Zapisal izmisljeni | 8.04.2010 - 19:32 - Kategorije: sezona 2009-10

Še zadnja dva obračuna v letošnjem četrtfinalu najprestižnejšega evropskega tekmovanja imenovanega Chamipons league oz. Liga prvakov, kjer sta se v derbiju dneva, v Manchestru pomerila Manchester United in nemški ponos Bayern, v francoskem Bordeauxu pa sta se v lokalnem derbiju udarila dva dva francoska predstavnika, domači Bordeaux in pa gostujoči Lyon.

cl4

Manchester United – Bayern 3-2

Po zanimivi prvi tekmi, kjer je Manchester United z golom Rooneya povedel, vztrajni Bayern pa kasneje izenačil in v zadnjih sekundah tekme dosegel še gol za zmago z 2-1, je pred povratnim srečanjem največ pozornosti vzbujala poškodba Wayna Rooneya. Imenovani se je namreč poškodoval tik pred pred zadetkom za 2-1 in prve napovedi niso bile dobre, nekateri so celo pod vprašaj postavljali nastop na svetovnem prvenstvu, a Wayne Rooney je ekspresno okreval, počasi že treniral, po izjavah domačega stratega Sir Alexa Fergusona, pa za nastop kjub vsemu naj ne bi bil pripravljen. Čeprav je večer prej manjkalo kup igralcev Barcelone, Arsenala, pa tudi CSKA, nobeden od njih ni takšnega pomena za svoj klub kot je Wayne Rooney za Manchester United in njegova odsotnost naj bi bila velik handicap za domače, ki pa kljub temu nikakor niso bili brez možnosti za napredovanje. V spominu privržencev domačega moštva sta tudi dva vezana poraza, prvega – že opisanega je zadal Bayern, drugega – v soboto pa je v angleškem prvenstvu, v direktnem obračunu za prvo mesto zadal Chelsea in mnogi so mnenja, da ekipi počasi  zmanjkuje sape. Gostujoči trener Luis Van Gaal pa je kljub vsem težavam Manchester Uniteda, pred tekmo še vedno poudarjal, da je domača ekipa kljub vsemu še vedno favorit, pri tem je omenil njihove izkušnje, kompaktnost ekipe in pa gol v gosteh, ki je vedno nevaren. O Bayernu, ki je za razliko od domačih svoj direktni obračun za vrh dobil z zmago nad Schalkejem 04,  še nekoliko več kasneje, sedaj pa bi se osredotočil na samo tekmo. Sir Alex Ferguson je presenetil/šokiral s svojo postavo, pri tem pa je odstopil od klasičnega 4-4-2 in poskusil z ofanzivnejšim 4-3-3 sistemom. V golu je bil standardni Van der Sar, zadnji štirje so bili Evra, Vidić, Ferdinand, in namesto že nekoliko ostarelega, posledično počasnejšega, na desnem boku mladi brazilec Rafael. Presenečenja pa se pričnejo v zvezni vrsti, katero je presenetljivo zaupal Gibsonu, Carricku in Fletcherju, še nekoliko višje postavil Nanija na levi, in Valencijo na desni strani, v konici napada pa se je znašel nihče drug kot Wayne Rooney. Ludilo, pred tekmo je Sir Alex izjavljal, da ga bo Rooney verjetno nagovoril naj bo vsaj na rezervni klopi, ob pričetku pa se znajde celo v začetni postavi. Prsenečeni oz. bolje rečeno šokirani Bayern je zaigral v svoji najmočnejši postavi, v sistemu 4-2-3-1, na golu je bil izkušeni Butt, Badstuber levo, centralna branilca Demichelis in van Buyten, Lahm pa desno, zadnja vezna Schweinsteiger in Van Bommel, na levem boku Ribery, na desnem Robben, v konici napada pa hrvaški reprezentant Ivica Olić. Domači so pričeli furiozno, že v 3. minuti pa je lepo akcijo pričel mladi Rafael na desni, Rooney je nadaljeval oz. podal do Gibsona, ki je z natančnim stelom s približno 20-ih metrov zadel za 1-0 in Manchester United je bil v tem trenutku v polfinalu. Domači so “leteli” po igrišču, očitno je presenetljivi povratek Rooneya dal krila vsem v klubu, od igralcev do navijačev, ki so bili fantastični. Nagrada za to je sledila že v 7. minuti, ko je ponovno stekla akcija po desni strani, kjer je Antonio Valencia izvrstno prodrl oz. izigral gostujočega branilca, ga zibal levo-desno, dokler pred gol ni vtekel portugalec Nani, kateremu je podal, ta pa atraktivno s peto, dosegel gol za 2-0. Odvečno je napisati kakšna norišnica je bila na stadionu Old trafford, jaz pa sem že dobival prva sms sporočila simpatizerjev Manchester Uniteda. No, v 19. minuti se je po mojem mnenju zgodil ključni trenutek tekme, nad mladim Rafaelom je bil očitni prekršek, ki ga sodnik ni dosodil, na tleh ležeči frustrirani/vročekrvni mladenič pa je storil neumnost in brcnil igralca nad seboj in dobil prvi rumeni karton na tekmi. V nadaljevanju srečanja je Manchester United dominiral, neumnost brazilca pa je bila kmalu pozabljena, še posebaj, ko je v 41. minuti spet po desni stekla akcija, katero sta ponovno in podobno kot drugo, zaključila podajalec Valencia in pa strelec Nani. Velikih 3-0 in izgledalo je kot, da ni povratka za nemško ekipo, zame najboljši na igrišču pa je bil Rafael, ki je bil vpleten v skoraj vseh nevarnejših akcijah domačih, a sreča ni trajala dolgo. Ivica Olić se je v 43. minuti znašel v priložnosti in jo izvrstno izkoristil, saj je visoko podajo nekako uspel ujeti/ukrotiti, pri tem se je otresel Carricka, ki ga je neuspešno spremljal in padel po tleh, spretni hrvat pa je iz težkega položaja, z leve strani zadel za znižanje na 3-1. Nič posebnega bi rekli, a to je bil žarek upanja, razpokica Manchester Uniteda, ki se je v drugem polčasu razširila, Ivica olić oz. kot so ga poimenovali Goalić oz. bayernov-duracellov zajček pa je bil ponovno eden ključnih mož na igrišču. Svaka čast igralcu, ki je bil pred sezono nekakšen odvečen igralec, 5. napadalec, katerega se je otepal tudi trener Van Gaal, s časom pa postal junak sezone, ki v najpomembnejših trenutkih rešuje svoje moštvo, kot je to storil že v skupinskem delu proti Maccabiju in Juventusu. Da se vrnem na tekmo, kdor se ukvarja s športom oz. nogometom ve, da je za psiho najtežje, ko takoj po danem zadetku prejmeš gol, če pa je to tik pred koncem polčasa pa je še veliko težje. Tako je bilo tudi na Old Traffordu, Manchester United v drugem polčasu niti približno ni igral kot v prvem in vztrajni nemci, ki so bili samo en gol oddaljeni od polfinala so prevzeli oblast na igrišču. Že v 50. minuti je po prekršku Rafaela nad Riberyem, mladi/domači igralec prejel še drugi rumeni karton oz. rdeči in bil izključen, Bayern pa je dokončno zagospodaril na igrišču. Sir Alex Ferguson je posledično obnovil obrambno vrsto, pri tem je iz igre vzel še ne povsem zaceljenega Rooneya, namesto njega pa v igro poslal branilca John O’Shea. Defanzivnejša drža in igralec manj oz. Rooney manj sta vzpodbudila gostujočo ekipo k nizanju napadav in v 74. minuti je prišlo do tistega, česar sem se bal. Bayern je znižal na 3-2, po udarcu iz kotu, ki ga je izvedel Ribery oz. dolgi podaji do Robbena, je ta s fantastičnim volejem zadel tik ob vratnici  in s tem utišal domače navijače, ki so mu žvižgali ob vsakem dotiku z žogo, saj je kot bivši igralec Chelsea izjavil, da v angleškem prvenstvu navija za svoj bivši klub. Anyway, Arjen Robben je z mojstrovino zaključil svoj nastop, saj je tudi on zaradi ne še povsem zaceljene poškodbe zapustil igro, v katero je namesto njega vstopil Altintop in gostujoči trener Luis van Gaal je že počasi zapiral tekmo. Domači strateg za e eno vstajenje ni imel preveč izbire, že dalj časa bledi Berbatov in veteran Giggs sta zamenjala Carricka in Gibsona, a kot sem pričakoval to ni dalo nekega učinka. Vem, da je po bitki lahko biti pameten, a rajši bi poskusil z mladim Marchedo, ki je že dokazal, da zna na pomembnih tekmah zadevati, prav tako pa bi namesto Giggsa, ki je najboljši na razrečenem prostoru poiskusil s Scholesom, ki zna podati v globino oz. ima dober udarec z oddaljenosti. A kaj naj, Sir Alex se je odločil po svoji vesti, a mu to tokrat ni prineslo sreče saj Manchester United v nadaljevanju ni resneje ogrozil gostujočega gola, ostaja pa žal za napadom v 64. minuti, ko je pri rezultatu 3-1, Naniju izvrstno odbranil Butt in verjetno rešil Bayern, čeprav je dejanski heroj tekme hrvat Ivica Olić, tragik pa seveda Rafael, verjetno pa tudi Rooney, ki naj bi si poslabšal/obnovil poškodbo gležnja. Po koncu tekme me je poklical samo zadovoljni pristaš Bayerna, v tišini pa sem ugasil TV in se spet spomnil tistega reka bivšega angleškega nogometaša Gary Linekera, ki je dejal da, je nogomet igra, kjer “22 mož , 90 minut teka naokoli in igra z žogo, na koncu pa vedno zmagajo nemci.”

Bordeaux – Lyon 1-0

Napake bordojcev oz. njihove obrambe v prvem srečanju, so Lyonu omogočile kar lepo zmago oz. rezultat 3-1, a Bordeaux ima v letošnji Ligi prvakov na domačem terenu 100% učinek, v takšnem stilu oz. še nekoliko boljšem pa morajo tudi nadaljevati, v kolikor želijo do polfinala, katerega že leta neuspešno naskakuje Lyon.  Stadion Chaban Delmas v Bordeauxu naj bi bil torej velika prednost domačih, vendar so prav na njem pred dnevi izgubili v francoskem prvenstvu in s tem prepustili vodstvo na lestvici prav Lyonu, ki letos še ni gostoval tu, ampak bo čez 10 dni, ko bosta kluba v medsebojenm dvoboju odločala o letošnjem prvaku. Lyon je pripotoval na to povratno srečanje zelo oslabljen, saj zaradi kazni kartonov ni smel zaigrati njihov najboljši strelec, argentinec Lisandro Lopez, isti problem pa je imel še Sidney Govou, ob tem pa sta imela težave s poškodbami še Mathieu Bodmer, Jean Makoun. Na drugi strani je imel domači Bordeaux poškodovanega samo brazilca Fernanda, po odsluženi kazni zaradi kartonov, ki jo je prestajal na prvi tekmi, pa se v ekipo vrnil kapetan Alou Diarra, katerega odsotnost se je še kako poznala. Torej, domači Bordeaux, ki je bil v zelo slabi trenutni formi, s tremi zaporednimi porazi v Ligi prvakov prav proti Lyonu, v finalu francoskega pokala proti Olyimpique iz Marseilla in v domačem prvenstvu proti Nancyu, ob tem pa je lovil zaostanek iz prve tekme ali pa gostujoči, zdesetkani Lyon, ki je brani prednost s prve tekme in je bil v čedalje boljši formi oz. s sreijo zaporednih zmag? Po pravici povedano, zaradi razočaranja ob gledanju prve tekme, te kasneje nisem gledal, vse kar vem sem prebral danes in si na hitro ogledal skrajšani posnetek tekme. Obe ekipi sta tekmo začeli s taktično postavitvijo 4-2-3-1,  za domače so nastopil golman Carrasso, branilci Tremoulinas, Planus, Ciani in Sane, v sredini dva zadnja vezna Alou Diarra in Plašil, pred njima Wendel, playmaker Gourcuff in Jussie, v konici napada pa Chamakh, ki naj bi pred dnevi že privolil v poletni prestop v Arsenal. No, za goste so nastopili golman Lloris, branilci Cissokho, povratnik po poškodbi Boumsong, Cris in pa Reveillere, zadnja vezna sta bila Gonalons in Toulalan, ki je z vrnitvijo Boumsonga v obrambno vrsto, spet lahko zaigral na svoji poziciji, trojec Delgado, Kallstrom in Bastos je skrbel za ofanzivo, v sami konici napada pa je bil Batefimbi Gomis. Po videnem je imel terensko premoč Bordeaux, Lyon oz. Cissokho pa je imel srečo, da v 34. minuti zaradi odrivanja nasprotnika po žvižgu sodnika, ni dobil rdečega kartona oz. izključitve, ampak samo rumenega. No, tik pred koncem prvega polčasa je na stadionu završalo, saj je lepa akcija po levi strani privedla do domačega vodstva, gol za 1-0 pa je iz neposredne bližine dosegel maroški reprezentant Marouane Chamakh, potem ko je prodrl Tremoulinas, podaje se je nekoliko dotaknil Plašil, piko na i pa je postavil že omenjeni Chamakh. Bordeaux je v drugem polčasu krenil po tisti rešilni drugi zadetek, ki bi jih odpeljal v polfinale, a jim ga ni uspelo doseči, največ zaslug za to pa ima gostujoči golman Hugo Lloris, ki je odlično branil in Lyonu je po letih truda končno uspelo priti v polfinale. Največ razburjenja je bilo, ko je Chamakh v 74. minuti srečanja teatralno hotel priti do kazenskega strela oz. penala, nekoliko kasneje Sane ni bolje izkoristil Wendelove podaje iz kota, v 87. minuti pa je že nahvaljeni golman gostov Lloris z izvrstno odbrambo zaustavil Wendelov strel z glavo in tekma se je nekaj minut končala z 1-0, kar je pomenilo, da so se v polfinale uvrstili gostje. Bordeaux je na žalost padel v formi, v ključnem obdobju, zaradi česar so izgubili v že omenjenem finalu francoskega pokala, izpadli iz Lige prvakov, v domačem prvenstvu pa izgubili vodstvo na lestvici, vendar tu lahko še marsikaj popravijo. Srečno Bordeaux, enako pa želim tudi Lyonu, ki je do četrtfinala prišel v sezonah 2003/04, 2004/05 in 2005/06, do osmine finala pa v naslednjih oz. 2006/07, 2007/08 in 2008/09. Zasluženo so v svojem prvem polfinalu Lige prvakov, potem ko so v skupini z italijansko Fiorentino, angleškim Liverpoolom in madžarskim Debrecenom, napredovali do obračuna z Real Madridom, katerega so na začudenje skoraj vseh izločili, sedaj pa obračunali še z aktualnim prvakom Francije, Bordeauxom.

  • Share/Bookmark
 

Zapis je bil objavljen 8.04.2010 ob 19:32 in je shranjen pod sezona 2009-10. Komentarjem lahko sledite z RSS 2.0 virom. Lahko komentirate, ali pustite trackback s svoje strani.

« || »

1 komentar

  1. 2.06.2010 @ 19:26

    [...] navdušuje v dresu  Lyona, s katerim se je v letošnji Ligi prvakov, presenetljivo prebil že do polfinala. Mladi, 23-letni Lloris je v Lyon oz. na stadion Gerland, leta 2008 prispel iz Nice,  kjer si je [...]

Komentiraj

Komentiranje iz tujine je omogočeno zgolj prijavljenim uporabnikom !