Zapisal izmisljeni | 18.09.2010 - 09:56 - Kategorije: Glasba

Pred časom je umrl eden bivših pevcev legendarne skupine z imenom Black Sabbath, Ronnie James Dio, o katerem so se prenekateri razpisali, medtem, ko bi se jaz na tem mestu osredotočil na band okoli katerega se je med drugim sprožila debata ali je bil boljši v svojih uvodnih letih, ali kasneje, ko je pel tudi zgoraj omenjeni.

Torej, Black Sabbath v svoji prvi fazi ustvarjanja,  simbolično 18.9.2010 oz. 40 let po izdaji, meni enega najljubših albumov …..

Black Sabbath

Vsekakor sem na strani tistih, ki zagovarjajo uvodna leta banda oz. legendarne albume z naslovi Black Sabbath (1970), Paranoid (1970), Master of reality (1971) in Vol. 4 (1972), nekoliko manj všečni, a še vedno izvrstni pa so mi še Sabbath bloddy sabbath (1973), Sabotage (1975), Tehnical ectasy (1976) in pa Never say die! (1979).

Vsi našteti albumi tega desetletja so bili posneti v neponovljivi postavi: Ozzy Osbourne – vokal, Geezer Butler – bass, Bill Ward – bobni in pa Tony Iommi – kitara.

Vse se je začelo, ko je John Michael Osbourne, bolj znan kot Ozzy, ki je bil rojen v povojnih letih oz. 1948, v svojih upornih-najstniških letih, s 15. leti zapustil šolo in pričel s služenjem denarja, pri tem pa bil baje med drugimi posli tudi vodovodar, klavec v mesariji, delavec v krematoriju itd. Kmalu je zašel na stranpota in nekajkrat po par mesecev preživel v zaporu, kjer je dobil prve tetovaže, ki so kasneje postale eden od zaščitnih znakom rocka in metala.

Pod vplivom glasbe Beatlesov, je po začetnih eksperimentih v prvih glasbenih skupinah, v lokalni prodajalni plošč, v domačem Birminghamu, obesil letak; Ozzy – pevec – išče band/nastop – ima svojo opremo, natančneje Ozzy Zig Needs Gig- has own PA. Preko navedenega oglasa je spoznal Terrenca Butlerja, nadebudnega kitarista, ki je nekoliko kasneje svoje ime preimenoval v Geezer Butler, s kitare pa presedlal na bas oz. odpulil spodnji dve struni. Ravno v tem času je po neuspešni glasbeni karieri na severu države z bandom Mythology, je v rojstno mesto oz. Birmingham prišel tudi Ozzyev sošolec Tony Iommi, ki je s seboj pripeljal še bobnarja Billa Warda.

Sveta četverica je v naslednjih letih ustvarila glasbo, ki jo danes poznamo pod imenom metal oz. zakoličila prvinski heavy metal, katerega mnogi označujejo kot zametek dooma, stooner rocka in vseh ostalih izpeljank metala. Extremno glasbo z močnimi, večinoma počasnimi riffi, z navzdol uglašenimi kitarami je četverica najprej igrala pod imenom Mythology, ki sta ga s seboj prinesla Iommi in Ward, kasneje so se preimenovali v Earth, dokončno pa ustalili z imenom Black Sabbath. Navdih za ime naj bi bil istoimenski film mojstra groze, Borisa Karloffa.

Podobno kot the Beatles so prve koščke slave pobrali v Nemčji, ob povratku s kratke turneje pa so po podpisu pogodbe s Philips records oz. rock vejo Vertigo records, odšli na snemanje prvenca. Legendarni album Black sabbath naj bi posneli na prvo, prez večjih popravkov in ponovnih preigravanj, čas pa je pokazal, da gre za eno najpomembnejših plošč vseh časov. Izšla je na petek 13. oz. 13. februarja 1970, kar pomeni, da je imela letos okroglih 40 let, in za mene je po vseh teh letih še vedno sveža, čvrsta, huda, naslovna pesem Black sabbath, prvi singel Evil women, N.I.B., The wizard, Nativity in black, The warning in ostale pa so že zdavnaj klasika ….

bs

Naslednji izdelek poimenovan Paranoid, ki je izšel še istega leta, točneje 18.9 1970, je za moj okus njihov najboljši izdelek, kljub svoji temačnosti ter surovosti pa je vztrajal na lestvicah po celem svetu, v tistem trenutku že znan in prepoznaven band pa je pričel z izvrstnimi turnejami predstavljati oba albuma. Pri tem so na ameriški turneji, na koncertu v Los Angelesu, na oder uleteli oblečeni kot tipični angleži z oblekami in klobuki, dežniki in torbami, vse več oboževalcev, medijev, nasprotnikov in vseh ostalih pa jih je čedalje bolj povezovalo s satanizmom, demonstvom, črno magijo in ostalim okultizmom. Sam album naj bi se najprej imenoval Warpiggers, kar je bil nekakšen izraz za poroko čarovnic, kasneje pa War pigs, a je bil še enkrat spremenjen v dokončnega Paranoid. Pri tem pa ni bil razlog morebitno sporočilo oz. namigovanje na ameriške vojne, prašičji zaliv na Kubi, takrat aktualni Vietnam itd. temveč je bila pesem Paranoid vsem pri založbi tako všeč, da so zaradi večje prepoznavnosti benda kar sami preimenovali album. No, še zgodbica o pesmi Paranoid, ki je začuda našla pot na radijske postaje, se uvrstila na angleško in ameriško lestvico, skratka se zrinila med maistream izdelke, čeprav je nastala povsem naključno. Producent Rodger Bain naj bi bil mišljenja, da je album zelo dober, a da potrebujejo še en filler oz. zapolnitev, kar nekaj kar bi zaokrožilo album kot celoto in Tony je zaigral zdaj že legendarni riff, Bill je pričel zraven bobnati, Ozzy je zabrundal zraven, Geezer pa je v tem času nekje v kotu spisal besedilo. Ena najlegendarnejših pesmi v celotnem metalu je nastala v 20-ih minutah in album z izrazitimi, enimi najboljših riffov je lahko udaril. Torej Paranoid z metalsko ponarodelo Paranoid, z Electric funeral, Hand of doom, War pigs, Iron man, Planet Caravan in ostalimi je must have album oz. osnova za vse kasnejše stvari, ki jih obožujete.

bs2

V času zvezdniškega vzpona je bila četverica globoko v opojnih dimih marihuane in pod vplivom slednje je septembra 1971 izšel še tretji album z naslovom Master of reality. Sex, drugs & alcohol, s priokusom trave so zaznamovali obdobje do tega tretjega albuma, kjer najdemo izvrstno Solitude, pesem pri kateri Tony zaigra na klavir in flavto. Seveda so tu še ostale mojstrovine nastale med križanjem metala oz. težkih riffov in počasnega dima trave, Sweet leaf, Lord of this world, Into the void, Children of the grave in ostale. Uspehi so se nizali, Black Sabbath so bili že polbogovi, pod pritiski z vseh strani pa je četverica iz delavskega Birminghama počasi presedlala na tršo drogo.

bs3

Četrta plošča poimenovana Vol. 4, ki je izšla leto kasneje oz septembra ‘72, naj bi se prav zaradi vpliva belega praška oz. kokaina imenovala Snowblind, a so se pri založbi odločili drugače in jo precej neizvirno poimenovali v Vol.4, kar je Bill Ward pokomentiral kot neumnost, saj naj ne bi obstajal Vol. 1, 2 in 3, torej ne more niti Vol. 4. Kakorkoli, ime je ostalo, album z različnimi dodatki glasbenih vplivov pa je končeval to prvo, zame njihovo najboljše odbodbje. Še vedno so bili tu izvrstni Snowblind, Under the sun, Wheels of confusion, Supernaut in ostale, a počasi se je slutil prehod v neko, recimo mu drugo obdobje.

b

Legendarni štirje z legendarnimi štirimi albumi, o kasnejših dogajanjih pionirjev metala pa v kateri od kasnejših objav ….

  • Share/Bookmark
 

Zapis je bil objavljen 18.09.2010 ob 09:56 in je shranjen pod Glasba. Komentarjem lahko sledite z RSS 2.0 virom. Lahko komentirate, ali pustite trackback s svoje strani.

« || »

6 komentarjev

  1. 18.09.2010 @ 14:11

    legende.

    Zapisal janko
  2. 18.09.2010 @ 16:50

    Neposrečeno ime so imeli,…

    Zapisal jos
  3. 18.09.2010 @ 19:56

    mnogo noči smo preživeli ob tej legendarni skupini in diskutirali še o led zepelim,uriah heep,deep purple,ten year s after,pink floyd.amoon duul itd. to so rokerji ,ki so namdali navdih in voljo in še danes v 55 letu jih z veseljem poslušam in ugotavljan novo vrednost in ob spominih razmišljam o prihdnosti.

    http://www.kzvd.si http://www.spsp.si

    Zapisal predsednik
  4. 18.09.2010 @ 22:56

    legende z legendarno glasbo, ime pa je veliko boljše kot predhodna …..

    Zapisal izmisljeni
  5. 18.09.2010 @ 23:17

    Nikoli ne bom pozabil, ko sm prvič slišal plato Vol.4, ki je bila moja prva. In Snowblind. The rest, as they say, is history :smile: dober zapis!

    Zapisal Snowblind
  6. 19.09.2010 @ 00:00

    čeprav nisem toliko star kot predsednik, je tudi moja generacija/družba kar precej noči preživela ob Black sabbath, Led zepellin, Deep purple in ostalimi legendami rocka, katere seveda še vedno rad poslušam, posledično tudi cenim.

    Pri današnjih najstnikih pa opažam prenasičenost z vsemi možnimi zvrstmi glasbe, zaradi česar je ne znajo ceniti, z nekaj kliki na internetu pa begajo sem in tja, medtem ko je glasba čedalje bolj razvrednotena …..

    Kolikokrat se spomnim sposojanja plošč, presnemavanja kaset in ostalega, če se ne motim, pa je moja prva Slippery when wet, od Bon Jovi, a nekje je treba začeti …..

    ja, ostalo je zgodovina

    Zapisal izmisljeni

Komentiraj

Komentiranje iz tujine je omogočeno zgolj prijavljenim uporabnikom !