Zapisal izmisljeni | 23.02.2011 - 16:21 - Kategorije: sezona 2010-11

Ta teden se je nadaljevala Liga prvakov oz. prvi obračuni osmine finala v katerih sem v direktnem obračunu gledal, tako kot večina, francoskega Lyona proti Real Madridu, v posnetku pa še danski FC Kopenhagen proti Chelseaju.

cllogo

Lyon – Real Madrid 1-1

Kot sem zapisal že v objavi, ki je napovedovala vse obračune osmine finala, je Lyon nekakšen zakleti klub za sloviti Real, saj so imeli do tega obračuna, na njihovem Gerlandu tri poraze brez doseženega gola in tri remije na domačem Santiago Bernabeo stadionu, vendar pa je prisotnost gostujočega trenerja Jose Mourinha vsem pristašem španske ekipe, vlivala precej optimizma. Uvodne minute srečanja so pripadle domačim, vendar pa je kraljevski klub, kot ljubkovalno kličejo Real, kmalu vzpostavil ravnovesje in prvi polčas se je končal brez nekih izrazitih priložnosti za gol, torej z rezultatom 0-0. V drugem polčasu je Real izgledal veliko bolje, uvodne minute tega drugega polčasa pa so prinesle prve vzemirljivosti oz. priložnosti za zadetek. Najprej je Cristiano Ronaldo iz prostega strela z desne strani, stresel vratnico, ki je oddala tisti nesrečni zvok, ding, nato pa je nekoliko manj silovito po akciji iz kota, po udarcu z glavo, prečko zadel še Sergio Ramos. V 64. minuti je sledila najbolj sporna situacija na tekmi, Cristiano Ronaldo je imel spet prosti strel z desne, s približno istega mesta, kot malo poprej, ko je zadel vratnico, le da je tokrat zadel igralca v živem zidu oz. Gourcuffa, točneje njegovo roko, ki jo je je ta dvignil pred obraz. Zame čista roka oz. penal, za komentatorja niti ne, za sodnike pa prav tako ne in upravičeno se je po tekmi spet jezil gostujoči strateg Mourinho, ki je dejal, da dva sodnika v neposredni bližini nista videla tistega kar so vsi ostali na stadionu. Kakšno zakrivanje obraza neki, roka v nenaravnem položaju, z nameno preprečitve strela proti golu! Pa pustimo to, Mourinho je reagiral z zamenjavo v napadu, kjer se je zimska okrepitev, Emmanuel Adebayor sicer trudil, tekel, boril, a bil brez nekega posebnega učinka za dosego gola, kar naj bi bila njegova osnovna naloga. Torej, Adebayorja je zamenjal Karim Benzema, bivši igralec Lyona, ki je po 30-sekundah v igri in po lepi kombinaciji playmakera Ozila in lepotca Ronalda, v prvem stiku z žogo zaslalomiral čez obrambo domačih in nekako streljal proti golu, žoga pa se je počasi le odkotalila v gol. 0-1 in prvi gol Reala v Lyonu, pri čemer je do izraza prišlo spet tisto pravilo bivšega, ki ga je prejšni teden večkrat omenil Brane Oblak. Real je imel vse v svojih rokah, kot bi rekli, vodstvo, prevlado na igrišču, samozavest in vse kar paše zraven, a ni uspel zdržati do konca. V 83. minuti je nekje s sredine prosti strel izvedel domači rezervist, bosanec Miralem Pjanić, ki je zadel igralca v zidu, visoka žoga pa je priletela na rob kazenskega prostora, kjer je bil najvišji domači brazilec Cris, kateri je z udarcem z glavo podaljšal/podal do Bafetimbi Gomisa, ki je z desne strani kazenskega prostora zadel za 1-1. Frajer Ramos je na drugi strani zamudil z izhodom in Gomis ni bil v prepovedanem položaju, kot je sprva izgledalo, kar pomeni, da se bo še nekoliko poglobil spor med trenerjem Mourinhom in branilcem Ramosom, katerega mediji že selijo v Anglijo in Italijo. Še malo bi se vrnil na samo tekmo, ki je po končnem 1-1, obe ekipi še pustila z možnostmi za napredovanje, a verjamem, da bodo realovci po prekinitvi te negativne tradicije porazov v Lyonu, v domači tekmi leteli po igrišču in se po letih razočaranj le uvrstili v četrt-finale. Za konec pa še cukerček; Jose Mourinho je prejšni teden dočakal devet let neporaženosti v ligaških tekamah, pri čemer je zabeležil 123 zmag in 25 remijev, tudi to pa priča o njegovih kvalitetah oz. daje Realu še nekoliko več optimizma pri lovu za Barcelono v španskem prvenstvu in uvrstitvi v naslednjo fazo v Ligi prvakov. Bravo Jose.

FC Kopenhagen – Chelsea 0-2

V obračunu, za katerega je prevladevalo prepričanje, da bo najmanj zanimiv, se je to izkazalo za točno, čeprav sem imel sam resne dvome o tolikšnem optimizmu na račun angleškega/londonskega moštva, za katerega je Jesper Gronkjaer, bivši igralec Chelsea in zdajšni as FC Kopenhagna, dejal, da leta 2003 ob prihodu/prevzemu kluba s strani Romana Abramovicha, nihče ni zares verjel, da bodo postali to kar kasneje so. Torej, evropski velikan, ki je zelo dobre igralce, kamor sodi tudi Gronkjaer zamenjal z odličnimi kot so Čech, Ivanović, Essien, Drogba, Anelka in ostali. In prav Gronkjaer je bil tragik uvodnih minut, v katerih je dominirala gostujoča ekipa, saj je v 17. minuti srečanjamm nekje na sredini igrišča izgubil žogo, ki je prišla do francoskega napadalca Nicolasa Anelke, ta pa je v svojem značilnem šprintu proti golu in z natančnim strelom po tleh Chelsae povedel v vodstvo z 0-1. Gostujoča ekipa je bila tudi po doseženem zadetku ves čas boljša ekipa, pri kateri je bil zelo aktiven tudi španec Fernando Torres, ki pa ni in ni našel poti žogi v mrežo. Strelski post, ki traja že predolgo, ne glede na potreben čas adaptacije v novi ekipi in vsem ostalim izgovorom, ki pa ne vplivajo na prodajo njegovih dresov londonske ekipe, ki baje ruši vse rekorde in vsaj iz te strani se je ta transfer iz Liverpoola v Chelsea izplačal. Na drugi strani pa je v tej ekipi, podcenjeni Anelka, v 54. minuti srečanja dosegel še en gol in sicer je po podaji Lamparda, z diagonalnim strelom po tleh povišal na 0-2, pri čemer sta si oba zadetka kar precej podobna. V zahvalo je v 73. minuti zapustil igro, namesto njega pa je vstopil Didier Drogba, za katerega so se tudi že pojavila namigovanja, da bo poleti naprodaj, vendar je šla tekma do konca brez večjih pretresov in Chelsea ima pred povratnim srečanjem, že neulovljivo prednost, kar pomeni da se bo lahko nekoliko bolje osredotočil na domače prvenstvo, kjer lovijo vsaj četrto mesto, ki še pelje v Ligo prvakov, v FA pokalu pa jih je pred nekaj dnevi izločil Everton. Vse skupaj je prineslo krizni sestanek, ki že napoveduje veliko poletno trgovanje, saj naj bi trener Ancelotti velikemu bossu Abramovichu dejal, da je zadovoljen le z branilskim parom Tery-Ivanović, medtem ko so vsi ostali pod nivojem pričakovanega. FC Kopenhagen, je kjub temu porazu eno od najprijetnejših presenečenj letošnje sezone, William Kvist-Jorgensen, Martin Vingaard in še kdo iz te ekipe, pa imajo pred seboj lepo nogometno prihodnost.

  • Share/Bookmark
 

Zapis je bil objavljen 23.02.2011 ob 16:21 in je shranjen pod sezona 2010-11. Komentarjem lahko sledite z RSS 2.0 virom. Lahko komentirate, ali pustite trackback s svoje strani.

« || »

2 komentarjev

  1. 23.02.2011 @ 17:48

    Ja, vsekakor nas čakojo zanimivi povratni dvoboji. Sicer pa bi moral Real že prej odločiti tekmo. Samo v nogometu je vedno tako, da nikoli ne veš kdo bo zmagal. Želim si le zanimiv nogomet in veliko napetosti :)

    Zapisal Dostava Hrane
  2. 23.02.2011 @ 17:58

    strinjam se, da je bil Real bližje povečanju vodstva na 0-2, kot pa Lyon izenačenju na 1-1, a nogomet je takšna igra ….

    Zapisal izmisljeni

Komentiraj

Komentiranje iz tujine je omogočeno zgolj prijavljenim uporabnikom !