Zapisal izmisljeni | 19.12.2011 - 23:03 - Kategorije: Glasba, spomnim se .... -

Podobno kot v prejšni objavi, je tu še en video, ki sem ga v najstniših letih vrtel v nedogled, a pred leti ob selitvi zavrgel zanimivo kolekcijo video-kaset, kjer bi se poleg objavljenega našlo še marsikaj zanimivega;

Carcass – Corporeal jigsore quandary,

YouTube slika preogleda

thx for Youtube ….

  • Share/Bookmark
Zapisal izmisljeni | 18.12.2011 - 23:39 - Kategorije: Glasba, spomnim se .... -

Evo, čisto na hitro, kot posledica prejšne objave oz. komentarjev, je tu video, ki sem ga v najstniških letih naravnost oboževal;

Crowbar – Existence is punishment;

YouTube slika preogleda

I gave my heart and soul to you my friend, You let me fall, If you could only see what’s in my heart, You’d take my hand, I’ve lived this life as a man would do, Why’s it so hard to find the truth? My faith is strong within myself, I bleed of pride, Inside, I won’t forgive

You can’t take it back now, It’s to hard to swallow, No words, No conviction

I’ve found the truth inside myself, But I am still doing time,  Opened my eyes to what is real, This world is hard, It’s cold, It’s agony

  • Share/Bookmark
Zapisal izmisljeni | 8.12.2011 - 18:02 - Kategorije: spomnim se .... -

Na današnji dan pred 20. leti, torej 8.12.1991, je Crvena zvezda v Tokiu, s kar 3-0 deklasirala prvaka Južne Amerike, čilenski Colo Colo in po naslovu Evropskega prvaka, postala tudi uradno najboljša ekipa na svetu.

V jugo-rapsodiji je Vladimir Jugović za rano vodstvo zadel že v 19. minuti, pri tem pa je bil podajalec črnogorec Savičevića, ki je bil kasneje, v 43. izključen. A zvezdaši so bili tudi številčno oslabljeni še vedno supreiorni nasprotnik in v drugem polčasu so poentirali še dvakrat. Junak dneva, Vladimir Jugović je zadel še v 58. minuti srečanja, končnih 3-0 pa je v 72. postavil makedonec Darko Pančev in spet smo se lahko veselili uspehov, že načetega kluba.

YouTube slika preogleda

Tukaj je še link do postav obeh ekip oz. igralcev, ki so odigrali verjetno najprestižnejšo tekmo življenja, ne glede na vse kasnejše tekme, v praviloma prestižnih evropskih klubih, kamor so se podali predvsem zvezdaši in predvsem zaradi, vsem dobro znane, politične situacije.

  • Share/Bookmark
Zapisal izmisljeni | 7.10.2011 - 16:09 - Kategorije: nogometaši, spomnim se .... -

6.oktobra je minilo točno 10 let od debija treh nogometašev iz mladinskih vrst slovitega Real Madrida, ki pa niso pustili globjega pečata v nogometnem svetu, kot rečejo, temveč so postali nekakšen predmet posmeha, če se smem tako izrazit.

Francisco Pavone, Raul Bravo in Valdo, bodo še najbolj zapomnjeni po tej, recimo ji filozofiji takratnega in sedanjega predsednika kluba Florentina Pereza, imenovani Zidanes y Pavones oz. Zidani in Pavoni, kar naj bi bil nekakšen cocktail moštva, mešanica superstarjev tipa Zidana, kamor so spadali Figo, Beckham, Ronaldo in podobni, v drugo kategorijo poimenovano Pavones pa našteti Pavone, Bravo in Valdo, torej domači proizvodi. A vse skupaj se je precej neslavno končalo, tako za Pereza kot naštete igralce.

pavon

Francisco Pavon je po Realu nastopal še za Zaragozo, trenutno pa je v francoskem Arles-Avignonu.

bravo

Raul Bravo je po Realu nastopal še za angleški Leeds United, grški Olympiacos in Numancijo, trenutno pa je v madridskem Rayo Vallecanu

valdo

Valmiro Lopes Rocha je po Realu nastopal še v Osasuni, Espanyolu, Malagi, trenutno pa je nogometaš Levanteja.

Vsi našteti so po odhodu iz kraljevskega Reala potonili v osrednjost, lahko tudi beremo v nogometno anonimnost in še najbolj bodo zapomnjeni po tem, resnici na ljubo,  neslavnem Zidanes y Pavones.

  • Share/Bookmark
Zapisal izmisljeni | 24.08.2011 - 16:26 - Kategorije: klubi, spomnim se .... -

Nekje v koncu osemdesetih prejšnega stoletja, poleti ‘89 če se ne motim, me je stari, kot okoreli partizanovac, odpeljal na prvoligaško srečanje med Borcem iz Banja Luke in seveda Partizanom, ki se je igral v Banja Luki, kjer sem bil v tistem času na počitnicah. Jaz sem bil takrat že na strani Zvezde, zaradi česar se spomnim, da sem rajši navijal za domači Borac, ki je imel takrat izvrstno generacijo nogometašev, kot pa za Grobare, pri katerih se iz tiste generacije dobro spomnim le Predraga Spasića. Na drugi strani se spomnim, da so množice pizdile, da je Suad Beširević odšel za denarjem, beri v Rijeko, iz splitskega Hajduka pa sta na posojo prišla Franko Bogdan in Ante Miše.

Prvega nikoli ne pozabiš in tudi jaz nisem pozabil tega, svojega, prvega prvoligaškega srečanja, do današnjih dni pa sem vedno nekoliko spremljal še rezultate Borca, ki pa niso bili bili preveč vzpodbudni. A koliko para toliko muzike pravijo. Leta kasneje sva se srečala s Suadom Beširevićem iz zgornjih vrstic, celo treniral me je nekaj časa, obudila spomine na tista osemdeseta, ko se je Borac prebil v prvo jugoslovansko ligo, še predtem pa v finalu Pokalnega tekmovanja, na beograjski Marakani, z 0-1 premagal favorizirano Crveno zvezdo in postal pokalni zmagovalec Jugoslavije za sezono ‘87/88. Naj dodam, da je bil takrat stari na strani Borca in me je špikal, da Crveno zvezdo mlatijo drugoligaši.

A minevala so leta, po vsem znani balkanski moriji je razpadla Jugoslavija, v BIH so igrali različne/nacionalne lige, nato pa so končno formirali enotno ligo Bosne in Hercegovine, v kateri je Borac iz Banja Luke, šele v prejšni sezoni, torej 2010/11, prvič postal državni prvak.

bl

Po uvodnem, domačem porazu proti Širokem Brijegu so nanizali serijo odličnih rezultatov, v šestem kolu zasedli vrh lestvice in na njem ostali do samega zaključka sezone, ko so kolo pred koncem z 0-1, v Sarajevu premagali Željezničar in prav njemu ušli na neulovljivih osem točk prednosti. Strelec zgodovinskega gola je bil v 64. minuti srečanja Milan Stupar, z varovanci Vlade Jagodića pa je v zadnjem kolu na domačem stadionu, 6.000 gledalcev slavilo dolgo v noč, medtem ko je bilo 2-2 proti Leotarju iz Trebinja, povsem v ozadju.

Prvi naslov državnega prvaka v 85-letni zgodovini kluba, če odštejemo triumfe v ligi Republike srpske 2000/01, 2005/06 in 2007/08, ki niso bili nikoli uradno priznani kot naslovi državnega prvaka. Sezono prej oz. 2009/10 je Borac osvojil še Pokalno tekmovanje BIH, še pred tem pa že omenjeno pokalno tekmovanje 87/88.

In čeprav je Stupar dosegel ta, kot sem že zapisal zgodovinski gol, je bil za igralca sezone v bosanski ligi izbran njegov soigralec Darko Maletić, reprezentant Bosne in Hercegovine, ki je od 2002 do 2004 nastopal med drugimi tudi za celjski Publikum, v letošnji sezoni pa bo po transferju, vrednem 300.000 eurov, nastopal za kazahstanski Aktobe.

Pa se smo že pri igralcih je tu še kompletna ekipa Borca iz Banja Luke;

golmani:  številka 1 je Asmir Avdukić, mladi Nikola Luburić in letošnja okrepitev Mladen Jokić

branilci: kapetan Draško Zarić, srb Milan Stupar, pa Nemanja Damjanović, Siniša Dujaković, Dragoslav Stakić ter novinci Bojan Marković, Boris Savić, Srdjan Stojnić in Nebojša Runić

zvezna vrsta: Branislav Krunić, Marko Maksimović, Srdjan Grahovac, Duško Sakan, Boris Raspudić, 35-letni Borislav Mikić in srba Milan Srećo ter letošnja okrepitev Saša Kovačević

napad: Duško Stajić, Nemanja Vidaković, okrepitvi Sead Bučan in Saša Kajkut ter mlada Petar Kunić in Stefan Dujaković

To je torej ekipa za sezono 2011/12, spodobi pa se da omenim še igralce, ki so bili del šampionske ekipe iz prejšne sezone, pa so sedaj v drugih sredinah; že omenjeni Darko Maletić, Stevo Nikolić, Rade Veljović, Nemanja Prodanović, Dražen Medjedović, Bojan Petrić, Leonid Čorić in Vukašin Benović.

Me mika, da bi šel spet na kakšno njihovo tekmo, čisto uživaško, brez prevelikih pričakovanj, saj se zavedam težkih časov v katerih smo in verjamem, da Borac ni izjema oz. da se prebija iz dneva v dan.

  • Share/Bookmark
Zapisal izmisljeni | 17.06.2011 - 00:36 - Kategorije: Film, spomnim se .... -

Pred dnevi je bil na TV spet slovenski classic, Poletje v školjki, eden od filmov naše mladosti.

pvs

Ne vem točno kateri praznik je bil, nekakšna proslava, ki jih v bivši državi ni manjkalo, šole prost dan oz. v sklopu šole obisk lokalnega kina in filmič z naslovom iz naslova, če smem biti nekoliko neizviren.

Poletje v školjki je zvenelo kot, da bomo videli še eden tistih brezveznih filmov, kjer prdci kot so Ivo Ban, Roman Končar in podobni mlatijo prazno slamo, v čisti slovenščini skladajo neumnosti in moralne nauke, učenci pa vso to modrost vpijajo.

A tokrat, beri takrat, ni bilo tako. Mularija oz. otroci so izvrstno nadomestili praveslovenske glumače in še najslabši se mi je zdel Dare Valič, ki je odigral očeta, glavnega junaka.

Ta je Tomaž, dvanajstletnik iz Pirana, ki je žal govoril čisto ljubljanščino in Tugo Štiglic si daljnega ‘85. ni upal to kar se tudi mnogi za njim niso, umestiti avtohtonega jezika okolja v filmsko okolje, v tem primeru primorščine oz. primorskega dialekta. Hrabri Tarantino je leta pozneje to uspešno izvedel z mojstrovino Inglourious basterds.

A to je ena redkih zamer, saj je tudi ta izdelek, generalno gledano, mojstrovina svojega časa in okolja, verjetno najboljši slovenski-mladinski film, kjer so lepo predstavljene problematika teritorjalnih sporov, ki vodijo v vojne, pa prva-prava ljubezen, prijateljstvo itd. Vse skuapj je precej lepo zapakirano v zgodbo odraščujočega dvanajstletnika, kot sem že zapial Tomaža, ki ga odigra David Sluga, ki se med počitnicami zaljubi v plesalko iz Ljubljane, Mileno, katero upodobi kar režiserjeva hčerka Kaja Štiglic. Sexy mladenka, če smem, obnori mladeniča, ki je obenem še vpet v terotiralne spore na relaciji Piran-Portorož, razdvojen med staršema, ki sta si nekako vzela čas zase, kot znamo reči in pa vpet v boj proti slabemu, beri tatvinam gojenih školjk.

Zanimiv je bil način reklamiranja, beri Tomosovih motorjev, o katerih smo po ogledu filma sanjali, če se ne motim, je Tomos ATX debitiral pred mojimi očmi in z današnjega vidika je vse skupaj kar malo smešno, kakor tudi znanstveno-fantanstična predstavitev računalnika, ki se pogovarja z junakom in rešuje njegove težave. Spomnim se, da sem bil nekoliko kasneje, pošteno razočaran nad spoznanjem, da takšen računalnik ne obstaja, vendar pa v tolažbo, mi v današnjih časih računalnik reši marsikatero težavo in življenje brez njega, bi bilo blago rečeno, precej drugačno. Čestitke Tugu, za vizionarstvo.

No, da se vrnem na samo zgodbo, ki pa jo ne bi želel preveč razkrivati, saj verjamem, da kjub vsemu, obstaja še precej tistih predvsem novodobnih, ki je še ne poznajo oz. ne vedo kdo sta Tomaž & Milena, kakšna sta takratna ples in glasba, kako medsebojno obačunavajo pirančani in portorožani, kako obračunajo s tatovi, kdo je Kaj, kdo je Vedi, kako smo včasih preživljali poletne počitnice itd.

Izjemen film, čigar premierni ogled mi je omogočila takratna socialistična država, republika ali šola, pojma nimam, vendar pa je bil s strani te, definitivno, v filmu prepoznan nauk, moralna nota, ki so nam jo kolektivno servirali, da bi se zaljubljali v poštena dekleta, bili medseboj prijatelji, se borili proti slabemu, imeli domače proizvode, imeli klasične družine, torej očete in mame, da bi peli in plesali, se veselili, hodili v kino, lizali sladoled, navsezadnje se ukvarjali tudi z računalništvom itd.

Prav nostalgičen sem postal ob ogledu te slovenske klasike, ki je zame v rangu filmov kot so Srečno Kekec, pa Benji, Zax & the Alien prince, The Goonies, Karate kid, E.T., Gremlins ….

  • Share/Bookmark
Zapisal izmisljeni | 30.05.2011 - 01:00 - Kategorije: Aktualno, spomnim se .... -

Preden se razpišem o sobotnem finalu Lige prvakov, bi se zavrtel nekoliko nazaj, točno 20 let, ko je Crvena zvezda, 29.5.1991 v predhodnici tega elitnega tekmovanja, v finalu Evropskega pokala premagal francoski Olyimpique iz Marseilla in postala evropski prvak.

YouTube slika preogleda

20 let let je torej minilo od zgodovinskega triumfa Crvene zvezde, ki je postala Evropski prvak leto prej kot je to prvič uspelo sloviti Barceloni, o kateri danes vsi govorijo/žvrgolijo. A srbski klub ni kriv za razpad države, vojne, sankcije, revščino in ostale stvari v katere je bil seveda aktivno vključen oz. s katerimi je bil tesno povezan, na takšne in drugačne načine.

A pustimo stanje države in ostale stvari ter se rajši posvetimo nogometu oz. uspehu Crvene zvezde, ki je tistega ‘91 nanizala švicarski Grashopper, škotski Galsgow Rangers, vzhodno-nemški Dinamo Dresden, zahodno-nemški Bayern, v finalu pa že omenjeni Olyimpique iz Marseilla.

Ekipa Ljupka Petrovića je na finalni obračun odpotovala že teden prej in se v miru in tišini italijanskega ozemlja pripravljala na zgodovinski obračun, pri čemer je treba upoštevati, da je to kar pomemben podatek glede na stanje takratne države, ki je že počasi razpadala. A izjemni strokovnjak je svojim igralcem zagotovil oazo miru, kjer ni bilo toliko nadležnih novinarjev, raznih prijateljev in znancev, ki bi jih cukali/žicali za vstopnice.

Verjamem, da ga ni zvezdaša, ki ne bi znal našteti igralcev takratne ekipe, Stevan Dika Stojanović – Refik Šabanadžević, Ilija Najdoski, Slobodan Marović, Miodrag Belodedić, Siniša Mihajlović, Robert Prosinečki, Vladimir Jugović, Darko Pančev, Dejan Savičević in Dragiša Binić

cz

V precej nezanimivem srečanju oz. taktičnem nadigravanju je bilo francosko moštvo nekoliko boljše, še posebaj ob vstopu bivšega zvezdinega kapetana Dragana Stojkovića Piksija, a rezultat je ostal na nuli in sledili so penali. Moj stari, partizanovec, je težil naj grem že spat, da je naslednji dan šola, da bom že zvedel kdo je zmagal in podobno a sem si nekako izboril še te dodatne minute v katerih je najprej zadel Žuti oz. Prosinečki, Dika Stojanović pa je odbranil francoskem reprezentantu Manuelu Amorosu. V nadaljevanju so za Crveno zvezdo zadeli še Binić, Belodedić in Mihajlović, za francoze pa so bili prav tako natančni vsi naslednji izvajalci in makedonec Darko Pančev, zvani Kobra je imel usodo v svojih rokah, beri nogah. Zalet in strel skoraj po sredini gola, medtem ko francoski golman Pascal Olmeta v razkoraku pada na kolena, so eden od najprijetnejših spomninov mojega otroštva, pri čemer mi je ušlo kar nekaj krikov veselja in stari je, ne glede na vse, zadovoljen vprašal kako se je razpletlo.

Razložil sem mu in še vsem sošolcem v šoli, ki seveda niso gledali tekme, saj so imeli očitno strožja pravila glede TV-ja oz. pri njih ni bilo toliko zanimanja/razumevanja za nogomet.

Stadion San Nicola v italijanskem Bariju oz. Sveti Nikola je postal eden od simbolov rdeče-belih in verjamem da nas je kar precej, ki se vsako leto radi spomnimo tega nepozabnega uspeha, ko sta direktor, legendarni dragan Džajić in trener Ljupko Petrović nažigala cigarete in z dimom dušila narvozo, ko je kapetan Dika Stojanović ohranil nedotaknjeno mrežo, kot pravimo in kasneje dvignil ta željeni pokal, ko je Refik Šabanadžević po predhodni hudi poškodbi in komi, precej podobno kot tokrat Abidal slavil življenje in največji nogometni uspeh, ko je oštri makedonec Ilija Najdoski v paru z elegantnim prebežnikom iz Romunije Miodragom Belodedićem zadržal vse nasprotnikove poskuse in slednjemu zagotovil že drugi evropski naslov, ko mi je bil ne preveč simpatični Slobodan Marović simpatičen, ko je Barbika, kot so klicali Sinišo Mihajlovića, obvladovala sredino igrišča, ko je Vladimir Jugović nakazal, da je pred njim velika kariera, ko je Darko Pančev odločil finale, ko je Dejan Savičević lomil nasprotnike in se počasi transformiral v Genija, ki se mu je kasneje klanjal cel svet, ko je povratnik Dragiša Binić s še enim odličnim nastopom kronal neponovljivo sezono itd.

champions

Finale ‘ 91 nepozabno, kot tudi ekipa oz. generacija Crvene zvezde, ki je kasneje postala še svetovni prvak in se v kratkem raztepla po svetu, za seboj pa pustila neponovljiv uspeh in državo, ki je kmalu razpadla ter nogometni primat prepustila Barceloni in ostalim.

cz

  • Share/Bookmark
Zapisal izmisljeni | 11.04.2011 - 00:07 - Kategorije: spomnim se .... -

Minilo je točno 10 let od najvišje nogometne zmage na uradnih nogometnih tekmah, za katero je zaslužna reprezentanca Australije.

Tekma odigrana 11.4.2001 v kvalifikacijah za Svetovno prvenstvo 2002, kjer sta se pomerila že omenjena Australija in Ameriška Samoa, se je končala z neverjetnim rezultatom, 31-0 in verjetno nihče od tistih 3000 gledalcev, ki si je šlo ogledat tekmo v Coffs Harbour, ni pričakoval. da bo del zgodovinskega srečanja, pa čeprav je samo dva dni prej, Australija z rekordnih 22-0 odpravila Tongo. Torej kar 53-0, je bila gol-razlika australcev v teh dveh srečanjih.

Še en svetovni rekord je bil dosežen na tem srečanju, namreč Archie Thompson je s kar 13. zadetki svoje ime vklesal v Knjigo rekordov, kar pa mu ni veliko pomagalo v precej povprečni nogometni karieri, v kateri je med drugim brez večjih uspehov nastopal tudi v belgijskem Liersu in nizozemskem PSV Eindhovenu. Trenutono, 32-letni žogobrcar nastopa za australski Melbourne Victory, kar pomeni, da se je po nuspešni evropski avanturi vrnil v Australijo, kjer pa je nivo nogometne igre, daleč od željenega.

In tudi nivo tistih kvalifikacij oz. kvalifikacij Oceanije, kot se imenujejo, je bil daleč od željenega, kot posledica tega pa so bili zgoraj navedeni rezultati z 20 in več goli-razlike. Že v naslednjem ciklusu je Australija dobila premestitev v Azijski del, kjer v občutno močnejši konkurenci, verjetno še nekaj časa ne bo mogla ponoviti, točno 10. let starega uspeha.

  • Share/Bookmark
Zapisal izmisljeni | 2.11.2009 - 18:27 - Kategorije: Aktualno, Glasba, spomnim se .... -

Pa spet malo muzike ….. tokrat odlični angleži, The Cure s svojim Lullaby iz leta ‘89, ko smo se navduševali nad vsemi oblikami metala in se šele kasneje vrnili v milejše oblike glasbe.

YouTube slika preogleda

 

Seveda ni naključje, da sem se spomnil prav na to pesem ….. pred leti, ko smo se v jutranjih urah vračali z ene od takratnih mnogih žurk, če se ne motim je bilo ravno 2.11. smo se z avtom prevrnili na streho in v tistih trenutkih, ki so se vlekli kot večnost, se spomnim, da sva s prijateljem poskušala najti radio in ga ugasnit, saj je Lullaby odmevala v tihem jutru …..

No, radio je bil precej višje v tem, za vozilo,  nenavadnem položaju in prav ta pesem me vedno ponese v tisti čas …. v tišino, ki so jo prekinjala klicanja imen, ugotovljanja ali smo vsi OK …. uspavanka pa se je kar nadaljevala, saj je bilo v tistih trenutkih težko najti določen gumb ….

 

K sreči je bil poškodovan samo avto, no in eden prijatelj, ki se je v paniki, ko je po vseh štirih lezel iz prevrnjenega avtomobila, porezal po dlaneh, na razbitem steklu, ki je bilo raztreščeno po mrzlem novemberskem asfaltu.

  • Share/Bookmark
Zapisal izmisljeni | 3.05.2009 - 17:31 - Kategorije: spomnim se .... -

Sončna nedelja, vonj mesa z žara …

Spomnim se Prvega maja …. družinski piknik je bil klasika. Stari je natovoril avto z raznimi drvmi, žarom, zelenjavo, kotleti, čevapčiči …. evo nas, Dubrava …. družinski avto in za njim mulec na mopedu …. easy rider, veter v laseh – ko jebe čelado, pa gas do konca …. stoenka mi ni mogla uiti.

Na jasici v gozdičku se je zakuril ogenj , v bližini stara klop z mizo, na kateri ob kruhu čakajo tisti kartonasti krožniki. Ko u ameriških filmih, one big happy family. Ko so zadišali prvi kosi mesa z žara se je nogomet prekinil, žoga se je zakotalila do visoke trave in tam počakala, da smo se najedli čevapčičev in kotletov. Zraven je pasal kruh, čebula in zenf. Jebeš ostale dodatke … razne ketchupe, pa majoneze in omakice, paradajz in papriko …. Praznile so se steklenice piva, starci so padli v resne debate, mulci smo igrali nogomet ….

Spomnim se tudi tistega ‘94, ko sem po prvomajskem pikniku na Dubravi, prišel domov in zvedel da je v Imoli umrl Ayrton Senna. Idol, ki nas je navduševal s svojim dirkanjem, je v ovinku Tamburello izgubil oblast nad dirkalnikom in se z veliko hitrostjo zaletel v betonski zid. Ni mogoče? Pomislil sem, da se velikokrat zmotijo, da je imel tudi Berger hudo nesrečo, pa ponovno dirkal ….

Po tej nesreči sem nehal spremljati dirke Formile 1, včasih pogledam štart, se nasmejim noremu Ališiču …. zdi se mi, da tudi na te družinske piknike nisem več hodil z veseljem. Leta ko nisi ne otrok, ne odrasel, ko ti ni za nogomet z mularijo, ne za pitje s starci ….

Letos me je zjutraj prebudila godba …. prekleti boben in preklete trobente, sem si mislil …. a ko sem se malo pomiril se mi je zdelo vse skupaj simpatično … spomnil sem se budnic z mopedi, prvomajskih počitnic, najstniškega pijančevanja ….

Živel Prvi maj

  • Share/Bookmark