Zapisal izmisljeni | 23.05.2010 - 16:07 - Kategorije: sezona 2009-10

22.5.2010, sobota, Madrid, stadion Santiago Bernabeu, modro-črni  in rdeče-beli …..

Prvič v zgodovini tekmovanja Lige prvakov, se je veliki finale odigral na soboto, na že omenjenem stadionu Real Madrida, Santiago Bernabeu, kjer sta se pomerila kot že vsi vemo, italijanski Inter in nemški Bayern.

logo

Oba kluba sta letos že osvojila državna naslova in naslova pokalnih zmagovalcev, torej italijanski prvak proti nemškemu prvaku, kjer je na klopi italijanskega nekdanji pomočnik tistega, ki je sedaj na klopi nemškega. Vajenec proti učitelju oz. Jose Mourinho proti Louis Van Gaalu. Prvi je jurišal na tretji najprestižnejši klubski naslov svojega kluba, drugi pa na peti naslov svojega kluba, s tem da sta predtem že oba, po enkrat, okusila slast zmage finala Lige prvakov. Portugalec Jose Mourinho s portugalskim Portom, nizozemec Louis Van Gaal pa z nizozemskim Ajaxom.

Za Inter, v finalu, zaradi rdečega kartona v polfinalu, ni smel zaigrati brazilec Thiago Motta, za Bayern pa zaradi istih razlogov Franck Ribery in čeprav je slednji veliko bolj razvpit nogometaš, ne gre podcenjevati izostanka Motte. Obe ekipi sta imeli v svojih vrstah tudi povratnike na mesto zločina oz. mesto, kjer so bili odpisani, v Interu sta že pred leti to doživela argentinca Esteban Cambiasso in Walter Samuel, lani pa nizozemec Wesley Sneijder, pri Bayernu pa prav tako nizozemec Arjen Robben, vsi, predvsem pa oba nizozemca pa so pokazali, da je bil sloviti Real v veliki zmoti. Nizozemca imata za seboj, naravnost fenomenalni sezoni in sta ena od najzaslužnejših za finalna nastopa svojih klubov.

Navijači domačega kluba Reala iz Madrida so bili iz hvaležnosti za Inter, saj je izločil njihovega rivala Barcelono, funkcionarji Reala pa prav tako za Inter, predvsem zaradi 3 milijonov eurov, kolikor bi/je dodatno kapnilo Realu še za Sneijdera, čigar odškodnina je bila vezana na uspehe.

Ko sem že pri denarju, še vrednosti obeh ekip oz. njihovih igralcev; Bayern München je ocenjen na 150,5 milijona eurov, igralci pa takole: Jörg Butt (3.5) – Philipp Lahm (28), Daniel Buyten (8), Martin Demichelis (10), Holger Badstuber (8) – Mark van Bommel (6.5), Bastian Schweinsteiger (24), Arjen Robben (38), Hamit Altintop (6.5) – Thomas Müller (10), Ivica Olić (12). Na drugi strani je Inter vreden 258 milijonov eurov : Julio Cesar (25) – Javier Zanetti (7.5), Walter Samuel (15), Lucio (16.5), Maicon (30), Dejan Stanković (16), Esteban Cambiasso (29), Goran Pandev (16), Wesley Sneijder (35) – Samuel Eto’o (40), Diego Milito (28), a je po zmagi v finalu cena ekipe verjetno še nekoliko poskočila.

Tekma:

Inter je zaigral, v že prepoznavni formaciji 4-2-3-1; golman Julio Cruz – Christian Chivu ( od 68. Dejan Stanković), Walter Samuel, Lucio, Maicon – Esteban Cambiasso, Javier Zanetti – Goran Pandev ( od 79. Sulley Muntari), Wesley Sneijder, Samuel Eto’o – Diego Milito ( od 91. Marco Materazzi)

Bayern pa je zaigral v klasični formaciji 4-4-2; golman Hans-Jorg Butt – Holger Badstuber, Martin Demichelis, Daniel Van Buyten, Philipp Lahm – Hamit Altintop (od 63. Miroslav Klose), Basitan Schweinsteiger, Mark Van Bommel, Arjen Robben – Thomas Muller, Ivica Olić ( od 74. Mario Gomez)

Po uvodnem showu sta se pozdravila kapetana 33-letni Mark Van Bommel in 36-letni Javier Zanetti, ki je s tem nastopom zabeležil svoj jubilejni 700. službeni nastop za Inter, s čimer je samo še 58 tekem oddaljen od rekorda, ki si ga zaenkrat last še legendarni Giuseppe Bergomi. Še enkrat več bom ponovil, da je Zanetti, zame, kralj leve strani zvezne vrste in kljub vsemu spoštovanju do lika in dela Diega Maradone, bi takšen igralec moral imeti mesto v reprezentanci Argentine, podobno kot Esteban Cambiasso, kateri prav tako kot Zanetti ni dobil poziva za reprezentančne nastope na svetovnem prvenstvu. E, moj Diego …..

Po začetnem otipavanju obeh ekip se je tekma kar lepo razživela in do prvega razburjenja je prišlo, ko je Maicon, če se ne motim, igral z roko, a je bil ovse skupaj v skoku, borbi, brez namere oz. brez možnosti preprečitve tega, oba komentatorja oz.oba Obreza pa sta zagnala vik in krik in me še enkrat več znervirala, predvsem s skakanjem v besedo drug drugemu, ko sta kar tekmovala kdo bo bolj pameten. Drugače pa kar solidno odkomentiran prenos, kjer so se našli določeni kiksi, kot je bilo ob prostem strelu Sneijdera, ko naj ne bi bilo nevarnosti za gol nemcev, izkazalo pa se je povsem drugače, Sneijder pa je nato še nekajkrat razkazal svoj zelo dober udarec, k isi ga bo treba zapomniti dragi komentatorji. V sami tekmi ni bilo preveč kontroverz oz. spornih situacj, sodnik Webb in pomočnika oz. pomočniki pa so odlično opravili svoje delo. Pričakovano je imel Bayern terensko premoč, ki pa ni imela nekih rezultatov in kmalu se je videlo, da je Inter odlično postavljen, kjer njegovi igralci niso puščali veliko prostora za obetavne nemške akcije, kot že na poti do finala pa so nasprotnikom namerno prepuščali iniciativo in čakali na priložnosti iz hitrih nasprotnih napadov. Edina prava nevarnost za italijanska vrata oz. gol je bil odlični Arjen Robben na levi strani, kjer je nekajkrat lepo prebil, a je bil v svojih ofenzivnih akcijah preveč osamljen. Na drugi strani je Inter igral svojo igro z nepropustno obrambo od katere so se odbijali vsi nasprotnikovi napadi, zvezna vrsta pa je z globinskimi žogami iskala svoj ofenzivni trio. V 35. minuti srečanja je golman Julio Cruz degažiral dolgo žogo, katero je z glavo spustil Milito, se obrnil in stekel v prazni prostor, tačas pa je Sneijder lepo vrnil podajo in Milito se je znašel pred nemškim golmanom, katerega je elegantno premagala za 1-0. Euforija na modro-črni tribuni oz. delu, kjer so bili nameščeni interjevi navijači, saj je mnogim postalo jasno, da so blizu osvojitvi naslova, čeprav je bilo do konca še zelo veliko, a Inter je izgledal zelo dobro, celo nepremagljivo. V drugem polčasu je Bayern takoj zapretil z nevarno akcijo, a je Muller zgrešil oz. se ustrašil priložnosti in v nekakšnem padcu/zdrsu, s precej slabim strelom poskušal premagati Cruza, kar pa mu seveda ni uspelo. Tipček še ni takšna klasa, kot je na drugi strani dokazal, da je Milito, ki je kombiniral s Pandevom, a je ostalo pri 1-0. Bayern je vse bolj prevzemali inicativo, nizal ofenzivne akcije, ki pa niso bile preveč konkretne, vse preveč pa so se zanašali na Robbena, kateri pa je bil vse bolj pokrit oz. dupliran. V 70. minuti je Inter izvedel še eno hitro akcijo v kateri je ponovno zablestel Diego Milito, ki je obrnil Van Buytena in s kirurško natančnostjo premagal še skromnega Butta za vodstvo z 2-0. Game over bi lahko takrat napisali na velik semafor stadiona, saj je verjetno vsem postalo jasno, da ni vrnitve za pregovorno vztrajne nemce, ki so bili najmanj za en razred slabši nasprotnik, Van Gaalove neuspešne menjave pa so samo še potrdile nemoč in sterilnost. Princ Diego, kot kličejo Diega Milita je postal heroj večera, Inter pa je tekmo varno pripeljal do konca in po 45-ih letih spet postal najboljši v Evropi.

Inter – Bayern 2 – 0

Čestitke ekipi Intera, kjer je Julio Cruz z redkimi a fenomenalnimi obrambami, dejansko dajal vtis nepremagljivosti …. kjer sta oba bočna Maicon in Chivu, s pomočjo ostalih zelo dobro zapirala napade z boka ….. kjer sta bila centalana branilca Lucio in Samuel standardno dobra, prav tako pa sta skupaj z ostalimi ob prekinitvah enostavno reševala situacije ….. kjer sta zadnja vezna Cambiasso in Zanetti sta sekala vse nasprotne napade, pomagala pri dupliranju in pokrivanju ter gradila ofenzivo, ….. kjer je Sneijder še enkrat več dokazal, da je izvrstni playmaker, ki so ga prekmalu odpisali ….. kjer sta v prejšnih klubih zavržena Pandev in Eto’o demonstrirala kaj pomeni izraz Ekipni igralec, saj sta tekala gor in dol, se borila, branila prostor in napadala z bokov …… in kjer je Diego Milito še zadnjim skeptikom odprl oči in postal za vse večne čase Princ Intera.

Kaj ob vsem tem zapisati za njihovega trenerja, portugalca Jose Mourinha? Definitivno se je najbolje opisal sam, že pred leti, ko je dejal da je Special one in to je sinoči še enkrat več potrdil. Tipček, ki je sestavil moštvo iz večina odpisanih in podcenjenih igralcev, jim v glavo vsadil borbenost in ekipni duh, lojalnost in slepo sledenje njegovim idejam, za katere se ve, da so plod njegove genialnosti.

Mourinho je zavzel Madrid, kot se je glasil eden od časopisnih naslovov pa je že napoved selitve iz Intera v Real, ki naj bi jo potrdil tudi sam Mourinho, a to je tema za kdaj drugič ….

Uživajte nerazzurri, ki ste leta veljali za looserje sodobnega nogometa ……

tripleta je tu; državni naslov, pokalni naslov, Liga prvakov …. čaka se še na Superpokal Italije, Evropski superpokal in pa Internacionalni pokal …..

  • Share/Bookmark
 

Zapis je bil objavljen 23.05.2010 ob 16:07 in je shranjen pod sezona 2009-10. Komentarjem lahko sledite z RSS 2.0 virom. Lahko komentirate, ali pustite trackback s svoje strani.

« || »

2 komentarjev

  1. 24.05.2010 @ 04:47

    [...] izmisljeni пишет: Za Inter, v finalu, zaradi rdečega kartona v polfinalu, ni smel zaigrati brazilec Thiago Motta, za Bayern pa zaradi istih razlogov Franck Ribery in čeprav je slednji veliko bolj razvpit nogometaš, ne gre podcenjevati izostanka Motte. … V drugem polčasu je Bayern takoj zapretil z nevarno akcijo, a je Muller zgrešil oz. se ustrašil priložnosti in v nekakšnem padcu/zdrsu, s precej slabim strelom poskušal premagati Cruza, kar pa mu seveda ni uspelo. … [...]

  2. 24.05.2010 @ 16:36

    [...] Finale; Inter – Bayern [...]

Komentiraj

Komentiranje iz tujine je omogočeno zgolj prijavljenim uporabnikom !