Zapisal izmisljeni | 20.04.2011 - 21:34 - Kategorije: Potovanja

petek 12.3.2010

Vržena na nori planet imenovan Bangkok, sva si izbrala smer v kateri bova poiskala primerno prenočišče, šla mimo čisto preveč hrupne ulice, planetarno znane Khao San Road, ki je središče turističnega dogajanja, in upala na nekoliko mirnejšo rešitev. Nekoliko naprej, na drugi strani ceste je bila Rambuttri street, prav tako živahna, a veliko manj hrupna uličica, kjer sva zavila v Rambuttri Village Inn. Hotelčič z ribnikom na dvorišču in bazenom na strehi, do katerega pa nisva  utegnila priti, je bil kar dobra izbira. Spodobna, klimatizirana zelena sobica s skromno kopalnico je zadovoljevala najine kriterije za eno nočitev, za katero sva odštela 1050 Bathov oz. 525 na osebo, kar znese okoli 23 eurov oz. dobrih enajst na osebo.

hotel

Po hitrem tuširanju sva se podala na ulice, kjer sva si privoščila prvi tajski obrok. Od uličnega prodajalca hrane, nasproti vhoda v hotel, sva nabavila piščančje ražnjiče, spomladanske zavitke in tradicionalni Pad thai. Če se spet nekoliko ustavim pri denarju, je vse skupaj stalo manj kot 100 Bathov, 3 ražnjiči 30 Bathov, 3 mali spomladanski zavitki 25 Bathov, Pad thai z jajcem pa 25 Bathov, torej vse skupaj manj kot 2 eura. Čeprav nekoliko drugačnega okusa kot pri nas, je bila hrana zelo dobra in takšen oz. podoben meni sva si v naslednjih dneh kar nekajkrat privoščila. V nadaljevanju sva se s polnima želodcema sprehodila po Rambuttri, si privoščila po polurni masaži nog oz. stopal, za kar sva odštela po 100 Bathov/2 eura in se zadovoljna vrnila v sobo. Prvi vtisi so bili odlični in po vnovičnem tuširanju/razhladitvi sva prespala preostanek noči.

sobota, 13.3.2010

Sobotno jutro je bilo kar vroče in kot sva ugotovila v naslednjih dneh, so približno vsa jutra takšna, za prvo dnevno hladitev pa je poskrbel veliki sadni shake, ki je pri uličnih prodajalcih stal 20 Bathov. Kot sem že omenil, bazena na strehi hotela nisva uspela obiskati, saj sva morala do 11. ure zapustiti sobo in po relaksaciji ter fotografiranju ob ribniku na dvorišču, kjer so se bohotile lepo gojene ribe, sva z nahrbtniki krenila proti glavni ulici. Tam sva sedla v prvo roza Toyoto, ki se je prpeljala mimo oz. v taxi, ki ga opaziš na daleč. Prav simpatični so tile roza taxiji, sva si mislila, a ko je nori čiča pohodil stopalko za gas sva se samo spogledala. Tip ga je navijal kot nor in divjanje je preblaga beseda za njegovo vožnjo proti letališču Don Mueng. Aja, prejšni večer sva priletela na Suvarnabhumi, ki velja za glavno letališče v mestu, na Phuket pa sva se podajala z že omenjenega Don Muenga, do katerega sva polurno divjanje s taxijem plačala 350 Bathov oz. slabih osem eurov.

Na letališču sva si privoščila obrok, nato pa se ob 14.00 uri vkrcala na letalo Nok air prevoznika, ki ima imenitno poslikana letala oz. zanimiv logo.

nokair

 Phuket, here we come.

  • Share/Bookmark
 

Zapis je bil objavljen 20.04.2011 ob 21:34 in je shranjen pod Potovanja. Komentarjem lahko sledite z RSS 2.0 virom. Lahko komentirate, ali pustite trackback s svoje strani.

« || »

1 komentar

  1. 23.01.2012 @ 23:31

    [...] filma, ki se odvijata v glavnem tajskem mestu, Bangkoku, v katerem sem bil spomladi 2011 in doživel vso kaotičnost lokacije in časa. Na žalost pa [...]

Komentiraj

Komentiranje iz tujine je omogočeno zgolj prijavljenim uporabnikom !