ni uspel pokazati vsega svojega nogometnega znanja, čeprav je bil zajeban v 29. kolu proti našem Manchester Unitedu, ko je z dvema asistencama odločilno pripomogel k zmagi s 3-1. In prav takšne partije se pričakujejo tudi tu od njega, v kolikor pa se pričakovanja uresničijo zna urugvajska reprezentanca poseči celo po boju za vrh.

BRAZILIJA, Daniel Dani Alves, 28 let, Barcelona Desni bočni trenutno najmočnejše nogometne ekipe na svetu, mi izgleda kot Tasmanijski vrag, predvsem zaradi tistega divjega pogleda, vendar so še bolj divji njegovi prodori po desni, kjer ga odlikuje izvrstna motorika, moštvena igra, predvsem pa možnost neskončnega ponavljanja. In če so to plusi, je minus prevelika težnja k ofenzivi, posledično premala defanziva, pa če se mu na klubskem nivoju to izide, še ne pomeni, da bi se lahko tudi na reprezentančnem. V tem primeru ga bo nadomestil moj favorit na tem igralnem mestu, Maicon, ki pa je po smešenju, s strani valižana Baleja, nekoliko padel v ozadje. Čeprav je Dani Alves v osnovi bek oz. bočni igralec, pa je več na nasprotnikovi strani kot na lastni, s čimer zelo dobro ustvarja višek igralcev pred nasprotnikovim golom in če so favoriti prvenstva pametni, bodo ta barcelonin model ponovili tudi v svojem sistemu igre in poskušali čimbolj izkoristi, trenutno, daleč najboljšega bočnega igralca. Menim, da je še vedno aktualni prvak Južne Amerike, reprezentanca Brazilije, z vsemi svojimi zvezdniki prvi favorit prvenstva in kar žal mi je, da moram iz vsake ekipe izbrati samo enega, saj niso asi kot so Thiago Silva, Ganso, Neymar in ostali nič manj atraktivni, če že ne dobri/uveljavljeni.

ARGENTINA, Lionel Messi, 24 let, Barcelona  Še en barcelonin virtuoz, krilni napadalec Messi, ki ga je katalonski strokovnjak Guardiola transformiral v klasičnega napadalca, čigar odlike bi bilo mogoče povsem odveč naštevati, ampak just for a record, bi rekli amerikanci, štart oz. pospešek, hitrost z žogo, dribling  in nepredvidljivost. Ko je še deloval na tem krilnem položaju, konkretno na desnem krilu, je postajal preveč predvidljiv, saj je vedno preigraval navznoter, torej proti sredini igrišča, na šut s svojo boljšo nogo, levico, a prekomanda bi rekli vojaki, je to pomankljivost odpravila, tako da so ostale redke. Mogoče prevelika nonšalanca v določenih priložnostih, zaradi katere ni dosegel še več zadetkov kot jih je, včasih kakšna poteza preveč, slaba igra z glavo, a povsem odvečno je iskati pomankljivosti igralcu, ki je bil lani izbran za igralca leta in ki ga primerjajo z najboljšima igralcema vseh časov, brazilcem Pelejem in argentincem Maradono. Prav zaradi tega je moral v to objavo, čeprav me je bolj mikal Javier Pastore, ki sploh še ni stalni član najboljše enajsterice, realov dvojec Angel Di Maria in Gonzalo Higuain je zanimiv, kakor tudi Sergio Aguero, ki naj bi bil blizu odhoda iz Atletico Madrida, zaradi česar se kar redno pojavlja v udarnih nogometnih novicah, o Carlosu Tevezu pa sem že pisal. Z vsemi naštetimi in preostalimi iz argentinskega moštva, je domača reprezentanca eden od glavnih favoritov prvenstva, vendar pa si mi zdi njihov zvezna vrsta nekoliko preslaba, bolje povedano preveč garaška in premalo argentinska, kar nikakor ni dobro, ne glede na potencial Messija, kar se je že izkazalo na svetovnem prvenstvu 2010.

Le še dve uri je preostalo do pričetka tekmovanja oz. otvoritvene tekme Copa Americe 2011 med domačo Argentino in Bolivijo, kjer bosta lahko Marcelo Moreno in Lionel Messi, kot prva, upravičila naša/moja visoka pričakovanja in upam, da mi bo čas dovoljeval zapiske, kot sem si jih zamislil oz. dokaj redno spremljanje prvenstva.

  • Share/Bookmark
 

Zapis je bil objavljen 2.07.2011 ob 00:37 in je shranjen pod 2011 - Copa America, nogometaši. Komentarjem lahko sledite z RSS 2.0 virom. Lahko komentirate, ali pustite trackback s svoje strani.

« || »

4 komentarjev

  1. 5.07.2011 @ 19:26

    [...] Copa America 2011 – naj-igralci [...]

  2. 25.07.2011 @ 23:29

    [...] ki so odpadli zaradi poškodb. Kot da to še ni bilo dovolj so pred tem srečanjem ostali tudi brez kapetana Vargasa, ki je bil izključen proti krvnikom v polfinalnem obračunu in vse breme je šlo na naslednjega v [...]

  3. 26.07.2011 @ 10:18

    [...] primerjavo še povezava do objave  Naj-igralcev moštev, sestavljeno pred samim prvenstvom, med pisanjem tega teksta pa sem se odločil še za en seznam, [...]

  4. 30.07.2011 @ 00:50

    [...] Kot že rečeno/zapisano v prejšni objavi je najboljši strelec, s petimi doseženimi zadetki, postal perujec Paulo Guererro iz nemškega Hambureger SV, najboljši golman paragvajec Justo Villar, ki je pred kratkim prestopil iz španskega Valladolida v argentinski Independiente, najboljši mladi igralec je postal urugvajec Sebastian Coates iz Nacionala, najboljši igralec turnirja pa Luis Suarez. [...]

Komentiraj

Komentiranje iz tujine je omogočeno zgolj prijavljenim uporabnikom !