Zapisal izmisljeni | 27.06.2011 - 23:51 - Kategorije: miks

Po Evropskem prvenstvu U21, nadaljujem še z enim tekmovanjem, ki sem ga spremljal predvsem preko Eurosporta, CONCACAF Golden cup, kot se uradno imenuje prvenstvo regije, ki je pod vodstvom The Confederation of North, Central American and Caribbean Association Footballa.

Torej površno prevedeno, Prvenstvo Severne in Centalne Amerike, s karibskim otočjem, po Evropskem prvenstvu, Afriškem prvenstvu in Prvenstvu Azije.

concacaf211

Prvenstvo, ki že tradicionalno gostijo ZDA, je imelo najprej skupinski del, kjer je dvanajst ekip razdeljenih v tri skupine, odigralo po tri srečanja in sicer;

Skupina A; Eden od favoritov prvenstva, pozitivno presenečeje lanskega svetovnega prvenstva, reprezentanca Mehike je že v tem delu tekmovanja ostala brez petih igralcev, vključno s prvim golmanom, ki so bili pozitivni na nedovoljene substance, a je vseeno po pričakovanjih, vknjižila vse tri zmage, z gol razliko 14-1 in potrdila svoj sloves, medtem ko je drugo mesto zasedla pomlajena reprezentanca Kostarike, v kateri je še najbolj znan napadalec nizozemskega Twenteja, Bryan Ruiz, o katerem pa nekoliko več ob drugi priložnosti. Enako število točk oz. razmerje 1 zmaga, 1 remi in en poraz je imel tudi El Salvador, ki pa je zaradi slabše gol razlike zasedel tretje mesto v skupini, a bil eden od dveh tretjeuvrščenih, ki je napredoval v naslednjo fazo tekmovanja. Zadnje mesto je pripadlo reprezentanci Kube, ki je tako kot je že skoraj v navadi ostala brez nekaterih, ki so pobegnili iz ekipe oz. emigrirali v boljše življenje.

Skupina B; V verjetno najmanj zahtevni skupini je reprezentanca Jamajke, brez veterana Ricarda Fullerja, osvojila prvo mesto, s tremi zmagami in gol razliko 7-0, drugo mesto pa si je uspel izboriti Honduras, ki smo ga pobližje spoznali na zadnjem svetovnem prvenstvu in ki ima kar nekaj prepoznavnih igralcev kot so Maynor Figueroa, Hendry Thomas in predvsem nesojeni zvezdaš Wilson Palacios. Zmago, neodločen izid in poraz je, tako kot Honduras vknjižila še tretjeuvrščena Gvatemala, ki je podobno kot El Salvador iz skupine A uspela zaradi gol razlike v naslednji krog, medtem ko je zadnje/četrto mesto pripadlo Grenadi, ki ima kar nekaj igralcev v angleških nižjih ligah, kar pa očitno ni bilo dovolj niti za točko, saj so zabeležili tri gladke poraze in končno gol razliko 1-15.

Skupina C:  Eno večjih presenečenj se je zgodilo v tej skupini, ko je reprezentanca Paname premagal domačo reprezentaco, predtem tudi Guadeloupe, v tretjem kolu pa remizirala s Kanado in osvojila kar prvo mesto v skupini, pa čeprav nima prav nobenega, širši javnosti znanega nogometaša. Posledično temu, je domača reprezentanca, ki smo si jo definitivno zapomnili z zadnjega svetovnega prvenstva, torej ZDA osvojila samo drugo mesto, z omenjenim porazom in dvema zmagama, tretje mesto je zato pripadlo reprezentanci Kanade, ki pa je zaradi najslabše gol-razlike med tretjeuvrščenimi izpadla iz nadaljnega tekmovanja. Guadeloupe, ki bi ga zelo težko našli zemljevidu brez namiga v katerem delu sveta iskati, je osvojil zadnje mesto, brez osvojene točke, a a sprjemljivo gol razliko 2-5.

Četrtfinale;

ZDA – Jamajka 2-0 Povsem pričakovana zmaga domače ekipe, ki se je pomerila s prvouvrščenim moštvom B skupine, katero pa je imelo izjemno priložnost že v 4. minuti srečanja, a so bili jamajški igralci premalo zbrani/preveč prestrašeni. Reprezentanca ZDA je počasi prevzela nadzor nad dogajanjem na igrišču in prvi gol na srečanju je bil dosežen šele v 49. minuti, ko je Jermain Jones poskusil s super-volejem, in s srečnim odbojem od jamajčana Taylora, so ZDA povedle z 1-0. Šele v 79. minuti si je večina navijačev na stadionu Roberta F. Kennedya v Washingtonu lahko oddahnila, ne glede na dominanco in priložnosti, ko je po hitri domači akciji, za končnih 2-o zadel fulhamov Clint Dempsey in ZDa poeljal v polfinale, kar si lahko ogledate TUKAJ.

Panama – El Salvador 1-1 (po penalih 5-3) Prvi polčas srečanja iz ozadja je zaznamovala sodniška napaka iz 23. minute, ko je sodnik Quesada podaril salvadorcem penal, a je bilo kmalu pravici zadoščeno, saj je Rodolfo Zeleya zgrešil, bolje rečeno/napisano je dobro odbranil panamski vratar Jaime Penedo. V drugem polčasu je po nekaj priložnostih na obeh straneh, na svoj račun, kot pravimo, le prišel nesrečni Zeleya, saj je bil tokrat dejansko storjen prekršek za penal in navedeni se ni ustrašil odgovornosti, po zgrešenem penalu in tokratnem prekršku nad njim, je odmislil vraževerje in zadel za vodstvo z 1-0, vendar pa so panamci krenil na vse ali nič in po nekaj lepih priložnostih, v izdihljajoh tekme, če smem, v 89. minuti, dosegli nekoliko dvomljiv/sumljiv gol, a če se ne motim je bila sodniška odločitev tokrat pravilna in po 1-1 je šla tekma v podaljške. Še strelca omenim, Luis Tejada imenovani Matador, ki se je v nadaljevanju oz. v podaljšku, tako kot cela panamska ekipa povsem razigral, vendar novih zadetkov ni bilo, pa čeprav je bilo nekaj neverjetnih priložnosti kot tista v 120. minuti, ki je niso izkoristili nogometaši El Salvadorja. Pri penalih je že omenjeni golman Paname, Jaime Penedo že v prvi seriji odbranil Dennisu Alasu in ob preciznosti vseh ostalih je bil to ključni trenutek za napredovanje reprezentance Paname. Report s tekme je TUKAJ.

Kostarika – Honduras 1-1 (po penalih 2-4) V zelo živahnem srečanju, kjer so bili občutno boljši igralci Hondurasa, so ti po seriji poskusov, predvsem z oddaljenosti, v 49. minuti srečanja le uspeli povesti z golom Jerry Bengstona, a je na drugi strani kostariška reprezentanca, v enem svojih redkih napadov, po akciji iz kota uspela izenačiti, strelec pa je bil Dennis Marshall. V nadaljevanju se je Kostarika ohrabrila in razigrala ter imela več od igre, tudi lepše priložnosti, še najlepšo pa v 76. minuti ko je Soboriu penal odbranil honduraški vratarValladeres, ki je imel nato v podaljških še precej dela, a ker je ostalo pri 1-1 so sledili penali. Nekoliko žal mi je bilo kostaričanov, ki se jih spomnim še od časov Hernana Medforda, kateri so bili pri izvajanju penalov manj natančni saj so zadeli dve prečki in Honduras, je kar nekoliko nezasluženo napredoval v polfinale. Ogled povzetkov TUKAJ.

Mehika – Guatemala 2-1 In čeprav je Gvatemala presenetljivo, po zaslugi spretnosti Carlosa Ruiza, povedla že v 5. minuti, je favorizirana Mehika izenačila v 48. preko De Nigrisa, v 66. minuti srečanja pa je svoje velemojstrstvo dokazal Chicarito, s pravim imenom Javier Hernandez, ki je zadel s peto, in Mehiko popeljal v naslednjo fazo tekmovanja, najzanimivejše trenutke pa si lahko ogledate TUKAJ.

Polfinale:

ZDA – Panama 1-0 Tudi tukaj je šlo po pričakovanjih domače, torej ameriške publike, saj se je njihova reprezentanca maščevala nad Panamo, za poraz iz skupinskega dela, tokrat z minimalno zmago, torej z 1-0, potem ko bi že zdavnaj morali zadeti, saj so nanizali kar nekaj lepih priložnosti, je v 76. minuti srečanja, po izjemni globinski podaji že pozabljenega wonderboya Freddya Aduja, Donovan podal pred gol, kjer je poentiral Clint Dempsey in dobili smo prvega finalista, skrajšana reportažica TUKAJ.

Mehika – Honduras 0-0 (po podaljških 2-0) V drugem polfinalnem obračunu pa ni bilo ravno vse po pričakovanjih, saj reprezentanca Mehike kljub srečanju na en gol, torej na gol Hondurasa, po ogromnem številu lepih priložnosti, ni uspela zadeti in srečanje je odšlo v podaljške. A že v 3. minuti podaljška, je po udarcu iz kota, najvišje skočil Aldo De Nigris in z glavo zadel za 1-0, težko izbojevano zmago pa je v 99. minuti srečanja še potrdil Javier Hernandez, potem ko je po še enem udarcu iz kota, spet najvišlje skočil rezervist/strelec prvega gola De Nigris, ki je asistiral prvemu strelcu turnirja, kateri je iz neposredne bližine zadel za končnih 2-0. V slogu predhodnih opisov tekem, je tudi TUKAJ video posnetek.

Sledilo je samo še veliko finale, katerega sta reprezentanci Mehike in ZDA odigrali na stadionu Rose Bowl v Pasadeni, kjer je bilo pred leti, pomeni 1994 finale svetovnega prvenstva.

Mehika v postavitvi 4-2-3-1; Alfredo Talavera – Efrain Juarez, Rafael Marquez, Hector Moreno, Carlos Salcido – Israel Castro, Giovani Dos Santos – Andres Guardado, Gerardo Torrado – Pablo Barrera – Javier Hernandez

ZDA v postavitiv 4-4-2;  Tim Howard – Carlos Bocanegra, Steven Cherundolo, Clarence Goodson, Eric Lichaj – Alejandro Bedoya, Michael Bradley, Clint Dempsey, Jermain Jones – Freddy Adu, Landon Donovan

Pred več kot 90.000 navijači, v že omenjeni ameriški Pasadeni, kjer je bilo po ocenah reporterjev občutno več gostujočih, torej navijačev Mehike, je domača, seveda v narekovaju oz. pod kotom, ekipa že po osmih minutah vodila z 1-0, potem ko je po udarcu iz kota najvišje skočil Michael Bradley, selektorjev sin in z udarcem z glavo američane povedel v vodstvo z 1-0. V 23. minuti srečanja je bilo že visokih 2-o za američane, po lepi ekipni akciji je Dempsey podal v prostor za najboljšega strelca ameriške reprezentance vseh časov, Landona Donovana, ki je torej zadel za povišanje vodstva, hkrati pa postal še najboljši strelec Golden cupa vseh časov, s 13. doseženimi zadetki. Izjemen začetek ameriške ekipe pa ni zmedel mehiške reprezentance, ki je kmalu, že v 29. minuti uspela znižati na 2-1, Javier Hernandez je demonstriral svoje razumevanje nogometa z izjemno globinsko podajo do westhamovca Pabla Barerre, ki je torej znižal, še pred koncem prvega polčasa, točneje v 36. minuti srečanja pa je bil dosežen še en mehiški zadetek. Nekoč prehvaljeni Giovanni Dos Santos je prodrl z desne, streljal na gol, do odbite žoge se je nekako dokopal  deportivov Andres Guardado, ki je uspel potisniti žogo v gol, še enkrat več pa se je izkazal Javier Hernandez, ki je bil nekoliko v prepovedanem položaju, česar se je kljub adrenalinu in želji zavedal ter ni storil tiste klasične napadalske napake, da bi z golove črte zabil v prazen gol, temveč je kotalečo se žogo pustil oz. jo preskočil. Občudovanja vredna poteza, vsaj zame. V drugem polčasu je prebujena reprezentanca Mehike nadaljevala v slogu kot je zaključila prvi polčas, torej z goli, v 50 . minuti je po podaji Guardada, še enkrat zadel Barerra, tokrat z volejem in že je bilo 2-3. V  76. minuti srečanja je sledila poteza tekme, prvenstva, pa čeprav sem menil, da ga čez tisti gol s peto ne bo, Giovanni Dos Santos je osmešil kompletno obrambno vrsto američanov, ki so ga lovili po kazenskem prostoru, nakar je s centimetrsko, ne, z milimetersko natančnim strelom/lobom dosegel gol za končnih 2-4 in reprezentanca Mehike je obranila naslov kontinentalnega prvaka, ki ga je osvojila že 2009, prav tako z zmago nad američani, takrat s kar 0-5, kar je njihov že 9 naslov CONCACAF prvaka. Seveda sem dolžan še posnetek finala, ki si ga lahko ogledate TUKAJ.

Mehiški napadalec Manchester Uniteda, Javier Hernandez, zvani Chicarito je s sedmimi doseženimi goli postal najboljši strelec tega turnirja, hkrati pa tudi najboljši igralec, medtem ko je za najboljšega golmana izbran Noel Valladares iz Hondurasa.

S to zmago se je Mehika uvrstila tudi na Confederations cup, nekakšni generalki pred svetovnim prvenstvom, ki bo leto pred tem, torej 2013 v Braziliji in ta ameriški poraz prikliče spomine finala Confederations cupa 2009, ko so prav tako povedli z 2-0, pa potem izgubili.

Na žalost je v finalnem srečanju, v 42. minuti, baje hujšo poškodbo staknil mehiški kapetan, 32-letni Rafael Marquez, katerega  klub v katerem igra, ameriški NewYork Red Bullsi zelo pogrešajo, saj so tekom njegovih reprezentančnih tekem oz. klubske odsotnosti, samo v zadnjih dveh tekmah prejeli kar čarobnih sedem zadetkov, kar pove veliko o vplivu mehičana na igro njegovega kluba. Z mehiškim vplivom pa ni bil zadovoljen ameriški golman Tim Howard, ki je kritiziral, tudi s kletvicami, svečano ceremonijo in razglasitev zmagovalca, ki je resda potekala v večjem delu v španščini oz. mehiškem jeziku, a očitno je pozabljivi/nevedni Timmy pozabil, da tudi njegov jezik, torej angleščino štulijo prav vsepovsod, pa čeprav tam velikokrat nima kaj iskati.

Adios do naslednjega celinskega pokala, Copa Americe 2011, ki se začne že 1. julija.

 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 

  • Share/Bookmark
 

Zapis je bil objavljen 27.06.2011 ob 23:51 in je shranjen pod miks. Komentarjem lahko sledite z RSS 2.0 virom. Lahko komentirate, ali pustite trackback s svoje strani.

« || »

3 komentarjev

  1. 28.06.2011 @ 14:16

    [...] CONCACAF Golden cup 2011 [...]

  2. 2.07.2011 @ 22:51

    [...] prvotni načrt. Previdnost, ziheraštvo, mogoče celo malo strahu pred ekipo, ki je pred časom na CONCACAF Golden cupu presenetila več kot solidno reprezentanca ZDA, vendar jim lahko oprostim, saj je znano, da so prve [...]

  3. 8.07.2011 @ 15:38

    [...] točki z omenjenimi argentinci, polni samozavesti zaradi česar kostaričanom ne o lahko. Po CONCACAF Golden cupu, kjer so nastopili pred dnevi, so kostaričani, tako kot mehičani, prispeli na ta turnir z močno [...]

Komentiraj

Komentiranje iz tujine je omogočeno zgolj prijavljenim uporabnikom !