Zapisal izmisljeni | 23.04.2011 - 10:15 - Kategorije: Potovanja

Petek, 19.3.2010

Že v Krabiju sva kupila/rezervirala vozovnici za pot, ki je zajemala potovanje s sawngthaewom, avtobusom in trajektom, za kar sva odštela 900 Bathov oz. dobrih 20 eurov.

Sawngthaew je nekakšen poltovarnjaček v katerega tajci zbašejo kopico ljudi in jih prepeljejo s točke A do točke B, v najinem primeru iz mesta Krabi, točneje izpred hotela do avtobusnega postajlišča, ki pa je bilo vse prej kot to. Za lažjo predstavo je spodaj slika tega prevoznega sredstva, ki je bilo na tokratnem potovanju prenatrpano in nekateri so morali na zadnjem delu celo stati.

sawngthaew

Sam prevoz je minil brez posebnosti, če se upošteva prevozno sredstvo s katerim smo se vozili, a po slabi urici smo prestopili na avtobus, s katerim smo krenili proti Surat Thaniju. V tem precej nezanimivem mestu, kolikor sem na hitro uspel videti, smo se ustavili na kosilu v precej neuglednem lokalčku, ki bi mu stežka dodelil ta naziv. Kuhinja in WC, ločena s slabih dva metra visokim zidom, ki ni segal do plošče, torej je bil prost pretok vonjav iz stranišč do kuhinje in obratno, v veži pa je bila nekakšna jedilnica oz. nekaj miz in stolov, verjetno ohranjenih še iz 2. svetovne vojne. A koliko para toliko muzike, so rekli včasih in kosilo za dve osebi je stalo 120 Bathov, torej dobra 2 eura. Nadaljevanje poti je minilo precej hitro, čeprav je trajalo že kar nekaj, konkretno od 11. ure, ko sva zapustila hotel, do 16. ure, ko vsa z avtobusa prestopila na trajekt, ki je po dveh urah plovbe prispel na Ko Samui.

kosamui

200 km vožnje po kopnem in po moji oceni 50 km po morju je bilo končno za nama, v lokalnem pristanišču Mae Nam pa so naju spret pričakali lokalci s svojimi ponudbami prenočišč, prevozov, znamenitosti in vsem kar paše zraven. Za 200 Bathov sva pred pristaniščem vstopila na/v še enega od famoznih sawngthaewov in krenila proti SZ delu otoka, točneje proti Bophutu oz. kraju, ki nama bo na poti všeč. Po vožnji mimo ne preveč zanimivega Bophuta, sva v Bang Raku potrkala šoferju, da sva pripravljena zapustiti družbico turistov in njegovo vozilo, že nekaj trenutkov kasneje pa sva ob glavni cesti, z nahrbtniki pred sabo, zrla po glavni ulici navzdol. V rahlem mraku, torej okoli 19.00 ure, sva vstopila v nekaj prenočišč, s katerimi pa nisva bila zadovoljna oz. so bila zasedena in navajena na luksuz hitrih najdb prenočišč, sva natovorjena z dvema nahrbtnikoma, sklenila, da je potreben nekoliko drugačen pristop. Spet sva si sposodila skuter, za katerega sva plačala 200 Bathov, dobre 4 eure, ga naložila z nahrbtniki in se zapeljala skozi mestece ter kmalu našla hotelček, ki je nudil sprejemljive bungalove.

Že v čisti temi sva na recepciji hotela Samui Mermaid Resord vplačala nočitev, 500 Bathov oz. dobrih 11 eurov in se nastanila v skromni sobici z rdečimi stanami, ki je na prospektu izgledala zelo atraktivno, a kot je bilo za pričakovati pri vplačilu oz. sami ceni, ni bilo prav vse tako rožnato. A zadovoljila je osnovne potrebe in večer sva izkoristila za večerjo z morskimi sadeži, konkretno kalamari, zrezkom morskega psa in tunino salato, za katero sva ob pijači skupaj plačala 440 Bathov oz. 10 eurov. Po krajši vožnji po mestu oz. njeni glavni ulici, obisku loklane pivnice v lasti ležernega angleža, ki je deževni Manchester zamenjal za Ko Samui, sva se okoli 2. ure zjutraj odpravila spat.

  • Share/Bookmark
 

Zapis je bil objavljen 23.04.2011 ob 10:15 in je shranjen pod Potovanja. Komentarjem lahko sledite z RSS 2.0 virom. Lahko komentirate, ali pustite trackback s svoje strani.

« || »

4 komentarjev

  1. 23.04.2011 @ 20:39

    memories ….

    frue, dobre fotke ….

    jaz sem svoje najboljše umestil v tiste tradicionalne tajske albume, so retro, ja …..

    Zapisal izmisljeni
  2. 24.04.2011 @ 10:29

    hehe tud jz jih imam v tistih albumih!

    Zapisal frue
  3. 24.04.2011 @ 21:28

    meni so super, tudi s kube imava takega, lokalnega, home-made ….

    Zapisal izmisljeni

Komentiraj

Komentiranje iz tujine je omogočeno zgolj prijavljenim uporabnikom !