Zapisal izmisljeni | 11.06.2010 - 09:13 - Kategorije: 08. skupina H

Pomanjkanje uspehov in šele druga uvrstitev na svetovno prvenstvo, nista ovira, da nogomet ne bi bil nacionalni šport številka 1.

Prvič so postali nogometno znani, daljnega leta ‘69, ko so se prav zaradi nogometa zapletli v širidnevno vojno s sosednim Salvadorjem. Vojno so sprožili masovni izgredi na tribunah, med nogometnim obračunom obeh držav, v sklopu kvalifikacij za Svetovno prvenstvo 1970 v obližnji Mehiki. V tej krvavi predigri vojne je bilo v Salvadorju kruto ubitih 12 honduraških navijačev, nadaljevalo pa je sledilo naslednjega dne, ko je Salvador poslal na ozemlje Hondurasa kar svoje oborožene sile, vse skupaj pa se je končalo z obojestranskimi napadi in okoli 3.000 mrtvih ter z izgonom 300.000 salvadorcev, ki so predtem živeli v Hondurasu, nazaj v domovino.

Dobrih deset let kasneje po edinstvenem nogometnem incidentu, je Honduras končno uspel priti do željenega svetovnega prvenstva, saj so se uvrstili na prvenstvo ‘82 v Španiji.  V skupinski fazi so odigrali presenetljivo dobro in najprej remizirali z 1-1 s Španijo, nato z istim rezultaom oz. 1-1 še s Severno Irsko, v zadnjem/odločilnem kolu pa so izgubili z Jugoslavijo, za katero je v 88. minuti, iz penala, zadel Vladimir Petrović – Pižon. Istočasno je Severna Irska presenetljivo premagala Španijo in obe reprezentanci sta se uvrstili v naslednjo fazo, Jugoslavija in Honduras pa sta izpadli.

Slabih 20 let kasneje bodo ponovno v isti skupini s Španijo, kjer jim bosta družbo delala še Čile in Švica, na poti do tja pa so v kvalifikacijah za prvenstvo, dosegli z odlično formao na vročem domačem stadionu in edino gostujočo zmago prav v sovražnem Salvadorju.

Ta državica v centralnem delu Amerike je svoje nogometne ambicije izkazala že leta 2003, ko je za selektorja angažirala slovitega srbskega strokovnjaka Bora Milutinovića, a je ta ekipo zapustil sredi kvalifikacij zaradi prevelikih političnih vplivov in vmešavanj v njegovo delo, odvečno pa je povedati, da se jim nato ni uspelo uvrstiti na prvenstvo.

Centralno mesto v sedanji ekipi ima vezist Tottenhama Wilson Palacios, meni znan kot nesojena okrepitev Crvene zvezde, ki pa se ni uspela dogovoriti o velikosti njegove odškodnine in ta je kasneje nogometno uspel v domovini nogometa, Angliji oz. v Birminghamu, Wiganu in kasneje Tottenhamu. Še ena tragedija več povezana s honduraškim nogometom, je ugrabitev igralčevega brata in zahteva po ogromni odkupnini, po 18 mesecih pa je bil ta najden mrtev. Winston Palacios je defanzivni vezni, jedro ekipe, kjer je tudi še en njegov brat Johnny, ki pa je branilec.

Poleg priimak Palcacios je treba omeniti še Mynora Figueroa in Hendry Thomasa, ki prav tako kot nekoč Winston Palacios, nastopata za angleški Wigan in pa hitrega napadalca Davida Suaza, zaradi  katerega sta se pred leti prepirala slovita AC Milan in Inter, v dresu modro- črnih pa nato ni preveč navdušil oz. dobil priložnosti in trenutno je Interjev posojeni igralec, ki nastopa za Genovo. Ne glede na naštete pa sta zvezdi reprezentance dva vetrana, prvi je zvezni igralec in hkrati kapetan reprezentance Amado Guevara, ki je s 133 nastopi tudi rekorder po nastopih, drugi pa je kar 37-letni Carlos Pavon, kateri je s 57. goli krepko vodilni na lestvici strelcev reprezentancev in še dolgo ne bo junaka, ki bi ga dohitel oz. prehitel.

Prav Pavon je bil njihov najboljši strelec v kvalifikacijah, kjer je dosegel sedem golov, vključno z najpomembnejšimv zadnjem kolu kvalifikacij, v že omenjenem obračunu v sovražnem Salvadorju, kjer so z minimalnim rezultatom oz. zmago z 0-1 potrdili svojo uvrstitev na svetovno prvenstvo. Si predstavljate to sladkost, kot bi slovenci po arbitražnem sporu glede meje in letih nogometnih frustracij zmagali v Zagrebu in odšli na svetovno prvenstvo, brate pa pustili doma.

Vsekakor zelo simpatična ekipa, ki upa na ponovitev obračuna s svojega edinega prvenstva  oz. na remi s Španijo, pa na nov morebitni kiks švicarjev, ki so v kvalifikacijah podcenili in kiksali proti Luksemburgu, z reprezentanco Čila pa bi se lahko dokaj enakopravno pomerili in upali na najbolje.

Seveda je Španija favorit, ne samo skupine ampak tudi prvenstva, a željeno drugo mesto se ne zdi tako nemogoča misija, kot se zdi na prvi pogled. Honduras ima določene kvalitete, predvsem pa samozavest, ki se je po epskem obračunu v Salvadorju, dvignila do neba.

Čvrsta ekipa, z izredno močno obrambo, latinskim temperamentom in nekaj izjemnimi posamezniki, bo ena od ekip, za katero bom z veseljem navijal.

Honduras:

Vratarji: Noel Valladares (Olimpia), Donis Escober (Olimpia), Ricardo Canales (Motagua);

Branilci: Mynor Figueroa (Wigan), Victor Bernardez (Anderlecht), Mauricio Sabillon (Hangzhou Lucheng), Oscar Garcia (Olimpia), Johnny Palacios (Olimpia), Emilio Izaguirre (Motagua), Sergio Mendoza (Motagua), Osman Chavez (Platense);

Zvezni igralci: Roger Espinoza (Kansas City), Wilson Palacios (Tottenham), Hendry Thomas (Wigan), Edgar Alvarez (Bari), Julio Cesar de Leon (Torino), Amado Guevara (Motagua), Ramon Nunez (Olimpia), Danilo Turcios (Olimpia);

Napadalci: Carlos Pavon (Real Espana), Georgy Welcome (Motagua), Walter Martinez (Marathon), David Suazo (Genova),

  • Share/Bookmark
 

Zapis je bil objavljen 11.06.2010 ob 09:13 in je shranjen pod 08. skupina H. Komentarjem lahko sledite z RSS 2.0 virom. Lahko komentirate, ali pustite trackback s svoje strani.

« || »

Komentiraj

Komentiranje iz tujine je omogočeno zgolj prijavljenim uporabnikom !