Zapisal izmisljeni | 17.09.2010 - 23:36 - Kategorije: sezona 2010-11 -

Pričelo se je tudi Europa league tekmovanje, uradni naslednik UEFA cupa, za katero se prav gotovo lahko zatrdi, da je najmočnejše doslej, kar dokazujejo mnoga eminentna imena klubskega nogometa

log

Skupina A

Red Bull Salzburg – Manchester City 0-2 Za avstrijske razmere superbogati klub iz Salzburga, ki sem ga v prejšni sezoni simpatiziral predvsem zaradi atraktivne igre in dveh odličnih napadalcev, katera pa sta poleti že zapustila klub. Somen Tchoyi je odšel v West Brmwich Albion, Marc Janko pa v FC Twente, zaradi česar menim, da so veliko manj atraktivni, predvsem pa nevarni kot so bili leto prej in to potrjujejo njihove tekme. Dvoboj proti enemu največjih favoritov tega tekmovanja, superbogatem Manchester Cityu, ki je verjetno v tem trenutku celo finančno najzmožnejši klub, so izgubili z 0-2, že v 7. minuti srečanja pa je za citizene zadel španec David Silva, končnih 0-2 pa je v 63. minuti dosegel brazilec Jo. Sam poraz ni nikakršno presenečenje, prihodnja kola pa bodo pokazala kolikšne so možnosti avstrijskih rdečih bikov, medtem ko bi bilo v Manchestru vse raznen naslova Europa league, razočaranje.

Juventus – KKS Lech Poznan 3-3 Kako sem bil vesel, ko sem spremljal rezultat te tekme, saj je po prekršku brazilca Mela, sodnik Bezbordov upravičeno dosodil penal, katerega je nato v 14. minuti realiziral latvijec Artjoms Rudnevs, isti igralec pa je zatem dosegel še dva gola, a grem po vrsti. Po njegovem drugem golu, v 30. minuti srečanja, se je prebudil tudi Juventus, predvsem veteran Del Piero, ki je zrežiral preobrat v katerem je najprej dvakrat našel branilca Giorgia Chiellinija, kateri je z dvema zadetkoma izenačil na 2-2, za 3-2 pa je v 68. minuti zadel tudi sam Del Piero. Za še enega velikana te skupine oz. tekmovanja je izgledalo precej dobro tja do 92. minute oz. sodnikovega podaljška, ko je kot sem že omenil, svoj tretji gol dosegel latvijec Rudnevs in potrdil besede juventusovega trenerja iz prejšnega tedna, ko je za svojo ekipo dejal, da nima šampionske kvalitete.

Skupina B

Bayer Leverkusen – Rosenberg 4-0 Tudi nemški napadalec Patrick Helmes je že v prvem kolu dosegel tri gole, v 4. minuti, v 58. in 61. minuti srečanja, vmes oz. v 38. minuti pa je za 2-0 zadel še branilec Stefan Reinartz. Po pravici povedano, gre za pričakovano zmago, le rezultat je nekoliko presenetljivo visok, saj je norveški predstavnik že uveljavljeno nogometno ime.

Aris – Atletico Madrid 1-0 Grški predstavniki so bili vedno neugodni na svojih igriščih in tudi tokrat se je izkazalo tako, saj je Aris na domačem Kleanthis Vikelidis stadionu pod vodstvom, nekoč zelo zaželjenega argentinskega strokovnjaka Hectora Cupera z 1-0 premagal aktualnega prvaka tega prvenstva, Atletico Madrid. Edini gol na srečanju je dosegel prav španec, vendar v rumeno-črnem dresu, saj je Javito, v 59. minuti, z lepim strelom z roba kazenskega prostora premagal gostujočega golmana in poskrbel za vročo grško noč.

Skupina C

OSC Lille – Sporting 1-2 Eden od atraktivnejših parov, kjer so gostje po zaslugi bivšega partizanovca Simona Vukčevića oz. njegovega gola v 11. minuti povedli z 0-1, na 0-2 pa je nato v 34. minuti povišal Helder Postiga, medtem ko je za domači OSC Lille, njihov napadalec Pierre-Alain Frau uspel v 57. minuti uspel samo znižati na 1-2, za kaj več pa pri domači ekipi ni bilo moči, znanja, časa, sreče ali vsega po malo.

Levski Sofia - Gent 3-2 V drugem obračunu skupine C je belgijska ekipa, v kateri je kar mala slovenska kolonija, povedla v 23. minuti srečanja, ko je zadel kostaričan Randall Azofeifa, a so domači tik pred koncem prvega polčasa oz. je v 42. minuti srečanja zadel mladi brazilec Joaozinho in poravnal na 1-1. V drugem polčasu je za vnovično vodstvo Genta zadel slovenski reprezentant Marko Šuler, vendar pa je bolgarska ekipa spet kmalu izenačila, saj je francoz Garra Dembele v 60. minuti dosegel gol za 2-2, v 84. minuti pa je domači defanzivec oz. nizozemec s surinamskim poreklom Seginho Green z golom za 3-2 poskrbel za pomembne tri točke domačih. Poleg strelca Šulerja je za Gent celo srečanje odigral še en slovenski reprezentant Zlatan Ljubijankić, mladi Matija Škarabot pa ni bil v ekipi.

Skupina D

Dinamo Zagreb – Villarreal 2-0 S prihodom bosanskega strokovnjaka Vahida Halilhodžića se nadaljuje preporod zagrebškega kluba, ki je tokrat odigral najboljšo tekmo v tem tisočletju pri tem pa na krilih brazilca Sammira premagal slovitega španskega prvoligaša. Že v 18. minuti je Sammir z lepo in natančno podajo v globino, našel Anta Rukavino, ki je zadel za 1-0 in veliko euforijo na tisti maksimirski podrtiji, v drugem polčasu pa je v 80. minuti, argentinec Leandro Cufre nekje na sredini odvzel žogo nasprotniku in podal do Sammirja, ki je zabil za velikih 2-0 in v Zagrebu je po kriznem obdobju spet vse euforično. Veliki strokovnjak Vaha oz. Vahid Halilhodžić je očitno s svojim psihološkim delom prebudil prestrašene lokalne zvezdice in jih preobrazil v požrtvovalne borce, idejni oče sodobnega Dinama Zdravko Mamić pa v času bojkota navijaške skupine BBB uživa v trenutkih uspeha. 

Club Brugge – PAOK 1-1 Belgijski predstavnik, ki je imel že lani nekaj odličnih predstav v tem tekmovanju, je v 61. minuti srečanja, v vodstvo popeljal mladi belgijski reprezentant z ganskim poreklom Vadis Odjidja-Ofoe, vendar pa je njihovo veselje in srečo pokvaril Stylianos Malezas, ki je v 78. minuti zadel po strelu z glavo. Razočaranje za domačo, belgijsko publiko in še en uspeh grškega predstavnika, ki je tako kot vsi grški predstavniki, znan kot izrazito domačinsko moštvo.

Skupina E

AZ Aalkmar – Šerif Tiraspol 2-1 V obračunu nizozemskega in moldavskega predstavnika, kjer je za goste celo tekmo odigral tudi slovenec Miral Samardžić so pričakovano dobili domači, saj me šerifi v za njih uspešnih kvalifikacijah niso prepričali z neko kvaliteto. Islandec v vrstah domačega moštva Johann Berg Gmudmundsson  je v 14. minuti zadel za vodstvo z 1-0, njegov mehiški soigralec Hector Moreno je v 68. minuti srečanja nesrečno zadel lasten gol za 1-1, vendar pa je zadevo popravil njegov branilski kolega Kew Jaliens, ki je v 83. minuti zadel po podaji iz kota.

Dinamo Kijev – Bate Borisov 2-2 V vzhodnoevropskem derbiju je bil gostitelj veliko slovitejši ukrajinski Dinamo, gost pa beloruski Bate, kateri je celo že igral v Ligi prvakov, v kateri je že leta nazaj navduševal prav kijevski Dinamo. A od tistih slavnih ukrajinskih dni so se razmerja kar nekoliko spremenila in Vitali radionov je že v 3. minuti povedel goste v vodstvo, nakar je Dinamo iskal izenačenje do 34. minute, ko je po podaji Eremenka izenačil Artem Milevsky, le deset minut kasneje pa je bila situacija ravno obratna, saj je v 44. minuti srečanja podal Milevsky, Roman Eremenko pa je bil strelec za 2-1. V drugem polčasu je Pavel Nekhajčik, v 54. minuti, zadel za 2-2, kar je ostal tudi končni rezultat, s katerim so vsekakor lahko bolj zadovoljni gostje.

Skupina F

Sparta Praga – Palermo 3-2 V zelo zanimivem obračunu na Generali Areni v Pragi, so domači že v 17. minuti povedli z golom napadalca Slonokoščene obale Bony Wilfrieda, na 1-1 pa je v 38. minuti izenačil Massimo Maccarone. V drugem polčasu je v Sparta nato dosegla še dva gola, strelca pa sta bila Jiri Kladrubsky v 68. minuti in Vaclav Kadlec v 75. minuti srečanja, medtem ko je za Palermo zadel samo še urugvajec Abel Hernandez, ki je bil uspešen v 83. minuti. Ker v nadaljevanju ni bilo novih zadetkov je domača ekipa zmagala s 3-2 oz. osvojila pomembne tri točke.

FC Laussane Sport – CSKA Moskva 0-3 Verjetno ena najšibkejših ekip v tem tekmovanju, je na domačem stadionu Stade olyimpique de la Pontoise, pred 11.500 gledalci, klonila proti eni močnejših ekip tega tekmovanja, ruskem CSKA iz Moskve. Za glakdo gostujočo zmago je 22. minuti srečanja najprej z glavo zadel brazilec Vagner Love, na 0-2 je v 68. minuti povišal Sergey Ignashevich, za končnih 0-3 pa je v 80. minuti, iz penala, še enkrat zadel Vagner Love. Pričakovano.

Skupina G

AEK – Hajduk 3-1 Še en uspeh enega od grških moštev, ki je premagalo hrvaškega predstavnika, splitski Hajduk. Ta je trenutno v verjetno najboljši formi zadnjih let, a vroče gostovanje pri AEKu je bilo enostavno preveč za prav tako vročekrvne spličane, pri katerih so se izkazali nnjihovi navijači oz. Torcida, ki se je najprej spopadla z grško policijo, pa uničevali stadion z zažiganjem in trganjem stolov, na koncu pa obračunali še z grškimi navijači, katere so med tekmo dražili s skandiranjem Makedonija. Tudi sama tekma je bila precej vroča, že v 12. minuti pa so domači, po napaki gostujoče obrambe, povedli preko alžirca s francoskim državljanstvom, Refika Djebboura, ki se je sprehodil do golove črte in zadel za 1-0. V nadaljevanju so bili gostje konkretnejši, nagrada za to pa je prišla v 29. minuti srečanja ko je senegalec Papa Bouba Diop v kazenskem prostoru domačihstoril prekršek za penal, katerega je realiziral spet zelo dobri bosanec Senijad Ibričič. Panenka za 1-1.V začetku drugega polčasa je Hajduk še enkrat več, kot v kvalifikacijah, dokazal da mu začetki ne gredo prav dobro, a je golman Subašić rešil zadevo z branjenim penalom strelcu prvega gola. A v nadaljevanju je pokvaril vse kar je zgradil, saj je v 65. minuti ob strelu Scocca zelo slabo reagiral oz. z nespretnim odbijanjem podaril žogo nasprotniku, Nikos Liberopoulos pa je izkoristil darilo in zadel za 2-1. Tudi v nadaljevanju ni bilo nič boljše za spličane, ki so poskušali izenačiti, pri tem pa so domači dosegli še tretji zadetek, saj je zadel tudi nesrečni argentinec Nacho Scocca in grkom zagotovil tri točke.

RSC Anderlecht – Zenit St. Petersburg 1-3 Obračun, kjer sem pričakoval premoč gostov, a tudi Anderlecht ni tako slaba ekipa, kot mislijo nekateri. A to je bil večer ruskega napadalca Aleksandra Kerzakhova, ki je za gostujočo ekipo dosegel vse tri gole. Prvega, po podaji Semaka že v 8. minuti, drugega, po podaji Shirokova v 33. in pa tretjega, po podaji Lazovića v 44. minuti, medtem ko je deklasirani Anderlecht uspel preko madžara Rolanda Juhazsa, v 66. minuti srečanja, doseči samo častni gol.

Skupina H

Stuttgart – Young Boys 3-0 Gladka zmaga bundesligaša za katerega je prvi, v 22. minuti srečanja,  zadel naturalizirani nemški reprezentančni napadalec Cacau, kateri je v 59. minuti podal do Christiana Gentnerja, ta pa je z levico povišal na 2-0. Končnih, 3-0 je v sodnikovem podaljšku postavil Serdar Tasci in zaokrožil lep nogometni večer.

Getafe – Odense 2-0 Razlika v španskem in danskem klubskem nogometu je pač velika in tudi osrednji španski prvoligaši precej zlahka obračunajo z boljšimi danskimi predstavniki kar Odense vsekakor je. Doamči napadalec Javier Arzimendi je v 43. minuti najprej zadel lasten gol, v 51. minuti pa se je odkupil z izenačenjem oz. zadetkom v pravi gol. Po zmedenosti Arzimendija in njegovih golih na obeh straneh, je mož odločitve postal Pedro Rios, ki je zadel v 81. minuti in malemu klubiču iz predmestja Madrida privoščil noč veselja.

Skupina I

PSV Eindhoven – Sampdoria 1-1 Eden od derbijev dneva se je končal z delitvijo točk oz. neodločenim izidom, saj sta obe ekipi, nizozemska in italijanska dosegli po gol. Zanimivo je to, da sta lahko obe ekipi lahko razočarani z doseženim, domača ekipa zato, ker je nasprotnik v 26. minuti srečanja dosegel gol z edinim pravim poskusom v celotnem srečanju, saj poleg Fabrizia Cacciatoreja ni bilo nekih nevarnosti za nizozemski gol, tipično italijansko bi rekel moj stari. Na drugi strani pa so gostje lahko nezadovoljni zaradi prejetega gola v finišu tekme oz. v 90. minuti, ko je zadel madžarski reprezentant Balazs Dzsudzsak in krivica je bila le nekoliko popravljena.

Debrecen – Metalist 0-5 Precej sramoten poraz lanskega predstavnika Lige prvakov z Madžarske oz. Debrecena, ki je na domačem Ferenc Puškaš stadionu pokasiral pet golov. Ukrajinski predstavnik je bil odločno boljši, pri tem pa so gole dosegli brazilec Edmar v 24. minuti srečanja, njegov rojak Cleiton Xavier v 34. minuti, pa še enkrat Edmar v 74. minuti, na 0-4 je le tri minute kasneje oz. v 77. minuti povišal še en brazilec Fininho, za končnih 0-5 pa jev 89. minuti srečanja zadel Sergiy Valyaev.

Skupina J

Sevilla – Paris Saint Germain 0-1 Tudi ta dvoboj bi označil kot enega derbijev dneva oz. tistega kateremu bi se na stavnici izognil, saj gre za dva predstavnika močnih evropskih lig. Španska Sevilla je še nekaj let nazaj kraljevala v tem tekmovanju oz. njenem predhodniku, Pokalu UEFA, francoski Paris Saint Germain pa je eden od najeminentnejših francoskih predstavnikov, ki pa se že leta trudi prebiti vsaj v evropsko osrednjost, pri tem pa troški kar precejšne zneske. No, v poletnem prestopnem roku je v svoje vrste zvabil brazilca Neneja, ki je v 75. minuti srečanja, po podaji Luyindule, zabil edini gol na srečanju in svoji ekipi priskrbel izredno pomembne tri točke.

Karpaty – Borussia Dortmund 3-4 Tudi zadnji nemški predstavnik v tem tekmovanju je zmagali, pri tem pa so gole zanj dosegli Nuri Sahin v 12. minuti srečanja, ko je zadel iz peanala, pa Mario Gotze v 27. minuti, a je sledil domači preobrat, saj so za Karpaty zadeli Oleg Golodyuk v 44. minuti srečanja, rezervist Mykhaylo Kopolovets v 52. minuti srečanja, za domače vodstvo pa je v 78. minuti zadel še Denys Kozhanov. To je očitno predramilo igralec gostujočega moštva saj je v finišu tekme prišlo do še enega preobrata, paragvajec Lucas Barrios je v 87. minuti zadel za izenačenje na 3-3, v 92. minuti oz. sodnikovem podaljšku pa je podal do strelca drugega gola, Gotzeja, ki je s sedmim golom srečanja zapečatil usodo domačih. Težkih 3-4 za rumeno-črne, ki so v iskanju stare slave.

Skupina K

Liverpool – Steaua 4-1 Eden od fixov dneva bi lahko rekli, saj je bil že skrajni čas, da tudi Liverpool končno odigra kvalitetno partijo, pri čemer je že po 25-ih sekundah Joe Cole poskrbel za veselje ob prvem golu. No, že v 13. minuti je izenačenje, za katero je zadel Cristian Tanase, nekoliko prestrašilo navijače redsov, a je David N’Gog nato v 55. minuti iz penala, spet povedel domače v vodstvo z 2-1, kar je kar nekoliko predolgo obdobje za reakcijo, vendar pa ne bodimo malenkostni. Liverpool se je razigral in v nadaljevanju sta zadela še brazilski rezervist Lucas Leiva, ki je izvrstno, močno in natančno streljal  v 81. minuti ter še enkrat N’Gog, ki je končnih 4-1 postavil v sodnikovem podaljšku. Mislim, da je rezultat precej zavajujoč, saj bi še enkrat več lahko Liverpool razočaral svoje navijače, a tokrat je bila sreča na njihovi strani, seveda ob nesporni kvaliteti.

Napoli – Utrecht 0-0 Edino srečanje, ki se je končalo brez zadetkov, čeprav v obeh ekipah ne manjka odličnih igralcev oz. strelcev, še posebaj pri domačih, za katere sem predvideval, da bodo zmagali. A nogomet je nepredvidljiva igra, kjer so pogosto presenečenja, remi teh dveh tekmecev pa bi zlahka uvrstil v to kategorijo. Za kaj več pa bo moral tudi Napoli pokazati kaj več.

Skupina L

Porto – Rapid 3-0 Tudi tukaj nisem imel prevelikih dvomov o zmagovalcu, saj je Porto zadnja leta uveljavljeno nogometno ime z rednimi nastopi v elitni Ligi prvakov, Rapid pa je, tako kot še nekateri nekoč slavni klubi, v iskanju stare slave. V 26. minuti srečanja je po podaji Cristiana Rodrigueza za 1-0 zadel Rolando, v 65. minuti po podaji Maicona je za 2-0 zadel še kolumbijec Falcao, v 77. minuti srečanja pa je po še eni podaji Cristiana Rodrigueza zadel še Ruben Michael. Pričakovana zmaga ekipe, ki bi lahko prišla zelo visoko v tem tekmovanju.

Bešiktaš – CSKA Sofia 1-0 V zadnjem dvoboju tega tekmovanja je turški predstavnik, z golom v sami končnici tekme oz. v 90. minuti srečanja, po podaji njihove slovite okrepitve, bivšega realovca Gutija, z glavo zadel nemški veteran Fabian Ernst in priredil domačim navijačem še eno nepozabno noč. Način,na kateri je bila zmaga dosežena bo kmalu pozabljen, točke pa bodo ostale, s tem pa tudi možnosti za napredovanje v naslednjo fazo tekmovanja.

  • Share/Bookmark
Zapisal izmisljeni | 16.09.2010 - 16:44 - Kategorije: sezona 2010-11 -

Nadaljevalo se je prvo kolo Lige prvakov in sicer v skupinah E, F, G in H, kar je podrobneje opisano spodaj ….

log

Skupina E

Bayern – Roma 2-0 Lanskoletni hit tega tekmovanja, nemški Bayern je na domačem stadionu ugostil italijansko Romo, katero so duhoviti bavarski navijači hoteli pričakati z napisom Romani ite domum, pri čemer prevod verjetno ni potreben, v koliko pa kdo ne razume, si lahko ogleda legendarno angleško komedijo Life of Brian. A pustimo sedaj film, UEFA je prepovedala transparent, Bayern pa je premagal Romo, vendar je bil prvi polčas tekme čisto preveč dolgočasen, v drugem pa so domači le nekoliko odločneje krenili po tri točke. Po besedah trenerja Bayerna Luisa Van Gaala so najprej izmučili nasprotnika, v finišu tekme pa ga še dokončno porazili. Gol za vodstvo z 1-0, je v 79. minuti srečanja dosegel Thomas Muller, z izjemno atraktivnim strelom oz. z zunanjim delom stopala, štiri minute kasneje oz. v 83. minuti pa je po podaji Badstuberja zadel še rezervist Miroslav Klose. Prav Klose se mi je zdel razpoložen in borben kot že dolgo ne, na drugi stani pa je bil igralec, katerega je zamenjal, hrvat Ivica Olić po nemškem Bildu najslabši posameznik tekme, a Bayern ima strokovnjaka, ki zna najti prave za še eno uspešno sezono. Italijanska AS Roma je razočarala, Totti ne bo več mogel dolgo, za trenerja Ranierija pa se že šušlja, da prav tako ne bo dolgo oz. da že iščejo njegovo zamenjavo.

CLUJ – BASEL 2-1 Romunski predstavnik je tudi tokrat, v prvem kolu zmagal, tako kot v svojem debitantskem nastopu pred dvema letoma, le da to tokrat ni bilo preveliko presenečenje. Za vodilni gol je že v 9. minuti srečanja, po podaji iz kota poskrbel Ionut Rada, ki je zadel z udarcem z glavo. Le nekaj minut kasneje oz. v 12. minuti srečanja je sledila podobna akcija, argentinec Juan Emmanuel Culio je spet podal, najvišji v skoku pa je bil tokrat igralec iz Slonokoščene obale, Lacina Traore, ki je prav tak oz udarcem z glavo zadel za 2-0. S hitrim in visokim zaostankom šokirani igralci Basela, so uspeli rezultat znižati šele v 47. minuti, ko je podal Frei, zadel pa mladi Valentin Stocker, vendar pa do konca sračnja niso več uspeli zadeti oz. izenačiti in zmaga je ostala doma. Kaže, da bo precej zanimivo v tej skupini.

Skupina F

Olympique Marseille – Spartak Moskva 0-1 Kot že mnogokrat poprej je francoski Olyimpique Marseille na domačem Velodromu spet kiksal, po kopici priložnosti za zadetek, pa je v enem redkih nasprotnih napadov prejel nespreten gol in nesrečno izgubil. Domače, precej zvezdniško moštvo je bilo odločno boljše, a v 81. minuti srečanja je po hitrem napadu gostov, lastnega golmana premagal Cesar Azpilicueta ter osrečil vse navijače ruskega moštva. No, francozi so v svojih šestih letošnjih nastopih zabeležili samo eno zmago, zaradi česar so v domačem prvenstvu šele na 13. mestu, v Ligi prvakov pa jim prav tako ne kaže preveč dobro. Spartak Moskva ima na drugi strani, očitno, po letih zatišje spet kvalitetno moštvo, ki se s temi tremi točkami lahko spusti v odkrit boj za uvrstitev v naslednjo fazo tekmovanja.

Žilina – Chelsea 1-4 Po mnenju mnogih najresnejši kandidat za osvojitev tega tekmovanja, angleški Chelsea, nadaljuje s predstavami kot iz domačega prvenstva, kjer rušijo vse pred sabo. Tokrat je bila žrtev slovaška MSK Žilina, ki je prvi gol prejela v nesrečni 13. minuti, ko je do strela prišel vedno odlični ganec Michael Essien, na 0-2 je v 24. minuti srečanja povišal francoz Nicholas Anelka, isti igralec pa je le štiri minute kasneje oz. v 28. minuti dosegel še drugi gol na srečanju in povedel svojo ekipo v vodstvo z 0-3. Takoj v uvodnih minutah drugega polčasa je bil mladi Daniel Sturridge prehiter in prespreten za nasprotnike, rezultat pa se je povzpel že na 0-4, vendar pa je v 55 . minuti srečanja Tomaš Oravec po nspetnosti gostujoče obrambe, žogo le uspel potisniti v prazen gol in domači publiki privoščiti vsaj malo veselja. No, nekoliko veselja pa je gostujoči strateg Carlo Ancelotti privoščil tudi mladi trojici iz vrst Chelsea, saj so slast nastopanja v najelitnejšem klubskem tekmovanju občutili še 20-letni nizozemec Patrick Van Aanholt, 19-letni francoz Gael Kakuta in samo 17-letni anglež Joshua McEachran, ki so v nadaljevanju srečanja vstopili v igro. Pričakovana zmaga angleške ekipe, ki je definitivno eden od kandidatov za osvojitev tega tekmovanja, a najresnejši kandidat je zame nekdo drug. MSK Žilina je svoje dosegla že z uvrstitvijo v to tekmovanje, a tako kot sem že napisal v prejšni objavi, če se ne motim, želja po kakšni točki konkurentov ostaja.

Skupina G

Real Madrid – Ajax 2-0 V prestopnem roku naj bi si novi trener madridistov, sloviti Jose Mourinho zelo želel okrepitev v napadu, kjer je ostal samo z dvema pravima napadalcema, a eden od teh, francoz Karim Benzema je še vedno v iskanju forme. K sreči je tisti drugi, argentinec Gonzalo Higuain toliko boljši in prav on je v 31. minuti srečanja, po udarcu iz kota, nekako spravil žogo v gol nizozemske ekipe ter Real povedel v vodstvo z 1-0, čeprav sem zasledil, da je gol uradno pripisan gostujočemu branilcu Vuronu Aniti. V drugem polčasu je bilo precej podobno kot v prvem, kopica strelov in priložnosti za domače, ter branjenje Ajaxa, ki nima tako slabega moštva, a brez urugvajca Luisa Suareza so ostali še brez minimalnih možnosti za presenečenje. No, v 73. minuti pa je po akciji domačih, kjer je blestel Mesut Ozil, prišlo do spremembe rezultata, saj je prav Ozil lepo podal do Higuaina, ki je zadel za 2-0 in domači navijači so si lahko oddahnili, saj tudi morebitna napaka v obrambi ne bi ogrozila njihove zmage. Mourinho nadaljuje z uspehi in vpeljevanjem svojih idej v moštvo, ki dobiva čedalje boljšo podobo, a nekako se res zdi, da manjka še kakšen dober napadalec, obrambna vrsta pa mi že nekaj časa ne diši preveč. A prav v tem je Mourinho najboljši, moštvo s pomankljivostmi zna povesti do najvišjih mest, kar je dokazal tudi lani z Interjem, kateremu nihče razen njegovih navijačev ne priznava, da je najboljši v Evropi, kar naj bi dokazoval pokal Lige prvakov. Ajax se mi ne zdi tako slab kot ga želijo prikazati in v obračunih z ostalimi nasprotniki bom na njihovi strani.

AC Milan – Auxerre 2-0 Nekje na polovici prestopnega roka se je zdelo, da bo pred slovitim AC Milanom še ena sezona povprečja, nato pa so v finišu prestopnega roka v svoje vrste uspeli zvabiti dva čarovnika, brazilca Robinha in šveda Ibrahimovića. Prav slednji pa je navdušil v nastopu proti moštvu slovenskega reprezentanta Valterja Birse, kateremu je zabil oba gola, prvega v 66. minuti, ko je podal Ronaldinho, žogo preusmeril prav tako novinec v moštvu Kevin-Prince Boateng, kot zanesljivi strelec pa zadel Ibrahimović in drugega samo tri minute kasneje oz. v 69. minuti srečanja, ko je po hitrem nasprotnem napadu lepo podal Ronaldinho, Ibrahimović pa spet natančno meril in povišal na 2-0. Pravi rezultat po nepričakovanem porazu v italijanskem prvenstvu in v taboru rdeče-črnih je spet euforija, francoski Auxerre pa je, po mojem mnenju, že presegel vsa pričakovanja z uvrstitvijo v to tekmovanje in kakšna osvojena točka bi bila samo še nadgradnja tega.

Skupina H

Šahtar – Partizan 1-0 V čvrstem obračunu dveh vzhodnoevropskih ekip je bila boljša tista bogatejša, ki je natrpana z brazilci, od katerih si je tisti najboljši, Fernandinho, že prejšni teden hudo poškodoval nogo. Trenutek odločitve je bil 71. minuta srečanja, ko je nekoliko z leve strani, s približno 20-ih metrov, hrvaški kapetan Darijo Srna z izvrstnim, močnim in preciznim strelom zadel za 1-0 oz. zmago z minimalnim rezultatom. Precej nenavadno, da sem se kar razveselil golu hrvata proti srbskemu golmanu, saj je golman Partizana Vladimir Stojković, izdajalec in lažnivec, ki je pred časom dejal, da ni denarja na svetu za kateri bi prestopil iz Crvene zvezde v Partizan, saj jih sovraži, pa nato z bluzenjem po tujini, kjer ni nikjer uspel zadržati svojega mesta v ekipi, pozabil na vse sovraštvo in na posojo prišel branit prav v osovraženi Partizan.

Arsenal – Braga 6-0 Ob takšnem rezultatu nimam preveč za razpredati, kot nahvaliti mlado ekipo Arsena Wengerja, ki je raztrgala portugalskega predstavnika, pri čemer je blestel španec Cesc Fabregas, za katerega se vsako tekmo posebaj vidi koliko jim pomeni. Že v 9. minuti je po prekršku na Chamakhom, uspešno  izvedel penal in povedel Arsenal v vodstvo z 1-0, v 30. minuti je na 2-0 povišal Andrey Arshavin, v 43. na 3-0 Marouane Chamakh, v 53. minuti je še enkrat zadel Cesc Fabregas, v 69. minuti je na 5-0 povišal Carlos Vela, isti igralec pa je v 84. minuti postavil še končnih 6-0. Kot sem verjetno že kdaj prej zapisal, verjemem da je na tem nivoju izredno težko zabiti, primer šest golov in takšne dosežke je treba ceniti, kot tudi cenim francoskega strokovnjaka Arsena Wengerja in njegovo delo, a vseeno mislim, da je pred njimi še ena sezona brez trofej oz. razočaranj, zaradi česar naj uživajo dokler še lahko. Braga je definitivno razočarala, predvsem po spodbudnih tekmah v kvalifikacijah, a šele naslednje tekme v tem elitnem tekmovanju bodo pokazale njihovo pravo vrednost.

  • Share/Bookmark
Zapisal izmisljeni | 15.09.2010 - 16:46 - Kategorije: sezona 2010-11 -

Pa se je pričelo najmočnejše nogometno, klubsko tekmovanje, kjer je polovica ekip odigrala prvo kolo, da pa objava ne bi bila predolga, grem kar takoj na posamezne obračune;

logo

Skupina A

Twente – Inter 2-2 V Enchadeju na Nizozemskem je po pričakovanju večine, aktualni prvak Inter, pričel bolje kot domača ekipica, saj je že v 13. minuti po akciji Milita oz. njegovem strelu in obrambi domačega golmana, do žoge prišel Wesley Sneijder in zadel za vodstvo z 0-1. Le sedem minut kasneje oz. v 20. minuti je z lepim udarcem iz prostega strela, s slabih 20-ih metrov izenačil Theo Janssen in poskrbel za navdušenje domače publike, ki je bilo še intenzivnejše ob naslednjem golu oz. vodstvu domačih. V 30. minuti srečanje je namreč gostujoči napadalec Diego Milito, po udarcu iz kota za domače, z glavo, zadel lasten gol oz. povedel Twente v vodstvo z 2-1. Golijada se je nadaljevala že v 41. minuti, ko je kamerunec Samuel Eto’o z natančnim strelom z roba kazenskega prostora izenačil na 2-2, a po štirih zadetkih v prvem polčasu, v drugem ni bilo nobenega več. Mislim, da gre za eno od presenečenj dneva, Twente oz. njihov novi trener, nekoč sloviti golman, Michel Preud’homme pa je z izidom lahko veliko zadovoljnejši kot Inter oz. njihov novi trener Rafael Benitez, ki se na vse možne načine trudi stopiti iz sence predhodnika, pri tem bo moral narediti kar nekaj sprememb v ekipi, za katere pa nisem prepričan, da bodo delovale oz. da bodo koristne.

Werder – Tottenham 2-2 Tudi na tekmi v Bremnu so gledalci videli štiri gole, pri precej podobnem scenariju so tudi tu najprej povedli gostje, pa avtogol itd, a gremo po vrsti. Tottenham, od katerega že nekaj časa pričakujem boljše rezultate kot so jih imeli, je povedel v 12. minuti srečanja, ko je zadnje leto odlični Gareth Bale, z leve podal pred gol domačih, kjer je werderjev branilec Petri Pasanen zadel lasten gol oz. goste povedel v vodstvo z 0-1. Že v 18. minuti je sledila še ena akcija z leve, od koder je tottenhamova zadnja okrepitev oz. Rafael Van Der Vaart podal v kazenski prostor, tam pa je visoki Peter Crouch, z glavo, zadel za 0-2. Tik pred koncem prvega polčasa je na poklapanem Westerstadionu završalo, saj je v 43. minuti srečanja, brazilec Wesley z dolgo podajo z leve, v kazenskem prostoru našel domačega napadalca, portugalca Huga Almeido, ki je zadel za znižanje rezultata na 1-2. Ob pričetku drugega polčasa je bilo spet veselo, saj je že v 48. minuti, z lepim in natančnim strelom, na 2-2 izenačil Marko Marin, ker pa se rezultat do konca srečanja ni več spremenil, sta se ekipi razšli z delitvijo točk. Werder se mi zdi po letih uspehov s playmakerima Micoudom in kasneje Diegom v nekakšni krizici, ki se jo je dalo čutiti že lani, po odhodu Ozila pa bo ta še intenzivnejša, saj dvomim, da je mladi Marko Marin že pripravljen za obračune z najboljšimi. Tottenham je ob odsotnosti zaradi poškodbe svojega hrvaškega čarovnika oz. playmakera Luka Modrića iztržil kar ugoden rezultat, čeprav je po vodstvu 0-2 verjetno prisotno nekaj grenkobe.

Skupina B

Lyon – Schalke 04 1-0 Domača ekipa z Gerlanda je zmagala z minimalno prednostjo po zaslugi napake mladega gostujočega branilca Cristopha Moritza, ki je bil v 21. minuti srečanja nepazljiv pri podaji nazaj do vratarja Neurerja, kar je izoristil brazilec Michel Bastos in dosegel edini gol na srečanju ter še podaljšal krizo nemškega kluba. Očitno v ekipi Felixa Magatha ne štima vse tako kot bi moralo, pa čeprav so se pred to sezono močno okrepili, je verjetno na pravo igro treba še nekoliko počakati, rudarji pa lahko samo upajo, da ta ne bo prišla prepozno. Na drugi strani pa Lyon po še eni sezoni brez lovorik, tokrat veliko upov polaga na okrepitev iz konkurenčnega Bordeauxa, Yoana Gourcuffa, ki je zame igralec najvišje klase in s katerim bi se lahko prebili precej visoko.

Benfica – Hapoel Tel-Aviv 2-0 Portugalski prvak je po pričakovanjih premagal goste, katere je v 21. minuti s prelepim volejem načel brazilec Luizao, v 68. pa dotolkel Oscar Cardozo, kateri je zadel po lepi akciji soigralcev in obrambi gostujočega golmana oz. odbiti žogi, katere mu potem ni bilo težko pospremiti v gol za končnih 2-0. Benfica nadaljuje z uspešnimi igrami še iz prejšne sezone, a kot se je že izkazalo, ji v evropskih merilih manjka še kar nekaj do tistih najboljših. Hapoel je svoje že dosegel z uvrstitvijo v to tekmovanje, a kakšnemu od slovitejših konkuretnov odščipniti točke, ne bi bilo slabo.

Skupina C

Manchester United – Glasgow Rangers 0-0 Presenečenje dneva bi si upal trditi, a ob vseh težavah, ki jih ima domače moštvo, sam rezultat derbija, vedno znova imenovanega Bitka za Britanijo, ni tako presenetljiv. Manchester United je po slabem uvodu v domače prvenstvo oz. nesrečnih remijih iskal dober rezultat s popolnoma spremenjeno ekipo, glede na sobotno tekmo, a jim to ni uspelo. Še več, njihova igra je bila rubbish kot bi rekli tamkajšni ljudje, s seks-afero obremenjeni Wayne Rooney in kompanija pa so bili milo rečeno zelo slabi, kar je izkoristil nasprotnik in s precej defanzivno taktiko uspel priti do pomembne točke. Glasgow Rangersi  bi s takšnim pridnim nabiranjem točk lahko ugrozil konkurenta za napredovanje Valencijo in Manchester, vendar pa bo treba kakšno tekmo tudi zmagati, pri čemer pa v zadnjih letih v evropskih tekmovanjih beležijo precej uboge rezultate. Kaj zapisati o Manchester Unitedu kot to, da upam, da kmalu pričnejo zmagovati v serijah kot je bilo to v njihovi navadi v preteklosti in da bo Sir Alex Ferguson končno kupil kakšnega pravega playmakerja, virtuoza oz. desetko kot jim pravimo, saj je njivoa igra čedalje bolj sterilna in nezanimiva, preveč šablonska, upal bi se trditi, celo prebrana. Tale Chicarito oz. Javier Hernandez se mi zdi eden redkih nepredvidljivcev v njihovem taboru.

Bursaspor – Valencia 0-4 Moram priznati, da nisem preveč seznanjen z močjo turškega pravaka, ki je v prejšni sezoni, v izjemno zanimivem in dramatičnem finišu turškega prvenstva uspel priti do nepričakovanega naslova državnega prvaka, s tem pa tudi sodelovanja v ligi prvakov. V debitantskem nastopu na domačem Bursa Ataturk stadionu proti Valenciji pa se niso preveč izkazali saj so izgubili kar z 0-4, pri tem pa je uvodni gol v 16. minuti srečanja, z izjemnim strelom z levico, z okoli 40-ih metrov, dosegel argentinec Tino Costa. Na 0-2 je v 41. minuti srečanja povišal Artiz Anduris, ki je zadel z glavo, potem ko je prečko, iz prostega strela stresel Tino Costa, na 0-3 pa je v 68. minuti, po zmedi v kazenskem prostoru, povišal Pablo Hernandez. Končnih 0-4  je po hitrem nasprotnem napadu, v 76. minuti srečanja, postavil Roberto Soldado, ki naj bi nadomestil odhod izjemnega Ville in Valencija je zelo uspešno in učinkovito utišala domače, fanatične navijače oz. domače moštvo, za katero sem predvideval, da je nekoliko močnejše oz. konkurenčnejše. Očitno sem bil v zmoti, a po prvem kolu jih še ne smemo odpisati, pri Valenciji pa zaenkrat še ni zaznati slabosti ob odhodu njihovih dveh najboljših igralcev Davida Ville in Davida Silve, kvečjemu kvaliteto ob prihodu Tina Coste, Roberta Soldada in ostalih. Jaz jim privoščim.

Skupina D

FC Kopenhagen – Rubin Kazan 1-0 Domača ekipica je na stadionu Parken, edini gol na srečanju dosegla v 87. minuti, ko je po podaji iz prostega strela, katero je izvedel Martin Vingaard, z glavo zadel senegalec s francoskim državljanstvom, Dame N’doye. Sledila je erupcija veselja med domačo, tradicionalno hladno/skandinavsko publiko in razočaranje na strani gostov oz. neugodnega Rubina iz Kazana. FC Kopenhagen si je priigral pomembne tri točke in v precej slabi oz. recimo ji izenačeni skupini imajo kar lepe možnosti za napredovanje, še posebaj ker prihajajo bolj mrzli dnevi na katere so oni seveda navajeni. Na sneg in zimo so navajeni tudi igralci ruskega Rubina iz Kazana, kjer bodo imeli konkurentje na gostovanju kar precej težav, prav gotovo pa tatari niso računali na ta poraz, zaradi česar so njihove možnosti za napredovanje že nekoliko manjše. 

Barcelona – Panathinaikos 5-1 Po presenetljivem porazu v španaskem prvenstvu na domačem Nou Campu, ko jih je z 0-2 premagal novi prvoligaš Hercules, je zadetek gostov v 20. minuti srečanja kar nekako učutkal vročekrvne katalonce, saj je po hitri akciji oz. degažiranju golmana Tzorvasa in peti Cisseja, za Panathinakos zadel francoz Sidney Govou, ki je pred to sezono prispel iz Lyona. Le dve minuti je bilo dovolj, da se Barcelona zbere oz. izenači, pri tem pa je glavno vlogo spet odigral njen maestralni vezist Xavi, ki je v 22. minuti z izjemno golobinsko podajo našel Messija, kateremu ni bilo preveč težko zadeti za 1-1. V nadaljevanju je sledil show domačih, kjer je že v 34. minuti, po akciji iz kota, svoj prvi gol v novem klubu, v najelitnejšem klubskem tekmovanju dosegel David Villa, že v 45. minuti pa je še enkrat zadel izjemni Messi, kateri je predtem odigral dvojno podajo s Xavijem, pa še s Pedrom, zatem pa zadel za 3-1 in gostujoči ekipi je bilo verjetno kar žal, da so z uvodnim golom razjezili domače zvezdnike. V drugem polčasu sta izjemno partijo domačih potrdila še Pedro z golom v 78. minuti, ko je potisnil žogo v prazen gol, po vratnici Messija in pa Dani Alves, ki je v 93. minuti oz. sodnikovem podaljšku, in po dvojni podaji z Messijem, zadel z glavo za končnih 5-1. Čista perverzija Barcelone bi rekel tip s kitaro in čeprav ne maram rdeče/modrih jim je treba priznati, da igrajo fenomenalen nogomet. Panathinaikos je zanimiva ekipa, z zanimivimi okrepitvami, vendar bodo morali svojo pot v naslednjo fazo oz. točke iskati kje drugje kot na Nou Campu.

  • Share/Bookmark
Zapisal izmisljeni | 13.09.2010 - 22:46 - Kategorije: Film -

Film z neumnim naslovom, ki sem si ga ogledal pred slabima dvema tednoma, z  velikimi kokicami v naročju, poln pričakovanj, ki pa so se kmalu razblinila, a o tem nekoliko nižje …..

Get him to the Greek oz. prevedeno v slovenščino Superžur

gtg

Še en klasični buddy-buddy movie, kjer se skoraj vse vrti okoli dvojca, ki se nekaj časa razume, pa nekaj ne oz. okoli Jonah Hilla in Russell Branda.

Buckasti komedijant Jonah je v zadnjih nekaj letih nase opozoril z vlogami v filmih The 40-year-old virgin, Click, Knocked Up, Evan Almighty, Superbad, Reno 911, Bruno in ostalih, ki se ne morejo pohvaliti s kvaliteto. Na drugi strani je Russell v tem času nase opozarjal kot M tv voditelj, voditelj Big brother serij, radijec in kontroverzna oseba, ki je le dan po tistem 11.9 prišel v službo našemljen kot Osama Bin Laden, pa v službo privlekel svojega dilerja itd. Skratka eden tistih, ki so se bolj kot z delom odlikovali z raznimi škandali, drogiranjem, alkoholiziranjem in vsem kar paše zraven. Nekakšna moška verzija Amy Winehouse, za lažje razumevanje, čeprav primerjava ni čisto prava, v prid pevki, ki jo izjemno cenim, kar pa bi težko zatrdil za Russella.

In prav on je bil idealen za vlogo kontroverznega angleškega rockerja z imenom Aldous Snow, katerega lik je razvil že TUKAJ, saj ve kako je biti v koži zavrženega zvezdnika, ki ima težave z drogo in alkoholom.

No, zgodba je dokaj preprosta, Sergio Roma, ki ga upodobi neprepričjivi Sean Combs, bolj znan kot Puffy, Puff Daddy, P.Diddy oz. Diddy in verjetno še kaj, se navduši za idejo svojega zaposlenega, debelušnega Aarona Greena, ki ga upodobi Jonah, da naj organizira koncert kontraverznega Aldous Snowa.

Edina težava oz. naloga Aarona je, da pripelje težavneža iz Anglije v ZDA, kjer se tudi nahaja prizorišče koncerta oz. Greek theatre, koncertno prizorišče Los Angelesa, kjer so nastopili mnogi pravi glasbeni zvezdniki. Torej, je pojasnen neumni naslov filma, Aldousa je potrebno spraviti do grka, kar je prekleto težka naloga, a kot je bilo za pričakovati, izvedljiva s kopico smešnih prigod.

Glavni lik rockerja Aldousa je kar dobro/všečno zasnovan, saj je mešanica kultnih rock zvezdnikov oz. nekakšen rock cocktail, mogoče me je pri vsem skupaj le motilo, da je bil nekoliko preveč črno-belo zastavljen oz. preveč pozitivno zasnovan, precej podobno pa je bilo tudi z debelušnim spremljevalcem oz. asistenton Aaronom. Nekakšna sodobna junaka skrita v telesih divjega rockerja in debelušnega assistenta …..

Kljub predvidljivi, nezahtevi, klišejski zgodbi, ima film kar nekaj smešnih sekvenc, pri katerih smo se gledalci v dobro popolnjeni kino dvorani, pošteno nasmejali, mene pa je navdušila še nepričakovana pojava Larsa Urlicha v eni od stranskih vlog.

Na žalost so bila moja pričakovanja so bila precej višja, saj bi ob vsemu pompu, ki ga je bil film deležen ob pričetku predvajanj, moral dobiti veliko več kot še eno povprečno komedijo, kjer oseba A spremlja osebo B,  na določeno točko, se z njim kljub vsem nasprotjim in razlikam sprijatlji ter reši vse težave.

Na žalost, film oz. glavna lika z velikim potencialom, pa preslabim izkoristkom in mogoče se bom pa le moral sprijazniti s tem, da so redki, kvalitetni filmi, z rock tematiko …..

  • Share/Bookmark
Zapisal izmisljeni | 13.09.2010 - 16:28 - Kategorije: reprezentančna košarka -

To, da bom/sem vse skupaj strnil v eni objavi še ne pomeni, da sem košarkarsko svetovno prvenstvo spremljal samo bežno, saj sem si celo prepogosto vzel čas zanj. Verjetno je ob vsem ostalem, recimo mu rednem življenskem ritmu, kar nekako zmanjkalo časa za sprotno objavljanje, da pa zadeva ne bi šla v pozabo je tu, na kratko, vse na enem mestu.

logo

Prvenstvo v Turčiji je imelo v uvodni fazi štiri skupine oz. štiri prizorišča obračunov in sicer, Ankara, Izmir, Kayseri in Istanbul.

Skupina A; Kayseri 

Srbija, ki je imela kaznovana igralca Krstića in Teodosića, zaradi tistega pretepa v pripravljalni tekmi,  je bila kljub handicapu najuspešnejša reprezentanca te skupine, saj je premagala vse nasprotnike, razen Nemčije, kjer pa je šlo za klasično podcenjevanje. Argentina, ki je že leta v vrhu svetovne košarke je zasedla drugo mesto, Australija je v ne preveč močni skupini zasedla tretje mesto, najmočnejša afriška reprezentanca Angola pa četrto mesto. Brez uvrstitve v naslednjo fazo tekmovanja sta ostali oslabljena Nemčija in pa Jordanija.

Skupina B; Istanbul

Favoriti prvenstva Združene države Amerike so premagali vse nasprotnike, vključno s Slovenijo, ki je zasedla drugo mesto v skupini. No, Slovenija je z dobrimi igrami in zmagami nad konkurenti, razen seveda nad ZDA, ustvarila nekakšno euforijo, da bo tokrat za razliko od prejšnih let drugače oz. da je možen preboj v sam vrh svetovne košarke. Najprej je premagana Tunizija, sledil je tisti edini poraz z ZDA, v sosedskem obračunu smo še enkrat več premagali brate hrvate, pa zatem še presenetljivo dobre brazilce, za konec pa še rutinsko odpravili irance in se uvrstili v osmino finala. Brazilija je z odločilno zmago nad našimi južnimi sosedi osvojila tretje mesto, Hrvaška z zmagama nad slabimi tunizijci in iranci četrto, brez  usvrstitve v naslednjo fazo tekmovanja pa sta ostala Iran, ki je v tretjem kolu premagal neposrednega konkurenta za nehvaležno peto mesto, reprezentanco Tunizije.

Skupina C; Ankara

Turčija je ob glasni podpori domačih navijačev premagala v tej prvi fazi vse nasprotnike in osvojila prvo mesto, druga je bila Rusija, ki je klonila samo proti domačinom, tretja je bila Grčija, katera je seveda izgubila s prvima dvema, četrto mesto pa je s samo eno zmago osvojila Kitajska, ki je bila statistično uspešnejša od konkurentov Portorika in Slonokoščene Obale, ki sta prav tako zbrali po eno zmago.

Skupina D; Izmir

Presenetljivo dobra Litva je s petimi zmagami brez poraza, zavzela prvo mesto v skupini, Španija brez Pau Gasola je izgubila z litvanci in francozi, vendar uspela priti do drugega mesta, Nova Zelandija se je z zmagami nad libanononci kanadčani in francozi presenetljivo uvrstila na tretje mesto, Francija pa je kljub nepričakovani zmagi nad španci in pa samo še zmagi nad kanadčani osvojila četrto mesto, Libanon je z zmago v prvem kolu nad kanadčani uspel priti do petega mesta, Kanada pa je brez zmage, eno od razočaranj prvenstva.

Osmina finala;

Srbija – Hrvaška V balkanskem, sosedskem obračunu, ki je za mnoge več kot samo športni obračun so zmagali srbi, ki so, čeprav je bil končni rezultat samo za točko razlike, dokaj suvereno izločili hrvate in mi popestrili dan v trgovskem centru, kjer sem uspel ujeti zadnjo četrtino.

Španija – Grčija Po pričakovanjih, so tudi španci le zaigrali nekoliko bolje oz. svojemu renomeju primerno in v mediteranskem derbiju izločili vedno dobre grke.

Turčija – Francija Seveda je domača reprezentanca izločila francoze, pri tem pa še enkrat več demonstrirala hitro in atraktivno igro, ter si nabila somozaupanje za naslednje obračune.

Slovenija – Australija Furiozna zmaga nad nebogljenim nasprotnikom, kjer zaradi rezultata oz. rezultatske razlike, večina tekme sploh ni gledala, temveč se je samo predajala euforiji, da gremo tokrat do konca.

ZDA – Angola Par, kjer ni potrebno izgubljati prostora in časa, saj so američani zmagali s kar 55. točkami razlike.

Rusija – Nova Zelandija Tudi ta obračun ni imel neke napetosti, saj je bila razlika v kvaliteti očitna in rusi so s pol moči izločili novozelandce.

Litva – Kitajska Pričakovana zmaga litvancev nad oslabljenimi kitajci, pri katerih je reprezentančna košarka očitno v manjšem zatonu.

Argentina – Brazilija Južnoameriški derbi v katerem so argentinci uspeli ohraniti dominanco na svojem kontinetu, čeprav so bili brazilci tokrat nevarno blizu uspeha, vsaj zame pa so najprijetnejše presenečenje. Legendarni brazilski, košarkarski ostrostrelec Oscar Schmidt je končno dobil primerne naslednike.

Četrtfinale;

Srbija – Španija Srbska reprezentanca je upravičila visoka pričakovanja in s hrabro, hitro in čvrsto igro ter izjemno trojko Miloša Teodosiča izločila aktualnega svetovnega in evropskega prvaka, reprezentanco Španije ter se ji hkrati maščevala za poraz v finalu evropskega prvenstva.

Turčija – Slovenija Tista zgoraj omenjena slovenska euforija je po solidnem pričetku tekme s turki, kmalu izginila in pred nami je bil še en boleč poraz ter podobna zgodba kot vsa leta poprej. Tudi tokrat ni bila vprašljiva kvaliteta temveč karakter in tega slovenski košarkarji očitno ne premorejo, saj se je še enkrat več ponovila tista stara zgodba oz. poraz v odločilni tekmi. Po dobrem začetku na prvenstvu, tako kot v tekmi, je bila končnica obupna in kot svetli točki bi izpostavil še enkrat izjemne navijače, ki so se že nekajkrat izkazali in pa zmago proti hrvatom, ki so postali kar naše redne stranke.

ZDA – Rusija V obračunu starih sovražnikov oz. bolje rečeno nasprotnikov/rivalov, so bili uspešnejši americanosi, ki po letih krize, želijo nazaj svetovni košarkarski primat, za kar imajo precej dobre možnosti. Homogena ekipa, kjer ni tistih največjih NBA superstarjev je z izjemnim Kevinom Durantom najresnejši kandidat za naslov svetovnega prvaka.

Litva – Argentina Čeprav gre za dve renomirani košarkarski reprezentanci, me je kar nekoliko presenetila precej lahka zmaga litvancev oz. nemoč argentincev, ki so se očitno preveč spraznili v južnoameriškem derbiju.

Polfinale:

ZDA – Litva Kljub solidnemu upiranju litvancev, ti niso imeli skoraj nikakršnih možnosti proti razpoloženim americanosom, ki so po letih zvezdniških ekip, ki niso prinesle željenih rezultatov, tokrat rajši sestavili kompaktnejšo ekipo,kjer izstopa Kevin Durant, kar jih je pripeljalo do željenega finala.

Turčija – Srbija Čeprav se je vedelo, da bodo nekatere sodniške odločitve v prid domači reprezentanci, pa me je razočaralo preočitno favoriziranje turkov, ki so predvsem po zaslugi sodniške ekipe prišli do zmage za eno točko.  Sodnik očitno sploh ni vedel, da obstaja tehnična napaka, ob vsem prerekanju z njim, prerivanju in udarcih vpričo njega, a ne omenjam očitnih prekrških turkov, kot je bilo v zadnji minuti nad Veličkovićem ob doseženem košu, kriterij definitivno ni bil niti približno podoben, za kar se lahko pogleda tisti domenvni peti prekršek Krstića, da ne omenjam tistega simuliranja 214 cm visokega Omer Asika, v končnici tekme, ki po prekršku ni mogel izvajati prostih metov, vendar za to ni bil kriv udarec po vratu/delno obrazu, daleč od očesa za katerega se je držal, temveč je bila zato kriva njegova statistika prostih metov 7/2 oz. 28 %, ko so turki za proste mete gladko dobili drugega igralca in še bi lahko našteval. Nekaj krivde je tudi na srbskih igralcih, ki so med samo igro naredili marskikatero neumnost, jezila pa me je tudi ta forsirana trojka, namesto da bi se odločili za varnejšo in sigurnejšo igro, a po bitki je lahko biti general, pravijo. Izkazalo se je, da je bilo zelo malo možnosti za zmago proti petim turkom in sodnikom, pa še to bi se kmalu zgodilo, če ne bi do ene že izgubljene žoge prišel Tunceri.

finale:

ZDA – Turčija Samega finala nisem gledal oz. nisem hotel gledati, saj mi je bilo čisto vseeno kdo bo zmagal, po koncu sem le preveril rezultat in začutil zadovoljstvo ob neuspehu goljufivih turkov, ki so jih njihovi oboževalci imenovali 12 velikanov. Sklepam, da v pošteni bitki niso imeli nekih resnih možnosti za zmago, saj je ZDA le prevelika velesila, da bi jo lahko okradli kot se je pripetilo turškim nasprotnikom v polfinalu. Chauncey Billups (Denver Nuggets), Kevin Durant in Russell Westbrook (Oklahoma City Thunder), Derrick Rose (Chichago Bulls) , Rudy Gay (Memphis Grizzlies), Andre Iguodala (Philadelphia 76ers), Danny Granger (Indiana Pacers), Stephen Curry (Golden State Warriors), Eric Gordon (Los Angeles Clippers), Kevin Love (Minnesota Timberwolves), Lamar Odom (Los Angeles Lakers) in Tyson Chandler (Dallas Mavericks) so pod vodstvom legendarnega trenerja Duka iz študentske košarkarske lige, Mika Krzyzewskega, z  81-64 premagali turke in pravici je bilo zadoščeno.

za konec …..

še nekaj malega o slovenski reprezentanci, ki je v relativno lahki skupini odigrala po pričakovanjih, torej premagala vse nasprotnike razen ZDA. Čeprav bodo nekateri poveličevali zmage nad hrvati, brazilci in nad australci v osmini finala, se mi zdi, da je bila le tista tekma s sosedi, edina prava. Tunizija in Iran sta po kakovosti daleč za slovensko reprezentanco, brazilci so bili precenjeni, saj razen nekaj posameznikov, še niso tista klasa. Avstralci so precej povprečna ekipa, ne glede na to, da so igrali v osmini finala, vse ostalo pa smo izgubili. Poraz proti turkom ni bil stvar kvalitete ampak karakterja, poguma, predrznosti, naslednja dva poraza pa sta bila, po pravici, pričakovana. Španija in Rusija sta bila tako kot Slovenija po porazu razočarani, ranljivi, a očitno so bili naši apetiti večji od njihovih, posledično tudi razočaranje večje in poraza sta bila neizogibna. Pa, da ne zaključim s tem sarkazmom, ampak z mnenjem, da me je slovenska košarkarska reprezentanca še enkrat več razočarala, alibi, da je bil cilj dosežen pa je samo izgovor za prikrivanje slabih rezultatov.

  • Share/Bookmark
Zapisal izmisljeni | 11.09.2010 - 23:06 - Kategorije: seznami-lestvice -

Tudi letos, podobno kot vsa leta prej, so se obračali nogometni milijončki, gospodarska kriza pa  je uspela le nekoliko zaustaviti to finančno norost, vendar se tisti najbogatejši in največji, niso dali motiti.

V Angliji je tako kot že lani, tudi letos, prebogati Manchester City prevladoval na tržišču in na trenutke je bilo že prav komično, saj so želeli kupiti vsakega pomembnejšega igralca, ne glede na zasedenost v lastni ekipi. Chelsea in Manchester United sta bila veliko bolj zadržana, Liverpool pa se je trudil zadžati obstoječi kader oz. svoje vodilne igralce, pri tem pa na trenersko mesto namesto Beniteza ustoličil Roya Hodgsona. Tottenham že nekaj let pridno sestavlja svoje moštvo, ki bi lahko že poseglo v boj za vrh, Arsenal je vedno tu nekje …..

V Španiji je Barcelona popolnila samo tista mesta, kjer naj bi bili najšibkejši, pri tem pa se ni odločila za kvantiteto temveč kvaliteto kar se mi zdi edino prav. Njihovi največji konkurentje oz. Real Madrid je na trenerskem mestu odpustil neuspešnega Pellegrina, namesto njega pa je enega najelitnejših trenerskih mest zasedel kontroverzni portugalec Jose Mourinho, ki je pričel s prenavljanjem ekipe, kjer se je med prvimi odrekel veteranov oz. klubskih legend. Ostali so trgovali v ozadju dveh največjih, pri tem pa je precej obubožana Valencia ostala brez svojih najboljših igralcev, mali Heracles pa z last minute transferji pripeljal nekatere prave nogometne zvezdnike ….

V Italiji, Nemčiji, Franciji, Nizozemski, Grčiji, Turčiji in ostalih evropskih ligah je bilo trgovanje na običajni ravni, pri tem pa so tudi oni imeli nekaj odmevnejših transferjev, predvsem italijanski AC Milan, ki je prav ob koncu navdušil z nakupi Zlatana Ibrahimovića in Robinha, vse skupaj oz. tiste najbolj razvpite pa najdete spodaj …..

Artur Boruc (Celtic v Fiorentino), Ben Foster (Manchester United v Birmingham City), Vladimir Stojković (Sportnig v Partizan), Stipe Pletikosa (Spartak Moskva v Tottenham)

Jerome Boateng (Hamburger SV v Manchester City), Aleksandar Kolarov (Lazio v Manchester City), William Gallas (Arsenal v Tottenham) Simon Kjaer (Palermo v Wolfsburg), Rafinha (Schalke 04 v Genovo), Leonardo Bonucci (Bari v Juventus), Diego Godin (Villarreal v Atletico Madrid), Pablo Ibanez (Atletico Madrid v West Bromwich Albion), Dmytro Chygrynskiy (Barcelona v Šahtjor Donjeck), Ricardo Carvalho (Chelsea  v Real Madrid), Royston Drenthe (Real Madrid – Heracles), Bruno Alves (Porto v Zenit), Vujadin Savić (Crvena zvezda v Bordeaux)

Hatem Ben Arfa (Olympique Marseille v Newcastle), Yoan Gourcuff (Bordeaux v Lyon), Sidney Govou (Lyon v Panathinaikos), Dennis Rommedahl (Ajax v Olyimpiakos), Albert Riera ( Liverpool v Olyimpiakos), Javier Mascherano (Liverpool v Barcelono) Milan Jovanović (Standard Liege v Liverpool), Alberto Aquilani (Liverpool v Juventus), Cristian Poulsen (Juventus v Liverpool), Joe Cole (Chelsea v Liverpool), Yossi Benayoun (Liverpool v Chelsea), Ramires (Benfica v Chelsea), Michaael Ballack (Chelsea v Bayer Leverkusen), Deco (Chelsea – Fluminense), Dan Gosling (Everton – Newcastle) Yaya Toure (Barcelona v Manchester City), James Milner (Aston Villa v Manchester City), Stephen Ireland (Manchester City v Aston Villo), Guti (Real Madrid v Besiktas), Mesut Ozil (Werder v Real Madrid), Sami Khedira (Stuttgart v Real Madrid),  Angel Di Maria (Benfica v Real Madrid), Sergio Canales (Racing Santander v Real Madrid), Rafael Van Der Vaart (Real Madrid v Tottenham), Jose Manuel Jurado (Atletico Madrid v Schalke 04), Raul Tamudo (Espanyol v Real Sociedad), Hugo Viana (Valencia v Brago), Miguel Veloso (Sporting v Genovo), Joao Moutinho (Sporting v Porto), Raul Meireles (Sporting v Liverpool), Kevin-Prince Boateng (Genova v AC Milan), Sebastian Giovinco (Juventus – Parma), Diego (Juventus v Wolfsburg), Miloš Krasić (CSKA Moskva v Juventus), Zvjezdan Misimović (Wolfsburg v Galatasaray), Josip Iličić (Maribor v Palermo), Armin Bačinović (Maribor – Palermo)

Raul (Real Madrid v Schalke 04, Thierry Henry ( Barcelona v New York Red Bull), Zlatan Ibrahimović (Barcelona v AC Milan), Roberto Soldado (Getafe v Valencijo)  David Villa (Valencia v Barcelono), David Silva (Valencia v Manchester City), Nikola Žigić (Valencia v Birmingham City),  Jermaine Beckford (Leeds v Everton), Bebe (Guimaraes – Manchester United), Zoran Tošić (Manchester United – CSKA Moskva), Eduardo Silva (Arsenal v Šahtjor Donjeck), Marouane Chamakh (Bordeaux v Arsenal), Fernando Cavendaghi (Bordeaux v Mallorco), Kevin Kuranyi ( Schalke 04 v Dinamo Moskva),  Carlos Eduardo (Hoffenheim v Rubin Kazan), Diniyar Bilyaletdinov (Everton v Lokomotivo Moskva), Adriano (Flamengo v Romo), Mario Balotelli (Inter v Manchester City), Craig Bellamy (Manchester City v Cardiff),  Robinho (Manchester City v AC Milan), Klaas-Jan Huntelaar (AC Milan v Schalke 04), Marko Arnautović (Twente v Werder ), Markus Rosenberg (Werder v Racing Santander), Nelson Valdez (Borussia Dortmund v Heracles), Simone Pepe (Udinese v Juventus) Fabio Quagliarella (Napoli v Juventus), David Trezeguet (Juventus v Heracles),  Joseba Llorente (Villarreal v Real Sociedad), Nikica Jelavić (Rapid v Celtic), Somen Tchoyi (Red Bull Salzburg v West Bromwich Albion), Igor De Camargo (Standard v Borussio Monchengladbach), Moussa Dembele (AZ Aalkmar v Fulham), Marko Pantelić (Ajax v Olympiacos), Mario Mandžukić (Dinamo v Wolfsburg), Tomo Šokota (Lokeren v Olimpijo), Loic Remy (Nice v Olympique Marseille), Andre-Pierre Gignac (Toulouse v Olympique Marseille), Mamadou Niang (Olympique Marseille v Fenerbahce), Asamoah Gyan (Rennes v Sunderland), Kenwyne Jones (Sunderland v Stoke City)

in ostali …..

  • Share/Bookmark
Zapisal izmisljeni | 11.09.2010 - 20:38 - Kategorije: 05.Primera division -

Še zadnja liga, ki jo bom pred predstavil na tem blogu, španska Primera division, ki je bila zaradi reprezentančnih tekem oz. objav o prvem in drugem kolu kvalifikacij za EP 2012, na Hold ….

logo

FC BARCELONA – Seveda bom pričel s prvakom, Barcelono, ki je sezono prej imela najuspešnejšo sezono v svoji zgodovini, v prejšni pa osvojila samo naslov državnega prvaka in španski pokal, torej ostala brez naslova Champions league. Če še kdo ne ve, je klub zamenjal predsednika, ki je podaljšal pogodbo sodelovanja z uspešnim trenerjem Guardiolo in mu uresničil eno od želja. Takoj ob pričetku prestopnega roka je namreč iz Valencije za 36 milijonov eurov prispel David Villa, kateri je bil blizu prestopa že sezono prej. Ob navedenem je Barcelona iz Seville za 8,5 milijona eurov kupila še brazilca Adriana, pred dnevi pa po daljšem nategovanju iz Liverpoola za okoli 20 milijonov še argentinca Javierja Mascherana, enega najboljših na svojem igralnem položaju, zadnjem veznem. Poleg naštetih se je s posoje, iz nemškega Stuttgarta vrnil v Bareceloni nedokazani belorus Aleksandr Hleb, ki je že v iskanju nove destinacije. To pa so že našli Yaya Toure, ki je za kar 27 milijonov eurov odšel v Manchester City, Dmitro Chygrynskiy je po samo enem letu za 13,5 milijona odšel nazaj v svoj bivši klub Šahtjor, francoz Thierry Henry in Rafa Marquez sta se v Ameriki pridružila Red Bull New Yorku, mladi brazilec Keirrison je posojen v brazilski Santos, Victor Sancez v Getafe, urugvajec Martin Ceceres je po vrnitvi s posoje v italijanskem Juventusu našel nov klub za posojo oz. Sevillo, pred dnevi pa je javnost razburkal odhod švedskega čarovnika Zlatana Ibrahimovića.  Ta se kljub solidnemu številu zadetkov ni nikoli povsem vklopil v barcelonin model in trener Guardiola se ga je na vsak načni hotel rešiti pa čeprav na račun izgube, Torej Zlatan Ibrahimović bo v zameno za okoli 24 milijonov eurov kot posojeni igralec italijanskega AC Milana tam na enoletni posoji. Na koncu prestopnega roka je v angleški Birmingham City, na še eno posojo poslan še belorus Aleksandr Hleb, v Barceloni pa so ostali Victor Valdes, Dani Alves, Adriano, Eric Abidal, Gabriel Milito, Gerard Pique, Charles Puyol, Xavi, Andres Iniesta, Sergio Busquets, Javier Mascherano, Seydou Keita, Lionel Messi, Bojan Krkić, Pedro, David Villa in ostali. Generalno gledano je Barcelona s temi novimi igralci oz. zamenjavami še nekoliko močnejša kot je bila oz. kompaktnejša kar pomeni, da ostaja glavni favorit za vsa tekmovanja, kjer bodo nastopili, kar so že potrdili z osvojitvijo španskega Super pokala.

REAL MADRID – Je sila, ki je prav tako kot zgoraj opisana ekipa, vedno kandidat za vse možne lovorike, še posebaj pa je to prišlo do izraza pred letošnjo sezono, ko je po letih razočaranj in čakanja na uspehe, vodstvo kluba na trenersko klop ustoličilo kontroverznega in nadvse uspešnega portugalskega stokovnjaka Jose Mourinha, ki je v bistvu njihova letošnja največja okrepitev. Od igralskega kadra so v klub prispeli naslednji igralci; za 5,4 milijona eurov je končno tu mladi up iz Racing Santanderja Sergio Canales, za 9 milijonov je iz Getafa prispel Pedro Leon, za 22,5 milijona je iz portugalske Benfice priletel argentinec Angel Di Maria, za 7,2 milijona iz angleškega Chelsea izkušeni portugalec Ricardo Carvalho, iz Nemčije oz. iz Werderja za 16,2 milijona Mesut Ozil, iz Stuttgarta pa za 12,6 milijona eurov Sami Khedira. Jose Morinho počasi setavlja moštvo prihodnosti, s katerim bi zavladal na nogometni sceni, pri tem pa se je odrekel nekaterim izkušenejšim igralcem. Cristoph Metzelder se je vrnil v domovino, v nemški Schalke 04, pri tem pa je za prestop v mesto rudarjev navdušil še klubsko legendo Reala, ki mu je ob spoznanju da nanj ne računajo več preveč, ni preostalo drugega kot poiskati si nov klub. Legendarni Raul je po rekordnih 741 uradnih srečanj in prav tako rekordnih 323 golih odšel v nemški Shalke 04, precej podobno usodo pa je doživel še en veteran, Guti, ki je prestopil v turški Bešiktaš. V zadnjih trenutkih prestopnega roka je novi klub našel nizozemec Royston Drenthe, ki bo kot posojen igralec nastopal za Hercules, njegov rojak Rafael Van Der Vaart pa je baje v zadnjih minutah prestopnega roka, za okoli 9 milijonov eurov prestopil v angleški Tottenham in tako je Real ostal v roku dobrega leat brez vseh šestih nizozemcev. Tisti igralci, ki so ostali oz. Iker Casillas, Sergio Ramos, Alvaro Arbeloa, Raul Albiol, Pepe, Ricardo Carvalho, Ezequiel Garay, Marcelo, Mahamadou Diarra, Lassana Diarra, Fernando Gago, Angel Di Maria, Kaka, Mesut Ozil, Sami Khedria, Esteban Granero, Sergio Canales, Pedro Leon, Xabi Alonso, Gonzalo Higuain, Karim Benzema in Cristiano Ronaldo bodo z Mourinhom na čelu, poskušali že v njegovi debitantski sezoni osvojiti čimveč, vendar je že prvo kolo španskega prvenstva je pokazalo, da bo potreben določen čas za realizacijo vseh njegovih idej. Prav tako bo zanimivo pa bo ob ogorčenem boju v vseh tekmovanjih, videti tudi ali bo Mourinho, znan predvsem po zelo defanzivnem stilu vodenja ekip, z Realom ofenzivnejši in atraktivnejši, kar je eno od mnogih pričakovanj vseh realovcev.

FC VALENCIA – Lani tretjeuvrščena ekipa, ki je po mojem mnenju v tem prestopnem roku izgubila največ. V težki finančni situacji kluba je trener Unai Emery ostal brez nekaterih najboljših igralcev, ob tem pa kot nadomestilo dobil za 9 milijonov eurov Roberta Soldada iz Getafeja, za 5,9 milijona argentinca Tino Costa iz francoskega Montepellierja, za približno 5 milijonov je iz turškega Galatasaraya prispel Mehmet Topal, za 3,9 milijona iz Mallorce pa Artiz Aduriz. V transferjih brez odškodnine sta jih okrepila še francoz alžirskega porekla Sofiane Feghouli iz francoskega Grenobla in portugalec Ricardo Costa iz francoskega Lilla. Pri koncu prestopnega roka so za 360.000 eurov na enoletno posojo pripeljali še litovca  Mariusa Stankeviciusa iz Sampdorie. Svojo pot iz kluba pa so našli naslednji; izjemni David Villa je za 36 milijonov eurov okrepil Barcelono, David Silva za 25,9 milijona superbogati angleški Manchester City, srb Nikola Žigić za 6,3 milijona prav tako angleški Birmingham City, Alexis je za 4,5 odšel v Sevillo, izkušeni Carlos Marchena za 2.3 v Villarreal, Ruben Baraha si še išče novi klub, portugalec Hugo Viana se je vrnil v domovino, točneje v Brago, Asier Del Horno nadaljuje s posojami, tokrat je v paketu z Ignacio Gonzalesom odšel v Levante itd. Vse skupaj je kar precej oslabilo Valencijo, ki ima še vedno nekaj izvrstnih posameznikov kot so Cesar Sanchez, Hedwiges Maduro, Ricardo Costa, Miguel, Jeremy Mathieu, Bruno Saltor, David Navarro, Jordi Alba, Vicente,  Pablo Hernandes, Ever Banega,  Tino Costa, Manuel Fernandes, Mehmet Topal, Juan Manuel Mata, Roberto Soldado, Alejandro Dominguez in ostali, kar bi moralo zadostovati za zgornj del lestvice oz. mesta od 3 do 6.

FC SEVILLA – Ekipa, ki je že leta pri vrhu španskega nogometa, kar pomeni tudi evropskega, ko je osvajala Pokal UEFA je že marca dobila novega trenerja, Antonia Alvareza, ki jih je v prejšni sezoni pripeljal do četrtega mesta, v svoji prvi polni pa bi rad še nekoliko več. V prestopnem roku so v Sevilli kar nekoliko spremenili zasedbo, saj so za okoli 5 milijonov eurov iz italijanske Atalante pripeljali italijana Tiberia Guarenteja, za 4,5 iz Valencie Alexisa, v transferju brez odškodnine iz francoskega Saint Etienna francoza s senegalskim poreklom Mauhamadou Daboja, za 270.000 eurov iz italijanskega Napolija na posojo Luca Cigarinija, za neznano vsoto iz Barcelone urugvajca Martina Caceresa, s posoje iz nemškega Hannover 96 pa vrnili reprezentanta Slonokoščene obale Aruna Koneja itd, njihova glavna okrepitev pa je to, da so uspeli zadržati brazilskega golgeterja Luisa Fabiana, za katerega sta bila najbolj zagreta Tottenham in AC Milan. V nasprotni smeri oz. iz kluba so odšli brazilec Adriano, ki je v transferju vrednem 8,5 milijona eurov okrepil Barcelono, za 5,9 milijona je francoz Sebastien Squillaci okrepil angleški Arsenal, urugvajec Ernesto Chevanton je odšel še enkrat v italijanski Lecce, argentinec Aldo Duscher, ki se ga mogoče spomnite kot nasilneža, ki je leta 2002 zlomil Beckhamu stopalo, v Espanyol, Lolo je odšel v Osasuno, belgijec Tom De Mul je posojen v belgijski Standard, David Prieto v CD Tenerife, litovec Marius Stankevicius pa je zaključil s posojo in se vrnil v matično Sampdorio. V Valenciji bodo torej v prihajajoči sezoni glavni igralci Andres Palpo, Martin Caceres, Federico Fazio, Julien Escude, Abdoulay Konko, Mauhamadou Dabo, Ivica Dragutinović, Fernando Navarro, Alexis, Jesus Navas, Diego Capel, Luca Cigarini, Diego Perotti, Renato, Romaric, Dider Zokora, Arouna Kone, Frederic Kanoute, Luis Fabiano, Alvaro Negredo in ostali, ki bi relano morali biti spet tu nekje pod vrhom lestvice.

RDC MALLORCA – Lanskoletno najprijetnejše presenečenje, ki pa je zaradi slabe finančne situacije ni dobilo dovoljenje za nastopanje v evropskih pokalih, bo le stežka ponovilo lansko sezono, ko jih je trener Gregorio Manzano popeljal do skoraj senzacionalnega petega mesta. Tokrat jih bo v prihajajoči sezoni vodil danec Michael Laudrup, ki je prvemu moštvu priključil kopico mladih iz B ekipe oz. mlajših kategorij, ob tem pa brez odškodnine kupil iz nizozemskega Feyenoorda še Jonathana De Guzmana, iz uzbekistanskega Bunyodkora brazilca Joao Victora in Edson Ramosa, iz francoskega Bordeauxa pa za zaenkrat neznano vsoto, na posojo pripeljal še argentinca Fernanda Cavendaghija. Pri odhodih iz kluba ni zvenečih imen, za 3,9 milijona eurov je v Valencijo prestopil Artiz Aduriz, za 1,6 milijona pa v Atletico Madrid Mario Suarez. Ostali relativno anonimni igralci so bili prodani v transferjih brez odškodnin, s čimer pa ne bi izgubljal časa. Še najpomembnejši igraci, Dudu Aouate, Ivan Ramis, Ayoze, Marti Crepsi, Nunes, Gonzalo Castro, Jonathan De Guzman, Emilio Nsue, Fernando Cavenaghi, Pierre Webo, Victor Casadesus in   bodo, ki pa bodo le stežka ponovili prejšno sezono. Pričakujem njihov zdrs po lestvici navzdol.

FC GETAFE – Klubič iz predmestja Madrida bi prav tako zlahka uvrstil v kategorijo pozitivnih presenečenj, saj je legendarni Michel kot trener s šestim mestom presegel tudi najobtimistečnejša pričakovanja. Azulones, kot jih kličejo, so pred to sezono izgubili nekaj moči, a o tem nekoliko kasneje, saj bi za začetek predstavil okrepitve. Iz Recreativa Huelve je za 2,3 milijona prispel Adrian Colunga, iz Valladolida Borja, iz Zaragoze Javier Arizmendi, iz italijanskega Lazia urugvajec Pablo Pintos, iz rezervne ekipe Reala Madrida oz. iz Real Castille je prispel Pedro Mosquera, s posoje iz Bešiktaša se je vrnil turek Ibrahim Kas, iz nižjeligaša Cartagene pa Franck Signorino. Na enoletno posojo sta prispela Ivan Marcano iz Villarreala in Victor Sanchez iz Barcelone, na drugi strani pa so prodali svoja najvrednejša igralca. Za 9 milijonov je Real Madrid odšel Pedro Leon, za enako vsoto v Valencijo Roberto Soldado, ob navedenih dveh pa so klub zapustili še Kepa, ki je odšel v Recreativo Huelvo, David Cortes v Hercules, Adrian Gonzales v Racing Santander itd. Ponovitev lanskoletnega uspeha bodo torej poskušali doseči Oscar Usteri, Cata Diaz, Miguel Torres, Rafa, Mane, Ivan Marcano, Borja, Jaime Gavillan, Daniel Parejo, Francisco Casquero, Juan Angel Albin, Derek Boateng, Miku, Adrian Colunga, Manu Del Moral, Javier Arizmendi in ostali, za kar imajo kvaliteto, a kot je že znano je lažje osvojiti kot odbraniti oz. ponoviti. Klub bo nastopal tudi v Europa league, saj je v kvalifikacijah izločil ciprski Apoel, o tem pa več v drugi rubriki.

FC VILLARREAL – Po težkih trenutkih v prejšni sezoni in zamenjavi trenerja v januarju oz. 1. februarja, kjer je namesto Valverdeja to dolžnost prevzel Juan Carlos Garrido in ekipo privesti do vsaj sedmega mesta oz. kvalifikacij za Europa league, kjer so izločili Dnepr in bodo spet igrali v evropskih tekmovanjih, točneje v že omenjeni Europa  league. V prestopnem roku niso bili preveč aktivni, igralcem iz rezervnega moštva in mlajših selekcij, kjer naj bi bil izjemno talentirani Mateo Musacchio, so dodali le povratnika s posoje iz angleškega Hull Citya, američana Jozy Altidora, iz prav tako angleškega West Bromwich Albiona je na posojo prispel Borja Valero, iz Valencije pa je za 2,3 milijona eurov kupljen Carlos Marchena. V rubriki odhodi so urugvajec Diego Godin, ki je za kar 7,2 milijona eurov prestopil v Atletico Madrid, Joseba Llorente je za 2,25 milijona prestopil v Real Sociedad, David Fuster za 1,3 v grški Olyimpiacos, v isti klub je odšel tudi argentinec Ariel Ibagaza, francoski veteran Robert Pires je še v fazi iskanja novega delodajalca itd. Mislim, da je Villarreal z igralci kot so Diego Lopez, Angel Lopez, Carlos Marchena, Joan Capdevila, Gonzalo Rodriguez, Mateo Musacchio, Santi Cazorla, Cani, Marcos Senna, Bruno Soriano, Borja Valero, Nilmar, Marco Ruben, Jozy Altidore, Giuseppe Rossi in ostali sposoben za precejšni pomik po lestvici navzgor.

ATLETICO MADRID  - Tudi atletičarji so lani razočarali v španskem prvenstvu, a njihovo sezono je rešila osvojitev novoustanovljenega tekmovanja namesto Pokala UEFA, Europa league, kjer so po podaljšku premagali angleški Fulham.  Pred dnevi so ta uspeh še nadgradili in osvojili UEFA Super Cup 2010 pri tem pa premagali zmagovalca Champions legaue Inter z 0-2. Torej, igralci Quique Sanchez Floresa dokazujejo, da se lahko kosajo s prav vsakim nasprotnikom, a dolga sezona španskega prvenstva je nekaj čisto drugega, pri čemer rabijo ekipe širok spekter kvalitetnih igralcev oz. ljudsko rečeno dolgo rezervno klop. V ta namen je iz Deportiva za kar 10,8 milijona eurov pripeljan brazilec felipe, iz Villarreala za 7,3 urugvajec Diego Godin, iz Mallorce za 1,6 Mario Suarez, iz Valladolida za 900.000 eurov brazilec Diego Costa, iz angleškega Arsenala pa je v transferju brez odškodnine prispel mladi 20-letni Fran Merida. Tudi pri prodaji je bilo nekaj zanimivosti, golman Roberto Jimenez je odšel v Benfico za 7,65 milijona eura, v isti klub pa je za 1,8 milijona posojen še argentinec Eduardo Salvio, Pablo Ibanez je prestopil v angleški West Bromwich Albion, Mariano Pernia še išče novega delodajalca, v zadnjih trenutkih prestopnega roka pa je v nemški Schalke 04 prodan še Jose Manuel Jurado, ostali manj znani pa so odšli na posoje. David De Gea, Antonio Lopez, Juanito, Alvaro Dominguez, Diego Godin, Felipe, Luis Perea, Tomaš Ujfaluši, Simao, Tiago, Paulo Assuncao, Raul Garcia, Fran Merida, Diego Costa, Diego Forlan, Sergio Aguero, Jose Antonio Reyes in ostali morajo biti znatno višje uvrščeni in mislim, da bodo v tej sezoni to tudi uspeli oz. se uvrstili nekje med 3. in 6 mesto.

ATHLETIC BILBAO – Klub, ki ga spoštujem zaradi svojega vztrajanja samo z igralci baskovskega porekla, kar je v vrhunskem nogometu edinstveno, saj so njihovi konkurentje čedalje bolj podobni Združenim narodom kot pa lokalnim nogometnim klubom, a nogomet že zdavnaj ni več samo lokalna stvar, temveč globalna industrija. V takšnem domačem vzdušju že kar nekaj let uspešno deluje 54-letni trener Joaquin Caparros, ki je v prestopnem roku dobil še nekaj novih igralcev, seveda baskov. Iz angleškega Liverpoola, natančneje iz njihovega rezervnega moštva je za 2,43 milijona eurov prispel mladi Mikel San Jose, vse ostale okrepitve pa so neznani igralci iz španskih nižjeligašev. V nasprotni smeri oz. iz kluba so odšli prav tako anonimni igralci na katere klub ni računal več, pri tem pa so klub zapustili ali pa odšli samo na kaljenje oz. posojo. Po petnajstih letih igranja v rdeče-belem dresu Athletica pa se je nogometno upokojil legendarni Joseba Etxeberria, ki je v 514 uradnih nastopih dosegel 105 golov in svojo zadnjo oz. prejšno sezono odigral čisto brezplačno. Athletic Bilbao tako ostaja s preverjenimi močmi, kjer naj bi podobno kot lani poskušal ostati tu nekje v sredini tabele. Gorka Iraizoz, Koikili, Ustaritz, Fernando Amorebieta, Jon Auterenetxe, Mikel San Jose, Andoni Iraola, Xabier Castillo, Igor Gabilondo, Markel Susaeta, Javi Martinez, Carlos Gurpegi, Pablo Orbaiz, Gaizka Toquero, Fernando Llorente, Iker Munian in ostali si zaslužijo željeno sredino lestvice. Definitivno močna, čvrsta in kvalitetna ekipa, kjer izstopajo že uveljavljeni Fernando Llorente, vendar pa se splača biti pozoren na še dva nogometaša, njihov 21-letni Javi Martinez in samo 17-letni Iker Munian sta eni od zvezd prihodnosti, kmalu pa jih pričakujem v rubriki odhodi.

DEPORTIVO LA CORUNA – Kot je že nekaj časa znano, se še nekaj let nazaj cenjeni Deportivo, sedaj muči v svoji osrednosti, kjer nikakor ne najdejo tiste stre čarovnije oz. moči za vrh lestvice, Ligo prvakov oz. vsaj Europa league. Tudi letos jih bo v boj za boljše uvrstitve/čase povedel trener Miguel Angel Lotina, ki je v prestopnem roku dobil nekatere nove igralce za katere bi težko zapisal okrepitve. Iz argentinske Boce Juniors je prispel veteran Claudio Morel, iz portugalskega Guimaraesa francoz Yves Desmarets, iz rezervne ekipe Reala oz. Real Castille Felipe Ramos, iz Elcha Saul, na posoje pa so pripeljani nekateri perspektivneži za katere ni bilo prostora v matičnih klubih,  kot so Michel iz Valencije, Ruben Perez iz rezervne ekipe Atletico Madrida, urugvajec Urreta iz portugalske Benfice, norvežan Knut Olav Linderoy iz norveškega Molda itd. Skratka kup še neuveljavljenih, ki po mojem mnenju ne bodo mogli preveč vplivati na kakovost Deportiva. Pri odhodih je najbolj zveneč brazilca z imenom Felipe, ki je za kar 10,8 milijona eurov odšel v Atletico Madrid, sledijo pa mu še manj zveneči transferji kot je Sergia v Levante, Ruben Castro v Betis itd. Nima smisla naštevati, rajši se preusmerim na moštvo, kjer naj bi imeli vidnejšo vlogo Daniel Aranzubia, Manuel Pablo, Alberto Lopo, Claudio Morel, Diego Colotto, Ze Castro, Knut Olav Linderoy, Michel, Juca, Saul, Pablo Alvarez, Antonio Tomas, Andres Guardado, Yves Desmarets, Juan Rodriguez,  Adrian, Riki in ostali. Po mojem mnenju je sredina španske lestvice njihova realnost tudi v prihodnjih letih, saj nikakor ne vidim načina kako bi se lahko vrnili v vrh španskega nogometa.

FC ESPANYOL – Manj znani klub iz Barcelone, katerega vodi argentinec Mauricio Pochettino, se je pred sezono okrepil z Sergiom Garcio, ki je prispel iz Betisa za 1,62 milijona eura, poleg navedenega pa so klub prispeli še argentinec Aldo Duscher iz Seville, prav tako argentinec Jesus Datolo, ki je prispel na posojo iz italijanskega Napolija in še nekaj posojenih, manj znanih nogometašev, pri koncu prestopnega roka pa iz italijanske Bologne za 4,5 milijona odškodnine še argentinec Pablo Osvaldo. V nasprotni smeri oz. iz kluba so pred sezono odšli argentinec Nicolas Pareja, za katerega je Spartak iz Moskve odštel 9 milijonov, Moises Hurtado za 1,62 v grški Olyimpiacos, Raul Tamudo v Real Sociedad, izraelec Ben Sahar v Hapoel Tel-Aviv, Fernando Marques v italijansko Parmo, srb Milan Smiljanić pa je še enkrat več poslan na posojo, tokrat v domači Partizan itd. V klubu bodo v naslednji sezoni torej najbolj izpostavljeni Carlos Kameni, Cristian Alvarez, Francisco Chica, David Garcia, Victor Ruiz, Felipe Mattioni, Juan Forlin, Ivan De La Pena, Aldo Duscher, Joan Verdu, Jesus Datolo, , Pablo Osvaldo, Ivan Alonso, Jose Callejon, Sergio Garcia,  Coroin ostali, ki pa nekega vzpona po lestvici najbrž ne bodo mogli izvesti. Tudi za njih naj bi veljalo, da so dnevi stare slave mimo.

CA OSASUNA – Jose Antonio Camacho se je kar nekako ustalil na trenerski klopi kluba, ki je v preteklosti znal presenetiti, a realno gledano gre za stabilnega prvoligaša, ki naj ne bi imel prevelikih možnosti za preboj proti vrhu lestvice, hkrati pa ima dovolj kvaliteten igralski kader, da se zadrži v ligi brez prevelikih stresov. V ne preveč pomembnih transferjih bi omenil prestop zvezdaša Dejana Likića iz Crvene zvezde za 2,34 milijona eurov, kar je zanimiva številka glede na to, da je samo leto prej iz Zemuna v Crveno zvezdo prišel za 45.000 eurov. A pustimo to, poleg omenjenega je klub v transferjih brez odškodnine kupil še nekatere zaenkrat neznane igralce kot so Fernando Soriano iz Almerie, Aiser Riesgo iz Real Sociedada, Damia iz Betisa itd. Tudi v rubriki odhodi ni večjih pretresov, kot bi dejali, Cesar Azpilicueta je prestopil v francoski Olyimpique iz Marseilla za 5,4 milijona eurov, vse ostalo pa ni omembe vredno. Camacho torej z relativno istim moštvom, kjer so Asier Riesgo, Nelson, Nacho Monreal, Miguel Flano, Lolo, Sergio, Damia,  Josetxo, Javed Nekounam, Masoud Shojaei, Juanfran, Fernando Soriano, Ruper, Javier Camunas, Carlos Aranda, Walter Pandiani, Dejan Lekić in ostali,  štarta v še eno sezono, ki bi morala biti precej podobna prejšnji.

UD ALMERIA – Tudi za njih se mi zdi, da so se kar nekako ustalili v španski prvi ligi, tu nekje okoli sredine, na varnem, pod trenerskim vodstvom Juanma Lilla, ki je kot potencialne okrepitve dobil naslednje; iz urugvajskega Danubia je za 1,17 milijona eura prispel urugvajec Marcela Silvo, danec Michael Jakobsen iz danskega Aalborga, iz B ekipe Barcelone je prispel Miguel Angel Luque, ter še nekaterih manj znanih igralcev. Iz kluba so svoje poti poiskali/našli Chico, ki je za 4,5 milijona eurov prestopil v italijansko Genovo, Esteban Solari v Apoel itd, saj gre v nadaljevanju za bolj ali manj nepomembne playere. Torej ostaja klub v precej podobnem stanju kot prejšno sezono, ki jo bodo poskušali ponoviti Diego Alves, Michel,  Hernan Pallerano, Michael Jakobsen, Carlos Garcia, Kalu Uche, Diego Valeri, Jose Ortiz, Miguel Corona, Juanma Ortiz, Modeste M’Bami, Fabian Vargas, Hernan Bernardello, Albert Crusat, Pablo Piatti, Leonardo Ulloa in ostali. Mislim, da bi v svojih namerah zelo lahko uspeli.

SPORTING GIJON – Klubič, ki mu že nekaj časa napovedujem izpad iz lige, če se ne motim od TUKAJ naprej, a mi vedno znova dokaže, da sem slab prognozer, leposlovno napovedovalec, če se ne motim. No, ker sem človek ki stežka spremeni svoje mnenje, še enkrat več napovedujem moštvu, ki ga vodi Manolo Preciado, izpad iz lige, v najboljšem primeru pa uvrstitev tik nad izpadom iz lige, saj so v pretopnem roku v svoje vrste zvabili samo anonimne igralce kot je argentinec Gaston Sangoy, ki je za 72o.000 eurov prispel iz ciprskega Apollon Limassola, ob navedenem pa so klub okrepili še Ayoze iz Tenerifa, Sebastian Eguren iz Villarreala, Alberto Botia iz B ekipe Barcelone in pa najbolj zveneče nogometno ime, Nacho Novo iz Glasgow Rangersov. V nasprotni smeri oz. iz kluba so odšli igralci, ki jih sploh ne bi omenjal, saj gre za anonimneže, s katerimi bi samo tratil čas in prostor. Rajši ga zapolnim z igralci moštva, ki bodo v naslednji sezoni Rojiblancose kot jih kličejo oz. rdeče bele poskušali še enkrat več zadržati v prvi španski ligi. Juan Pablo, Alberto Botia, Jose Angel, Alberto Lora,  Gregory Arnolin, Roberto Canella, Alberto Rivera, Carmelo, Ayoze, Diego Castro, Sebastian Eguren, Miguel De Las Cuevas, Luis Moran, David Barral, Nacho Novo, Mate Bilić in ostali niso zveneča imena, a upanje umira zadnje, pravijo.

REAL ZARAGOZA – Eden bolj znanih španskih klubov, ki pa je v zadnjem času v precej klavrnem stanju in po solidni sezoni ob povratku v prvo ligo, si želijo sedaj še nekoliko višje. Trener Jose Aurelio Gay je očitno zadovoljil z ohranitvijo prvoligaškega statusa in bo tudi v tej sezoni vodil ekipo, kateri se je za slaba 2 milijona eurov pridružil italijan Matteo Contini, ki je predtem nastopal za Napoli. Brez odškodnine je iz turškega Galatasaraya prispel argentinec Leo Franco, iz madžarskega MTK Budapesta madžar Adam Pinter, na posoje so prispeli mladi kolumbijec Marco Perez iz kolumbijskega Chica, argentinec Nico Bertolo iz italijanskega Palerma in pa Florent Sinama-Pongolle iz portugalskega Sportinga, s posoj pa so vrnjeni nekateri domači, še neafirmirani igralci. Tudi pri odhodih je bilo kar zanimivo, čilenec Humberto Suazo je končal s posojo in se vrnil v mehiški Monterrey, Javier Arzimendi je prestopil v Getafe, Francisco Pavon v francoski Arles, francoz Peter Luccin pa je v tem trentuku še v iskanju novega delodajalca, prav tako hrvat Marko Babić, ki je prejel odpoved sodelovanja itd. Ob naštetih so na posoje odšli brazilec Pablo, ki bo v domovini nastopal za Cruzeiro, Raul Goni za rezervno ekipo Reala oz. za Real Catillo, anglež Jermaine Pennant pa za angleški Stoke City. Zanimivo, da je bil zaslužek za vse, ki so odšli 0,00 eura oz. z besedo nič in prav zanima me kako se bo oklesana Zaragoza izkazala oz. kakšen rezultat bodo dosegli Leo Franco, Matteo Contini, Carlos Diogo, Jiri Jarošik, Ivan Obradović, Javier Paredes, Jorge Lopez,  Nico Bertolo, Gabi, Angel Lafita, Leonardo Ponzio, Braulio, Ikechukwa Uche, Florent Sinama-Pongolle, Marco Perez in ostali. Mislim, da bi v novi sezoni lahko še pridobili kakšno mesto, a prevelikega skoka navzgor vseeno ne pričakujem.

RACING SANTANDER – Los racinguistas kot jih nekateri tudi imenujejo bodo v novo sezono krenili s trenerjem Miguel Angel Portugalom, ki je na trenersko klop prispel novembra 2009 in jih uspel rešiti izpada iz prve lige. Za ponovitev tega so v prestopnem roku v klub prispeli šved s turškim poreklom Kennedy, ki je predtem nastopal v nizozemskem Ajaxu, pa Francis Perez iz Xereza, Domingo Cisma iz Almerije, Adrian Gonzales iz Getafeja in ostali še neznai igralci, ob tem pa so na posojo uspeli zvabiti grka Alexandrosa Tzolisa iz italijanske Siene za katerega so odšteli 90.000 eurov, čilenec Waldo Ponce je za 283.500 eurov prispel iz čilenskega CD O’Higginsa, v zadnjih trenutkih prestopnega roka pa je novi član zeleno-belih postal še šved Markus Rosenberg, za čigar posojo so nemškemu Werderju odšteli 675.000 eurov. Pri odhodih je najbolj odmeval transfer mladega Sergia Canalesa, ki je za 5,4 milijona eurov odšel v sloviti Real Madrid, a kolikor vem je bil ta transfer dogovorjen že pred meseci. Prav tako je bil prodan ruandec Mohamed Tchite, ki je za 3,6 milijona eurov odšel v belgijski Standard, Oriol v grški Aris, Luis Garcia v prav tako grški Panathinaikos, Juanjo v Salamanco itd. v klubu pa so tako ostali Tono, Henrique, Cristian Fernandez, Domingo Cisma, Francis Perez, Marc Torrejon, Gonzalo Colsa, Oscar Serrano, Manuel Arana, Mehdi Lacen, Papakouli Diop, Ivan Bolado in ostali, ki bodo poskušali spet zadržati prvoligaški status.

FC MALAGA – Tudi pri tem klubu so se odločili z novim trenerjem kreniti v novo sezono, namesto Juan Lopez Muniza je prispel portugalec Jesualdo Ferreira, ki je za novo sezono dobil nekoliko premešano ekipo. Iz argentinskega Banfielda je za plačilo 3,24 milijona eura prispel urugvajec Sebasitan Fernandez, za 3,15 milijona eura venezuelec Salomon Rondon, brazilec Sandro Silva za slaba 2 milijona iz FC Brasila, portugalec Eliseu za 1,8 iz italijanskega Lazia, za isto vsoto iz norveškega Rosenborga danec Kris Stadsgaard, iz brazilskega Atletico Paraneenseja za 1,44 Rodrigo Galatto, iz nižjeligaša Cartagena za 1,17 Ruben, iz mehiškegaIndiosa za 850.000 eurov argentinec Javier Malagueno itd, iz kluba pa so odšli nekateri manj znani igraci, ki jih kot je tu v navadi ne bi omenjal, mogoče le ekvadorca Felice Caiceda, ki je zaključil posojo in se vrnil v matični Manchester City. Iz hitrega pregleda ekipe, kjer so Ruben, Jesus Gamez, Manu, Ivan Gonzales, Weligton, Helder Rosario, Patrick Mtilinga, Kris Stadsgaard, Selim Benachour, Fernando Escribano, Apono, Duda, Eliseu, Sandro Silva, Juanito, Nabil Baha, Edinho, Sebastian Fernandez, Salomon Rondon se da sklepati, da so nekoliko močnejši kot v prejšni sezoni, torej bi morali iti po lestvici še malo navzgor in se izogniti tem zadnjem mestu, ki zagotavlja obstanek v La ligi.

REAL SOCIEDAD – Prepoznavi baskovski klub, ki pa nima tako ostrih pravil kot njegov bolj znani sosed, se je vrnil v elitno društvo, katerega bo tudi v tej sezoni vodil urugvajec Martin Laserte, ki je eden najzaslužnejših za povratek v prvo ligo. Ta oz. klub je pred sezono kupoval malo, a pametno, torej zelo racionalno, pri tem pa je za 2,25 milijona eura iz Villarreala prispel Joseba Llorente, za 1,35 iz urugvajskega Danubia Diego Ifran, za neznano vsoto iz nizozemskega Ajaxa nizozemec z ganskim poreklom Jeffrey Sarpong, iz Espayola zavženi veteran Raul Tamudo itd, v nasprotni smeri oz. iz kluba pa so odšli igralci, ki so se jim iztekle posoje oz. tisti, ki so bili poslani na posoje. V sezoni povratka med elito bodo glavni igralci Claudio Bravo, Carlos Martinez, Mikel Gonzales, Mikel Labaka, Ion Ansotegi, Alberto della Bella, Gorka Elustondo, Xabi Prieto, Mikel Arunburu, Paco Sutil, Jeffrey Sarpong, David Zurutuza, Diego Rivas, Daniel Estrada, Joseba llorente, Raul Tamudo, Diego Ifran Antoine Griezman in ostali, ki bodo po mojih predvidevanjih nekje v spodnjem delu lestvice, izpada pa naj bi jih rešili novo-kupljeni ofanzivci.

CF HERCULES – Prav tako novi prvoligaš, ki je pametno in predvsem strpno trgoval ter v zadnjih dneh prestopnega roka močno okrepil svojo ekipo, s katero bi želeli tudi naslednjo sezono igrati v prvoligaškem društvu. A, anjbolje da grem po vrsti. ekipa, ki jo bo še drugo sezono vodil Esteban Vigo, je pred zadnjimi dnevi prestopnega roka za 1,3 milijona eurov od italijanskega Udineseja kupila Abela Aguilarja, iz franceskega Le Mansa francoza Oliverja Thomerta, Davida Cortesa iz Getafeja, na posojo za 144.000 eurov iz argentinskega Lanusa pripeljali argentinca Matiasa Fritzlera, za 225.000 eurov iz romunskega Dinama Bukarešta še romuna Cristiana Pulhaca, nato pa spretno v svoje vrste zvabila velike kapitalce. Nizozemec Piet Velthuizen iz nizozemskega Vitessa še ne zveni mogočno, prav tako ne senegalec Mohamed Sarr iz belgijskega Standarda, vendar pa ime Davida Trezegueta iz Juventusa, ki je prispel ob iztekajoči se pogodbi v bližino rojstnega mesta soproge, kar bobni v malem Herculesu iz Alicanteja. 317 tekem in 170 golov v Juventusu je spoštovanja vreden podatek. Podobno pompozno je bilo z nakupom paragvajca Nelsona Valdeza, ki je za 3,2 milijona eurov prispel iz nemške Borussije Dortmund in pa posojo nizozemca Roystona Drentheja, ki je za neznano vsoto denarcev, prispel iz slovitega Real Madrida, sve skupaj pa je kar precej dvignilo njihove možnosti za obstanek. Juan Calatayud, Mohamed Sarr, Cristian Pulhac, Royston Drenthe, Juanra, David Cortez, Francisco Pena, Noe Pamarot, Francisco Rufete, Francisco Farinos, Kiko, Abel Aguilar, Matias Fritzler, žtiago Gomes, Javier Portillo, Nelson Valdez, David Trezeguet in ostali so precej kvalitetna skupinica igralcev, sposobna ohraniti prvoligaški status.

UD LEVANTE – Klub, ki je pred leti že nastopal v elitni španski nogometni ligi, se je po dveh letih odsotnosti vrnil, seveda z mladim 37-letnim trenerjem Luis Garcio, ki jih je prevzel v najtežjih trenutkih, ob izpadu in finančnem zlomu, jih stabiliziral in pripeljal v La Ligo. Zanimivo je bilo njihovo trgovanje v prestopnem roku, ko niso plačili niti ene odškodnine, na drugi strani pa tudi nobene niso prejeli, torej je bilo finančno poročilo prestopnega roka 0. Prispeli so Juanfran iz grškega AEKa, Sergio iz Deportiva, Nano iz Betisa, Valdo iz Espanyola, Gustavo Munua iz Malage, Javi Venta iz Villarreala, kot posojeni igralci bodo to sezono za Levante še igrali Asier Del Horno in Ignacio Gonzales iz Valencije, Xavi Torres iz Malage, urugvajec Cristian Stuani iz italijanske Reggine in ekvadorec Felipe Caicedo iz angleškega Manchester Citya. Svojo pot iz kluba so poiskali tisti, na katere ne računajo več, torej anonimni igralci, ki jih nima smisla omenjati, zato bi rajši kar nadaljeval z njihovimi najpomembnejšimi igralci, ki naj bi bili Gustavo Munua, Hector Rodas, Miguel Robuste, Juanfran, Asier Del Horno, Miguel Pallardo, Vicente Iborra, Sergio, Juanla Gomez, Valdo, Ignacio Gonzales, Xisco, Ruben Suarez, Cristian Stuani, Felipe Caicedo in ostali, ki bodo po mojem mnenju eni od glavnih kandidatov za izpad iz lige.

  • Share/Bookmark
Zapisal izmisljeni | 8.09.2010 - 23:33 - Kategorije: 2012 - kvalifikacije za Evropsko prvenstvo, Poljska-Ukrajina -

Po treh dneh počitka oz. regeneracije, priprav in analiz na naslednje nasprotnike, so reprezentance odigrale v torek še drugo kolo kvalifikacij za Euro 2012.

Skupina A

Turčija – Belgija 3-2 V enem zanimivejših obračunov te skupine so turki nadaljevali z nogometno euforijo, na slovensko žalost pa je sedaj jasno tudi že, da so nadaljevali tudi s košarkarsko, a to je že  tema za drugo rubriko, jaz pa bi rad ostal pri kvalifikacijah za EP 2012. No, pot oz. kvalifikacije za tja so se pričele z novim selektorjem Hiddinkom, ki je kot sem že zapisal v prejšni objavi zapalil vročekrvne  turke z zmago v prvem kolu in ko so takšni jih je res težko ustaviti. Vseeno pa go gostje iz Belgije zdržali uvodni pritisk in nato v 28. minuti srečanja povedli z 0-1, saj je zadel branilec Bayerna, Daniel Van Buyten, a je za domače spet, kot v prvem kolu, zadel njegov klubski soigralec Hamit Altintop ter izenačil na 1-1. Semih Senturk je nato domače povedel v vodstvo, po še enem golu belgijskega branilca Van Buytena in izenačenja na 2-2, pa je tako kot v prvem kolu zadel tudi Arda Turan in Turčiji zagotovil nove tri točke. Turčija ima zaenkrat res veliko razlogov za veselje, belgijski nogometaši pa bodo imeli v prihodnosti še nekaj možnosti za popravo vtisa, medtem ko je slovenska košarkarska reprezentanca dokončno izločena iz boja za odličja.

Nemčija – Azerbajdžan 6-1 Sploh ne bom ponavljal neumnosti Slovenske loterije, ki ne ponudi možnosti za stavit na najsigurnejše dogodke, vsaj 1,01, zaradi česar povsem upravičeno vse več stavničarjev igra na tujih internetnih straneh. Nima smisla pogrevati še enega slovenskega nesmisla, zaradi česar bom rajši izkorisl prostor in čas za strelce, ki so na srčečanju dosegli sedem golov. Za pomlajeno nemško ekipo so zadeli Heiko Westermann, Lukas Podolski, Miroslav Klose 2x, gostujoči igralec Sadigov in pa Holger Badstuber, medtem ko je poraz, z golom za 4-1, nekoliko umilil Vagif Džavadov. Nemčija in Turčija bosta po pričakovanjih obračunali za prvi dve mesti oz. uvrstitev na vrhu, ostali pa bodo igrali za preostala mesta.

Avstrija – Kazahstan 2-0 Avstrijski nogomet je vsaj za razred boljši od kazahstanskega, a situacija na igrišču je bila dolgo časa izenačena oz. so gostje iz Kazahstana imeli neodločen rezultat, 0-0, do samega konca srečanja, potem pa je Red Bull Areno oz. avstijske navijače navdušil gol Rolanda Linza, ki je zadel v sodnikovem podaljšku, točneje v 91. minuti. Veselje se še poleglo ni, ko je v 92. minuti nov gol za avstrijsko reprezentanco dosegel rezervist Erwin Hoffer, ki je tako potrdil prve tri točke in avstrijski reprezentanci vlil upanja za eno od prvih dveh mest, pa čeprav sta nemška in turška reprezentanca izrazita favorita.

Skupina B

Makedonija – Armenija 2-2 V skopskem thrillerju, če se lahko tako izrazim, je bil na koncu izid neodločen, še predtem pa je za goste v 41. minuti srečanja zadel Yura Movsisjan, le minuto kasneje izenačil Mario Gjurovski, v samem finišu tekme oz. v 90. minuti srečanja je goste v vnovično vodstvo popeljal Edgar Manucharyan, globoko v sodnikovem podaljšku, točneje v 94. minuti pa je za 2-2 zadel Ilčo Naumovski. Gol je izvabil erupcijo veselja, čeprav je bil neodločen rezultat, v bistvu razočaranje za domače, saj se je pričakovala zmaga, a bolje išta nego ništa so rekli včasih tudi na tistih prostorih.

Republika Irska – Andora 3-1 Nesrečni irci, kot jih že več mesecev imenujemo, zaradi tiste krivice do katere tokrat ne bo povezave, so tokrat pričakovano komfortno opravili z reprezentanco Andore, ki je dosegla celo več kot je bilo za pričakovati. Kevin Kilbane je domače povedel v vodstvo, Kevin Doyle je povišal na 2-0, v 45. minuti srečanja pa je Cristian Martinez alejo znižal na 2-1 in vnesel nekoliko nemira in napetosti, a je že osem minut kasneje vse to odpihnil Robbie Keane z golom za 3-1. Irci bodo po nekoliko lažjih nasprotnikih v prvih dveh kolih, svojo vrednost lahko dokazalai proti najresnejšema konkurentoma Slovaški in Rusiji.

Rusija – Slovaška 0-1 Derbi vzhodnega dela Evrope je pripadel gostom, ki so očitno v neki slovaški pravljici, saj po debitantskem nastopu na SP 2010 v Južni Afriki nadaljujejo z nizanjem uspehov. Tudi tokrat so, kot v prvem kolu, zmagali z minimalno prednostjo oz. z 0-1, strelec edinega gola na srečanju pa je bil Miroslav Stoch, ki je s tem zadetkom oz. zmago, priboril svoji reprezentanci izjemno pomembne točke. Ruski nogomet je očitno še vedno v krizi, za katero je v veliki meri odgovoren tudi slovenski, a pustimo ruse in nadaljujmo s slovensko reprezentanco.

Skupina C  

Srbija – Slovenija 1-1 V jubilejnem 50. nogometnem obračunu pod imenom Srbija, so domači reprezentantje prikazali bledo in nekakovostno igro, ki je zelo spominjala na tisti njihov zadnji obračun s SP v Južni Afriki, le da so se tokrat nekako izvlekli. Tudi slovenska reprezentanca ni bila kaj boljša, a so imeli vsaj priložnosti za gol, vendar pa je Zlatko Dedić še enkret več dokazal, da ni tista kvaliteta za katero se ga ima. Dve lepi priložnosti sta šli v pozabo, a slovenci niso popuščali, v 64. minuti pa je po milimetersko natančni podaji Kirma, zadel Milivoje Novaković in prekinil svoj reprezentančni-strelski post ter Slovenijo povedel v vodstvo z 0-1. Domača ekipa je poskušala narediti pritisk, kar pa jim ni uspevalo preveč dobro, predvsem zaradi netočnih podaj in v določenih trenutkih so izgledali res amatersko. Slovenska vrsta je po doseženem golu nekoliko počakala, pri tem pa imela srečo, saj je bilo nekaj nevarnih poskusov za izenačenje, predvsem pa je srečanje zaznamovala še ena velika sodniška napaka, ko v 82. minuti ni bil dosojen čisti penal za Srbijo, Matej Mavrič-Rožič pa ni bil izključen. No, igra se je nadaljevala in v 87. minuti je Srbija le izenačila, po podaji Rukavine z desne je bil Nikola Žigić višji od Brečka in z glavo zabil za 1-1 oz. vnovično delitev točk. Srbija ostaja neporažena proti reprezentancam bivše držaave, Slovenija pa ostaja brez zmage proti istim oz. reprezentancam bivše države.

Italija – Ferski Otoki 5-0 V tekmi, kjer ni bilo v nobenem trenutku dvomov o zmagovalcu, so si Azzuri kot jih imenujemo, z visoko zmago lahko nekoliko napolnili samozavest, ki je bila zamajana po izpadu s SP v Južni Afriki in ne preveč prepričljivi tekmi v prvem kolu kvalifikacij oz. v prejšnem krogu. Alberto Gilardino, Daniele De Rossi, Antonio Cassano, Fabio Quagliarella in Andrea Pirlo so bili strelci, ki so nekoliko omilili navijaške kritike na svoj račun ter selektorju Prandelliju zagotovili nekoliko mirnejše delo.

Skupina D

Bosna in Hercegovina – Francija 0-2 V derbiju skupine D, so francozi končno prekinili svojo agonijo, ki je trajala že nekaj mesecev in v kateri so izgubili podporo skoraj vseh v bližini. Rešitelj Karim Benzema je v 72. minuti srečanja dosegel gol izjemno atraktiven gol s predhodno pirueto v kazenskem prostoru domačih, za vodstvo z 0-1 in verjetno ni daleč od resnice, ko je dejal, da je dosegel najpomembnejši gol v karieri. V 78. minuti srečanja pa je po enem od nedosojenih prekrškov za BiH reprezentanco, stekla hitra nasprotna akcija gostov, v kateri je bil najspretnejši Florent Malouda, ki je zadel za 0-2 in dokončno odrešitev francoskega nogometa, ki je bil v enem najbolj črnih obdobij. Preoptimistično nastrojena domača publika je svoje razočaranje ob domačem porazu izrazila z metannjem predmetov na zelenico, zaradi česar je bila tekma celo nekaj minut prekinjena. Po prvih dveh kolih je to izredno zapletena skupina, kjer je presenetljivo na vrh lestvice prišla celo Albanija.

Albanija – Luksemburg 1-0 Albanija nadaljuje s pozitivnimi rezultati, in čeprav gre na drugi strani za enega najslabših nasprotnikov oz. najslabših reprezentanc te celine, je vsaka zmaga dobrodošla, prav tako pa točke in albanci jih imajo po prvih dveh kolih največ oz. 4, ob najboljši gol razliki pa zasedajo celo prvo mesto v skupini. Še skok nazaj na tekmo, kjer je edini gol na srečanju dosegel Hamdi Salihi in za vsaj mesec dni na vrh skupine ustoličil reprezentanco Albanije.

Belorusija – Romunija 0-0 Po presenetljivi zmagi v prvem kolu je domača reprezentanca tokrat ostala brez novih treh točk, saj je romunska reprezentanca uspela zadržati solidnih 0-0 in kaže, da bo razplet v tej skupini še sila zanimiv. Težko bi rekel katera od obeh ekip je s takšnim stanjem, rezultatom tekme oz. lestvico skupine D zadovoljnejša.

Skupine E

Švedska – San Marino 6-0 Gladka zmaga domačih, kjer je dva gola dosegel Zlatan Ibrahimović, dva je v lastno mrežo pospremil nesrečni Davide Simoncini, po en gol pa sta dosegla še Andreas Granquist in pa Marcus Berg. Pričakovano, bi rekel/zapisal in švedi so po prvih dveh kolih od svetovnih podprvakov prevzeli vrh lestvice z gol-razliko 8-0.

Nizozemska – Finska 2-1 Svetovni podprvaki so definitivno pričakovali lažje delo proti skandinavski ekipici, ki ni nikoli imela pomembnejše vloge v nogometu. Domači so povedli z goloma Klaas-Jan Huntelaarja v 7. in 16 minuti srečanja, ki se je že prebil med 10 najboljših strelcev nizozemske reprezentance vseh časov, v 18. minuti pa je finski napadalec Mikael Forssell, z glavo, znižal na 2-1, a po zelo potentnem pričetku tekme, do konca te ni bilo novih zadetkov, kar pomeni, da ima Nizozemska pred nadaljevanjem kvalifikacij 6 točk, Finska pa ostaja zaenkrat še brez.

Skupina F

Gruzija – Izrael 0-0 V medijsko nezanimivem dvoboju je bila takšna tudi sama tekma, saj gledalci tega dvoboja niso videli golov, po informacijah, ki sem jih videl na internetu pa tudi sama tekma ni bila kaj prida.

Hrvaška – Grčija 0-o Tudi ta tekma je bila precej podobna, pri občasnih preskokih na TV-ju pa sem videl, da se tega zaveda tudi hrvaška javnost, saj je bilo kar nekaj žvižgov namenjenih domači reprezentanci, katero je znal okarati tudi komentator, kar se ne zgodi pogosto. Hrvati se očitno po neuvrstitvi na SP v Južni Afriki, bojijo še enega neuspeha, slabe igre njihovih reprezentantov pa jim ne vlivajo poguma, podobno pa je v Grčiji, kjer večina ne zaupa novemu selektorju.

Malta – Latvija 0-2 Po domačem porazu se je Latvija hitro opomogla oz. so njeni igralci prebrodili psihološko bariero, Kaspar Gorkšs ter izgubljeni Maris Verpakovskis pa sta dosegla edina gola na srečanju oz. v skupini, kar je latvijce vrnilo v boj za vrh.

Skupina G

Švica – Anglija 1-3 Angleška reprezentanca kljub nemiru ob sex-aferi Rooneya ne popušča na igrišču in prav grešnik je prvi načel mrežo gostiteljev ter svojo reprezentanco z golom že v 10. minuti srečanja  povedel v vodstvo z 0-1. V drugem polčasu je začeto nadaljeval, meni všečni igralec Adam Johnson, ki je v 69. minuti povišal na 0-2, le dve minuti zatem pa je albanski švicar Xherdan Shaqiri s super-strelom znižal na 1-2 in vnesel nekoliko napetosti ter nervoze, katero pa je v 88. minuti razrešil Darren Bent, z golom za dokončnih 1-3. Nekako se mi zdi, da je angleška reprezentanca z zmagama nad najnevarnejšima konkurentoma že po dveh kolih precej blizu dokončnemu prvemu mestu v skupini.

Bolgarija – Črna Gora 0-1 Črnogorci so se z golom Elsada Zverotića za zmago z 0-1, na gostovanju pri neprepoznavnih bolgarih, zelo približali željenemu drugemu mestu, kar zveni kot presenečenje, a šesti čut mi je veleval, da bi v teh kvalifikacijah znali presenetiti, na kar sem tudi opozoril že v prejšni objavi. So far so good bi rekel Dave.

Skupina H

Danska Islandija 1-0 V severnjaškem obračunu so bili pričakovano boljši domači, a zmaga z 1-0 je precej manj kot smo mnogi pričakovali, čeprav so skandinavske ekipe znane kot moreče, s preveč šablonsko igro in premalo kracije, kar velikokrat preivede do majhnega števila zadetkov. Na žalost tistih, ki so gledali dvoboj je tokrat zadel samo Thomas Kahlenberg, gol odrešitve pa je bil dosežen v sodnikovem podaljšku oz. 91. minuti in danci so bili več kot zadovoljni s tem golom, islandci na drugi strani pa seveda toliko bolj razočarani.

Norveška – Portugalska 1-0 Tudi Portugalska, tako kot še nekatere slovite reprezentance, teh kvalifikacij ni pričela nič kaj dobro in po domačem razočaranju v prvem krogu oz. remiju s 4-4 je bilo tokrat še slabše. Portugalski golman Eduardo je namreč v 21. minuti pomislil, da bi bil lahko zelo dober igralec in ne samo golman, zaradi česar se je spustil v nepotrebno preigravanje naspotega napadalca, pri čemer je izgubil žogo in Eriku Husekleppu, ki je bil v bližini, ni bilo pretežko zadeti praznega portugalskega gola. Ker se v nadaljevanju izid tekme ni več spreminjal oz. nogometaši obeh ekip niso več zadeli gola, je reprezentanca Norveške osvojila pomembne tri točke in se učvrstila na prvem mestu s šetimi točkami iz dveh tekem.

Skupina I

Češka – Litva 0-1 Ne preveč dober začetek kvalifikacij za češko reprezentanco, ki je v prvem kolu pauzirala oz. je svoje prvo srečanje odigrala prav v torek proti Litvi, za katero je edini gol na srečanju dosegel Darvydas Sernaš in svojo reprezentanco popeljal proti vrhu lestvice skupine I.

Škotska – Liechtenstein 2-1 Še eno srečanje, ki se ni odvijalo po pričakovanjih, saj so gostje povedli z golom legendarnega Maria Fricka, rekorderja po nastopih in zadetkih za svojo reprezentanco. V drugem polčasu so domača hrabra-srca le zaigrala konkretneje in Kenny Miller je izenačil v 63. minuti, Stephen McManus pa je globoko v sodnikovem podaljšku oz. v 95. minuti srečanja le zadel za 2-1 in škotom prinesel pomembne tri točke za vrh lestvice.

  • Share/Bookmark
Zapisal izmisljeni | 6.09.2010 - 17:43 - Kategorije: 2012 - kvalifikacije za Evropsko prvenstvo, Poljska-Ukrajina -

Po zaključenem svetovnem prvenstvu, so se pričele že kvalifikacije za Evropsko prvenstvo 2012, ki bo, kot je že znano, v Ukrajini in na Poljskem, 2012.

Skupina A

Kazahstan – Turčija 0-3 Po letih neuspehov turškega reprezentančnega nogometa je svoj krst kot turški selektor doživel sloviti Guus Hiddink, ki je s svojimi novimi varovanci s kar 0-3 odpravil neugodne Kazahstance. Arda Turan jih je načel, delo pa sta dokončala Hamit Altintop in Nihat Kahveci, kar je bilo dovolj, da je turško javnost zajela euforija, ki ji je v tem trenutku dela družbo še košarkarska, z domačim svetovnim prevnstvom, kjer je njihova naslednja ovira reprezentanca Slovenije. No, nogometna naj jim bo, košarkarsko pa upam, da ustavijo slovenci.

Belgija – Nemčija 0-1 V obračunu dveh velikih rivalov, so bili uspešnejši gostje, za katere je v 51. minuti srečanja spet udarila naveza Muller – Klose, ko je slednji dosegel edini gol na srečanju in še enkrat več potrdil, da še ni za odpis. Ko pa sem že pri odpisu, je po tekmi največ pozornosti pritegnila izjava Khedire, ki je povezal veterana Ballacka prav z odpisom oz. dejal, da je on in ne Ballack prihodnost nemškega nogometa. Vse kaže, da jih čedalje več misli tako in dnevi Ballacka v reprezentanci so mogoče že šteti, a to bodo pokazala šele naslednja srečanja.

Skupina B

Armenija – Republika Irska 0-1 Čvrsti irci, ki so bili, kot je že znano, v prejšnih kvalifikacijah oškodovani na račun slovitejše ekipe, so v precej izenačeni skupini pričeli tekmovanje z minimalno zmago, katero je priskrbel rezervist Keith Fahrey in s tem nakazal pot do direktne uvrstitve na prvenstvo. Republika Irska je torej ekipa, ki bo želela dokazati, da spadajo v sam vrh svetovnega/evropskega nogometa, ob tem pa mislim, da jim bo nogometna organizacija z določenimi uslugicami poskušala nadomestiti ukradeno.

Andora – Rusija 0-2 Dvoboj, kjer v nobenem trenutku ni bilo dvomov o zmagovalcu, je zaznamoval Pavel Pogrebnyak, ki je dosegel oba gola na srečanju in v največjo državo na svetu spet prinesel nogometno radost, katero je odnesla slovenska reprezentanca v dodatnih kvalifikacijah za svetovno prvenstvo 2010 .

Slovaška – Makedonija 1-0 Enemu najprijetnejših presenečenj svetovnega prvenstva, je šele v sodnikovem podaljšku uspelo streti odpor žilavih gostov in z golom Filipa Hološka le vknjižiti tri točke.

Skupina C

Slovenija – Severna Irska 0-1 V nasprotju s pričakovanji domače javnosti, je slovenska reprezentanca tokratne kvalifikacije pričela s presenetljivim porazom. Že standardizirana ekipa, kjer ni bilo poškodovanega branilca Šulerja, je pričela tekmo precej sramežljivo, kjer je izostal tisti uvodni pritisk in gostujoča ekipa se je lahko adaptirala na razmere, zaradi česar večji del prvega polčasa ni bilo resnejših nevarnosti za njihov gol. Nekje v drugi polovici prvega polčasa so se pričeli stopnjevati domači napadi, a vse skupaj brez nekih večjih razburjenj, v drugem polčasu pa je bilo precej podobno. Jalovi napadi preko bokov in visoke podaje osamljenemu Novakoviću so bile lahek plen gostujočih igralcev, ki so v 70. minuti izvedli hiter nasprotni napad in preko rezervista Corry Evansa iz Manchester Uniteda, povedli z 0-1. Selektor Kek in njegova ideja o visokih podajah na Novakovića je bila smešna tudi tistim nekoliko manj nogometno podkovanim navijačem, a ustrezne reakcije ni bilo in Slovenija je ostala brez točk, ne glede na borbenost, željo, posest žoge, večje število strelov na gol nasprotnika in ostalih alibijev. A ne bi vse zvalil na Keka, ki ima definitivno največji delež krivde, tudi igralci bi morali spoznati zmoto in reagirati, ne pa se skrivati po igrišču kot je to počel kapetan Koren, katerega sploh ni bilo videti.

Ferski otoki – Srbija 0-3 Še en dokaz, da  je čas za uvedbo sodobne tehnologije v nogomet, je ta tekma, saj je Milan Jovanović v 14. minuti srečanja, z roko podal do Žigića, ta pa nato z nogo do Danka Lazovića, ki je srbsko reprezentanco povedel v vodstvo z 0-1 in kasneje je bilo vse lažje. Domača ekipa je poskušala nekaj odigrati, a namesto da bi ogrozila gol gostujoče ekipe, je v 18. minuti, po izvrstnem strelu Dejana Stankovića zaostajala že z 0-2, v samem finišu srečanja pa je dokončnih 0-3 postavil Nikola Žigić. Srbija je tako brez suspendiranega Selektorja Antića z odliko opravila na neugodnem gostovanju, kjer je malo reprezentanc zmagalo z dvema ali več goli razlike in Sloveniji se v drugem kolu ne obeta nič dobrega.

Estonija – Italija 1-2 Da se italijanska reprezentanca še ni pobrala po debaklu na svetovnem prvenstvu, je v 31. minuti dokazal domači igralec Zenjov, ki je Estonijo povedel v presenetljivo vodstvo z 1-0, a so azzuri le uspeli preobrniti potek srečanja. Najprej je v 60. minuti srečanja zadel kontroverzni Antonio Cassano, ki je le tri minute kasneje podal do Bonuccija, ta pa zadel za dokončnih 1-2 in omogočil novemu selektorju Prandelliju nekoliko mirnejše nadaljevanje dela.

Skupina D

Francija – Belorusija 0-1 Tudi Francija je nadaljevala v afriškem stilu oz. s še enim sramotnim porazom, tokrat proti precej povprečni Belorusiji, za katero je v 86. minuti srečanja zadel Kislyak in svoji reprezentanci priboril nenadejane tri točke. Francozi oz. selektor Blanc pa bo imel s pomlajeno francosko reprezentanco očitno še naporno obdobje, kjer se bo po mojem mnenju najtežje znebiti tega looserskega sindroma.

Luksemburg – Bosna in Hercegovina 0-3 Še en obračun, kjer ni bilo v nobenem trenutku dvomov o zmagovalcu, BiH pa je z goli razigranega hajdukovca Senijida Ibričića, Miralema Pjanića in seveda dijamanta Edina Džeka na precej komforten način prišla do treh točk in vrha lestvice.

Romunija – Albanija 1-1 Na videz malo presenečenje, a treba je vedeti, da je albanska reprezentanca kar precej napredovala v zadnjih letih, dokaz za to pa je že šest zaporedinih srečanj brez poraza. Tokrat so po golu domačih v 80. minuti, ko je zadel rezervist Bogdan Stancu, v 87. minuti izenačili prek Gjergja Muzarka, ki je vstopil v igro po prejetem golu. S tem so si priigrali zelo pomembno točko, ki bo velika vzpodbuda za nadaljevanje, predvsem pa za nekoliko mirnejše delo hrvaškega strokovnjaka, selektorja Josipa Kužeja.

Skupina E

Moldavija – Finska 2-0 Glavni tragik te tekme je legendarni finec Sami Hyppia, ki je že v 36. minuti prejel rdeč karton oz. bil izključen in ostalih deset soigralcev prepustil agresivnim moldavcem. Ti so nato z goli Suvorova in Dorosa zmagali z 2-0 in že na samem začetku kvalifikiacij kar lepo zakomplicirali to skupino.

Švedska – Madžarska 2-0 Povratek Ibrahimovića v švedsko vrsto je prinesel veliko dozo švedskega optimizma in v takšnem ozračju so dokaj lahko, hkrati pričakovano premagali nasprotnika, pri tem pa je oba gola dosegel Pontus Wernbloom, ki si služi denar v nizozemskem AZ Aalkmaru.

San Marino – Nizozemska 0-5 Eden najbolj sigurnih parov za zaslužek, kar je vedela tudi naša ljuba Športna loterija, pri kateri pa na tiste najsigurnejše tekme sploh ni bilo mogoče staviti. Par je bil odprt za 1 in 0, za dvojko oz. zmago gostov pa ne, seveda tudi za dvoznak 02 ne. Torej izgubiš lahko, služiti pa ne smeš. No, to kar je bilo vsem jasno, se je tudi uresničilo, Nizozemska je z visokim rezultatom odpravila reprezentante žepne državice, gole pa so dosegli Dirk Kuyt, že leta na klubski sceni izgubljeni Klaas-Jan Huntelaar 3x in pa povratnik v reprezentanco, veteran Ruud Van Nistelrooy.

Skupina F

Izrael – Malta 3-1 Izraelci so s tremi zadetki njihovega največjega zvezdnika Yossi Benayouna, s 3-1 odpravili maltežane, za katere je častni gol dosegel Pace, naslednji dvoboji pa bodo pokazali ali lahko tokrat po letih truda pridejo do kakšnega večjega tekmovanja, konkretneje Evropskega prvenstva 2012.

Latvija – Hrvaška 0-3 Potem ko ni bilo nikjer za najti sličic hrvaških nogometašev za album svetovnega prvenstva 2010 zaradi njihove neuvrstitve, seveda, so brati hrvati krenili v nove kvalifikacije odločeni, da ne bodo odsotni še z enega velikega tekmovanja in z goli Mladena Petrića, Ivice Olića ter Daria Srne veličastno pokorili latvijce, ki so potihem celo upali na zmago.

Grčija – Gruzija 1-1 Eden od kandidatov za vrh skupine F, reprezentanca Grčije, si je že v prvem kolu kvalifikacij privoščila kiks, za katerega večina krivi novega selektorja, portugalca Fernanda Santosa. Ta bo imel očitno zelo zahtevno nalogo, nadaljevati oz. ponoviti uspehe predhodnika, zaenkrat pa je po prejetem golu v 3. minuti srečanja, ki ga je dosegel Alexander Iashvili, uspel s svojo reprezentanco priti le do izenačenja, za katero je poskrbel Nikos Spiropoulos oz. je uspel priti samo do prve selektorske točke na klopi vročekrvne Grčije.

Skupina G

Anglija – Bolgarija 4-0 Po neuspehu na svetovnem prvenstvu je angleški selektor Fabio Capello nekoliko pomladil/prenovil reprezentanco Angljije, ki je gladko odpravila bolgare brez njihovega največjega zvezdnika Dimitra Berbatova. No, zvezdnik večera je bil tokrat Jermain Defoe, ki je dosegel tri zadetke, četrtega pa je dodal Adam Johnson, a visoko zmago je kar nekoliko zasenčil novi sex-škandal, v katerem naj bi Wayne Rooney s prostitutko varal svojo takrat nosečo ženo, zlobneži pa bi dejali, da nič čudnega ob takšnem njegovem izgledu.

Črna Gora – Wales 1-0 V obračunu reprezentanc, katerih javnost precej nerealno pričakuje njihov vzpon v svetovni vrh nogometa, so bili boljši domači, za katere je v 30. minuti, edini gol na srečanju dosegel Mirko Vučinić in zapalil crnogorce, ki bi lahko presenetili v teh kvalifikacijah.

Skupina H

Portugalska – Ciper 4-4 V nori tekmi osmih golov so za favorite-portugalce zadeli Hugo Almeida, Raul Meireles, Danny in Manuel Fernandes, za goste, outsiderje s Cipra pa Aloneftis, Konstantinou, Okkas in Avraam, pri tem pa še enkrat več dokazali, da so portugalci brez Cristiana Ronalda, ki zaradi poškodbe ni igral, precej povprečna ekipa izvrstnih posameznikov.

Islandija – Norveška 1-1 V severnjaškem obračunu so bolje pričeli domači, ki so v 38. minuti preko Heidar Helgusona povedli z 1-0, a so gostje v 59. uspeli izenačiti preko Brede Hangelanda ter osvojiti zelo pomembno točko, kjer kaže, da bo napeto in zanimivo do samega konca kvalifikacij.

Skupina I

Liechenstein – Španija 0-4 Evropski in svetovni prvaki, španci so nadaljevali v svojem slogu, kar ob kvaliteti nasprotnika sploh ni čudno. Za pričakovano zmago so zadeli Fernando Torres 2x, David Villa in David Silva, ob tem pa velja omeniti, da je izjemni David Villa izenačil strelski reprezentančni rekord legendarnega Raula, saj je dosegel 44 golov v samo 66. nastopih,  Raul pa je za svojih 44 reprezentančnih golov potreboval 102 tekme.

Litva – Škotska 0-0 Zame presenetljiv rezultat, glede na to, da je škotski nogomet veliki kvalitetnejši od litovskega in prav zaradi takšnih presenečenj je najzanimivejši šport, ki ga stavnice ne bodo nikoli razumele, ali pa jaz njih, a ne bom se spet vračal na blokirane pare tega dne. Kljub temu so z izidom lahko zadovoljnejši gostje, ki so zame najresnejši kandidati za drugo mesto, a to ne bo prišlo samo od sebe, temveč bo potrebno zadevati in zmagovati.

Jutri, v torek 7.9. pa drugo kolo ……

  • Share/Bookmark
Zapisal izmisljeni | 4.09.2010 - 23:17 - Kategorije: Glasba -

Čeprav sem o njih mislil kaj napisati že v mesecu maju, ko me je njihov frontman Boban tetoviral, sem se jih spet spomnil ob prejšni objavi, saj so podobno kot oni, tudi tile tipčki eni od legendarnih jugo rock zasedb scene, za katero se v Sloveniji v večini zmotno misli, da razen Parnega valjka, Prljavega kazališta, Crvene jabuke, Plavog orkestra, Riblje čorbe, Bajage ni ničesar več.

K sreči to ni res oz. obstaja še kopica izjemnih legendarnih bandov in Ritam nereda so eni izmed njih.

Novosadski punk band, ki pa ima tudi metalske prvine, je nastal nekje v drugi polovici osemdesetih, ko je že omenjeni Boban Petronijević okoli sebe zbral ekipo, ki je v punk/rock ritmih sejala nered oz. nažigala, ko se je večina njihovih vrstnikov navduševala za sintisajterje in disco.

Do danes so zbrali izjemno število koncertov ter sedem studijskih albumov, zadnji, z naslovom Paralelni svet, letos, a spodaj objavljeni video predstavlja nekoliko starejšo pesem, natančneje iz leta ‘96, katero ste mogoče že kje slišali, pa niste vedeli od kod je …..

Ritam nereda ….. Put beznađa

YouTube slika preogleda
  • Share/Bookmark