Zapisal izmisljeni | 24.04.2011 - 09:46 - Kategorije: Potovanja

Torek, 23.3.2010

Kot sem že navedel v prejšnji objavi, sva okoli 13.00 ure zapustila hotelski kompleks oz. čudovite bungalove, sawngthaew je bilo tisto prevozno sredstvo, ki naju je odpeljalo do pristanišča Bang Rak, kjer sva prestopila na trajekt. Ta je v slabi dve uri trajajoči vožnji prispel do celine, kjer so že čakali avtobusi in kmalu sva bila tudi na letališču v Surat Thaniju, kjer pa sva na let čakala tja do 18.00 ure. Spet se je najina pot združila s simpatično lealsko družbico Nok Air in enourni let je minil hitro, da še pojesti ni bilo časa in večerjo sva si lahko privoščila šele na letališču Don Muengu.

Še pred prihodom v BKK oz. BangKoK, sva pridobila informacije o stanju v mestu, se pravi prek mailov, novice iz Slovenije, kjer so v času najinega pohajkovanja po jugu države, odsvetovali potovanja na Tajsko, saj naj bi v protestih proti vladi že prihajalo do nasilja. Nekako se nisva dala prepričati, da je BangKoK nevarno mesto in zadovoljna z dotedanjim delom dopusta sva na letališču ležerno poiskala taxi, spet je naneslo na roza Toyoto, katero pa je vozil še en divji šofer in že smo iz ležernosti drveli proti vrvišču Tajske.

taxi

Tokratni, drugi prihod v mesto, ni bil takšen šok kot tisti prvi, pa tudi z orientacijo je bilo veliko bolj spodobno. Spet sva natovorjena z nahrbtniki odšla po glavni ulici Chakkra phong road do ulice Soi Rambuttri, kjer pa je bil najin hotel Rambuttri Village Inn že zaseden, zaradi česar sva se odločila za Sawasdee House hotel, ki je imel privlačen zunanji izgled, notranja veža pa je spodaj.

veza

Za nastanitev v standardni sobi s klimatsko napravo, ki je bila občutno prehajhna oz. pretesna, soba namreč, sva odštela 790 Bathov/ skoraj 18 eurov, kar je bilo čisto sprejemljivo, saj v tej betonski džungli nisva imela nekih želja po luksuzu.

Spet sva si po nastanitvi privoščila ulično večerjo, sprehod, pri katerem sva bila priča pretepu med prodajalci in dvema turistoma, pa seveda masažo itd.

Sreda, 24.3.2010

Naslednje jutro je bil na vrsti še en sadni zajtrk, pa sprehod do Chao Phraya reke, ki je v bližini, hkrati pa sva obiskala še določene agencije, z namenom vplačila kakšnega izleta, a sva vse skupaj prestavila na naslednji dan. Tokrat sva popustila pod prošnjami Tuk-tuk voznikov, za katere so nama že vsi odsvetovali vožnjo, saj nikoli ne dobiš kar želiš/plačaš.

tuk

Dobili so naju na foro, da je nekakšen tajski praznik in da za ceno 20 Bathov dobiva celodnevno vožnjo, kar sva sprejela, navsezadnje je to manj kot 50 centov. Tihi voznik naju je peljal kamor sva želela, pri tem pa je imel še svoje postanke oz. je zavil do krojača, ki te je pričakal že na ulici, povabil ,celega premeril, ko pa je le dojel, da ne bo sklenil posla nejevoljno pričel nekaj vpiti, čeprav sva mu ves čas govorila No,No, No, a je vztrajal. Bankok je v tem pogledu čisto drugačen kot ostali kraji kjer sva bila, saj se zdi, da je v tem mestu zbrana vsa ološ, prevaranti itd. Uglavnem, s takšnimi in drugačnimi postanki sva si uspela ogledati kar nekaj svetišč, ki jih je po celem mestu dovolj, Wat Intrawihan, še enega Big Buddho, na sliki spodaj,

wat

pa Wat Benchamabophit, ležečega Buddho

lezeci

od koder naju je vrli voznik odpeljal v Premmier sapphire factory oz. trgovino s plavimi safiri, kjer te mimogred nategnejo za dober posel, Wat Saket pa je bil naš zadnji skupni postanek.

saket

S templja na Zlati gori kot mu pravijo, od koder je čudovit razgled nad BangKoKom, sva se vrnila v bazo, najino uličico, kjer je bil že čas za večerjo, shopping po ulicah oz. pregovarjanja/barantanje s simpatičnimi trgovci, kjer pa se najde tudi nekaj očitnih prevarantov, ki mislijo, da so pojedli vso božjo pamet. Posle sva sklepala le s prijaznimi, s katerimi sva se pregovarjala o cenah tudi po pol ure, kot je bil primer z gospo, s potovalnimi kovčki, za katere sva oštela 3500 Bathov, torej okoli 80 eurov za dva velika, plastična potovalna kovčka, v katera je bilo potrebno zbasati vse nakupe, darila in spominke.

Zadovoljna z dnevom sva vplačala še celodnevni izlet, Floating market, Cobra Show, Tiger’s temple in Most na reki Kwai, za kar sva odštela 1000 Bathov, dobrih 22 eurov oz. 11 na osebo, kar je po mojem mnenju zelo dober deal.

Na prehrupnem Khao San roadu sva preživela preostanek večera, na prijetni terasici z live music sva popivala in pod seboj gledala množico mravljic, beri ljudi.

  • Share/Bookmark
 

Zapis je bil objavljen 24.04.2011 ob 09:46 in je shranjen pod Potovanja. Komentarjem lahko sledite z RSS 2.0 virom. Lahko komentirate, ali pustite trackback s svoje strani.

« || »

Komentiraj

Komentiranje iz tujine je omogočeno zgolj prijavljenim uporabnikom !