To, da bom/sem vse skupaj strnil v eni objavi še ne pomeni, da sem košarkarsko svetovno prvenstvo spremljal samo bežno, saj sem si celo prepogosto vzel čas zanj. Verjetno je ob vsem ostalem, recimo mu rednem življenskem ritmu, kar nekako zmanjkalo časa za sprotno objavljanje, da pa zadeva ne bi šla v pozabo je tu, na kratko, vse na enem mestu.

Prvenstvo v Turčiji je imelo v uvodni fazi štiri skupine oz. štiri prizorišča obračunov in sicer, Ankara, Izmir, Kayseri in Istanbul.
Skupina A; Kayseri
Srbija, ki je imela kaznovana igralca Krstića in Teodosića, zaradi tistega pretepa v pripravljalni tekmi, je bila kljub handicapu najuspešnejša reprezentanca te skupine, saj je premagala vse nasprotnike, razen Nemčije, kjer pa je šlo za klasično podcenjevanje. Argentina, ki je že leta v vrhu svetovne košarke je zasedla drugo mesto, Australija je v ne preveč močni skupini zasedla tretje mesto, najmočnejša afriška reprezentanca Angola pa četrto mesto. Brez uvrstitve v naslednjo fazo tekmovanja sta ostali oslabljena Nemčija in pa Jordanija.
Skupina B; Istanbul
Favoriti prvenstva Združene države Amerike so premagali vse nasprotnike, vključno s Slovenijo, ki je zasedla drugo mesto v skupini. No, Slovenija je z dobrimi igrami in zmagami nad konkurenti, razen seveda nad ZDA, ustvarila nekakšno euforijo, da bo tokrat za razliko od prejšnih let drugače oz. da je možen preboj v sam vrh svetovne košarke. Najprej je premagana Tunizija, sledil je tisti edini poraz z ZDA, v sosedskem obračunu smo še enkrat več premagali brate hrvate, pa zatem še presenetljivo dobre brazilce, za konec pa še rutinsko odpravili irance in se uvrstili v osmino finala. Brazilija je z odločilno zmago nad našimi južnimi sosedi osvojila tretje mesto, Hrvaška z zmagama nad slabimi tunizijci in iranci četrto, brez usvrstitve v naslednjo fazo tekmovanja pa sta ostala Iran, ki je v tretjem kolu premagal neposrednega konkurenta za nehvaležno peto mesto, reprezentanco Tunizije.
Skupina C; Ankara
Turčija je ob glasni podpori domačih navijačev premagala v tej prvi fazi vse nasprotnike in osvojila prvo mesto, druga je bila Rusija, ki je klonila samo proti domačinom, tretja je bila Grčija, katera je seveda izgubila s prvima dvema, četrto mesto pa je s samo eno zmago osvojila Kitajska, ki je bila statistično uspešnejša od konkurentov Portorika in Slonokoščene Obale, ki sta prav tako zbrali po eno zmago.
Skupina D; Izmir
Presenetljivo dobra Litva je s petimi zmagami brez poraza, zavzela prvo mesto v skupini, Španija brez Pau Gasola je izgubila z litvanci in francozi, vendar uspela priti do drugega mesta, Nova Zelandija se je z zmagami nad libanononci kanadčani in francozi presenetljivo uvrstila na tretje mesto, Francija pa je kljub nepričakovani zmagi nad španci in pa samo še zmagi nad kanadčani osvojila četrto mesto, Libanon je z zmago v prvem kolu nad kanadčani uspel priti do petega mesta, Kanada pa je brez zmage, eno od razočaranj prvenstva.
Osmina finala;
Srbija – Hrvaška V balkanskem, sosedskem obračunu, ki je za mnoge več kot samo športni obračun so zmagali srbi, ki so, čeprav je bil končni rezultat samo za točko razlike, dokaj suvereno izločili hrvate in mi popestrili dan v trgovskem centru, kjer sem uspel ujeti zadnjo četrtino.
Španija – Grčija Po pričakovanjih, so tudi španci le zaigrali nekoliko bolje oz. svojemu renomeju primerno in v mediteranskem derbiju izločili vedno dobre grke.
Turčija – Francija Seveda je domača reprezentanca izločila francoze, pri tem pa še enkrat več demonstrirala hitro in atraktivno igro, ter si nabila somozaupanje za naslednje obračune.
Slovenija – Australija Furiozna zmaga nad nebogljenim nasprotnikom, kjer zaradi rezultata oz. rezultatske razlike, večina tekme sploh ni gledala, temveč se je samo predajala euforiji, da gremo tokrat do konca.
ZDA – Angola Par, kjer ni potrebno izgubljati prostora in časa, saj so američani zmagali s kar 55. točkami razlike.
Rusija – Nova Zelandija Tudi ta obračun ni imel neke napetosti, saj je bila razlika v kvaliteti očitna in rusi so s pol moči izločili novozelandce.
Litva – Kitajska Pričakovana zmaga litvancev nad oslabljenimi kitajci, pri katerih je reprezentančna košarka očitno v manjšem zatonu.
Argentina – Brazilija Južnoameriški derbi v katerem so argentinci uspeli ohraniti dominanco na svojem kontinetu, čeprav so bili brazilci tokrat nevarno blizu uspeha, vsaj zame pa so najprijetnejše presenečenje. Legendarni brazilski, košarkarski ostrostrelec Oscar Schmidt je končno dobil primerne naslednike.
Četrtfinale;
Srbija – Španija Srbska reprezentanca je upravičila visoka pričakovanja in s hrabro, hitro in čvrsto igro ter izjemno trojko Miloša Teodosiča izločila aktualnega svetovnega in evropskega prvaka, reprezentanco Španije ter se ji hkrati maščevala za poraz v finalu evropskega prvenstva.
Turčija – Slovenija Tista zgoraj omenjena slovenska euforija je po solidnem pričetku tekme s turki, kmalu izginila in pred nami je bil še en boleč poraz ter podobna zgodba kot vsa leta poprej. Tudi tokrat ni bila vprašljiva kvaliteta temveč karakter in tega slovenski košarkarji očitno ne premorejo, saj se je še enkrat več ponovila tista stara zgodba oz. poraz v odločilni tekmi. Po dobrem začetku na prvenstvu, tako kot v tekmi, je bila končnica obupna in kot svetli točki bi izpostavil še enkrat izjemne navijače, ki so se že nekajkrat izkazali in pa zmago proti hrvatom, ki so postali kar naše redne stranke.
ZDA – Rusija V obračunu starih sovražnikov oz. bolje rečeno nasprotnikov/rivalov, so bili uspešnejši americanosi, ki po letih krize, želijo nazaj svetovni košarkarski primat, za kar imajo precej dobre možnosti. Homogena ekipa, kjer ni tistih največjih NBA superstarjev je z izjemnim Kevinom Durantom najresnejši kandidat za naslov svetovnega prvaka.
Litva – Argentina Čeprav gre za dve renomirani košarkarski reprezentanci, me je kar nekoliko presenetila precej lahka zmaga litvancev oz. nemoč argentincev, ki so se očitno preveč spraznili v južnoameriškem derbiju.
Polfinale:
ZDA – Litva Kljub solidnemu upiranju litvancev, ti niso imeli skoraj nikakršnih možnosti proti razpoloženim americanosom, ki so po letih zvezdniških ekip, ki niso prinesle željenih rezultatov, tokrat rajši sestavili kompaktnejšo ekipo,kjer izstopa Kevin Durant, kar jih je pripeljalo do željenega finala.
Turčija – Srbija Čeprav se je vedelo, da bodo nekatere sodniške odločitve v prid domači reprezentanci, pa me je razočaralo preočitno favoriziranje turkov, ki so predvsem po zaslugi sodniške ekipe prišli do zmage za eno točko. Sodnik očitno sploh ni vedel, da obstaja tehnična napaka, ob vsem prerekanju z njim, prerivanju in udarcih vpričo njega, a ne omenjam očitnih prekrških turkov, kot je bilo v zadnji minuti nad Veličkovićem ob doseženem košu, kriterij definitivno ni bil niti približno podoben, za kar se lahko pogleda tisti domenvni peti prekršek Krstića, da ne omenjam tistega simuliranja 214 cm visokega Omer Asika, v končnici tekme, ki po prekršku ni mogel izvajati prostih metov, vendar za to ni bil kriv udarec po vratu/delno obrazu, daleč od očesa za katerega se je držal, temveč je bila zato kriva njegova statistika prostih metov 7/2 oz. 28 %, ko so turki za proste mete gladko dobili drugega igralca in še bi lahko našteval. Nekaj krivde je tudi na srbskih igralcih, ki so med samo igro naredili marskikatero neumnost, jezila pa me je tudi ta forsirana trojka, namesto da bi se odločili za varnejšo in sigurnejšo igro, a po bitki je lahko biti general, pravijo. Izkazalo se je, da je bilo zelo malo možnosti za zmago proti petim turkom in sodnikom, pa še to bi se kmalu zgodilo, če ne bi do ene že izgubljene žoge prišel Tunceri.
finale:
ZDA – Turčija Samega finala nisem gledal oz. nisem hotel gledati, saj mi je bilo čisto vseeno kdo bo zmagal, po koncu sem le preveril rezultat in začutil zadovoljstvo ob neuspehu goljufivih turkov, ki so jih njihovi oboževalci imenovali 12 velikanov. Sklepam, da v pošteni bitki niso imeli nekih resnih možnosti za zmago, saj je ZDA le prevelika velesila, da bi jo lahko okradli kot se je pripetilo turškim nasprotnikom v polfinalu. Chauncey Billups (Denver Nuggets), Kevin Durant in Russell Westbrook (Oklahoma City Thunder), Derrick Rose (Chichago Bulls) , Rudy Gay (Memphis Grizzlies), Andre Iguodala (Philadelphia 76ers), Danny Granger (Indiana Pacers), Stephen Curry (Golden State Warriors), Eric Gordon (Los Angeles Clippers), Kevin Love (Minnesota Timberwolves), Lamar Odom (Los Angeles Lakers) in Tyson Chandler (Dallas Mavericks) so pod vodstvom legendarnega trenerja Duka iz študentske košarkarske lige, Mika Krzyzewskega, z 81-64 premagali turke in pravici je bilo zadoščeno.
za konec …..
še nekaj malega o slovenski reprezentanci, ki je v relativno lahki skupini odigrala po pričakovanjih, torej premagala vse nasprotnike razen ZDA. Čeprav bodo nekateri poveličevali zmage nad hrvati, brazilci in nad australci v osmini finala, se mi zdi, da je bila le tista tekma s sosedi, edina prava. Tunizija in Iran sta po kakovosti daleč za slovensko reprezentanco, brazilci so bili precenjeni, saj razen nekaj posameznikov, še niso tista klasa. Avstralci so precej povprečna ekipa, ne glede na to, da so igrali v osmini finala, vse ostalo pa smo izgubili. Poraz proti turkom ni bil stvar kvalitete ampak karakterja, poguma, predrznosti, naslednja dva poraza pa sta bila, po pravici, pričakovana. Španija in Rusija sta bila tako kot Slovenija po porazu razočarani, ranljivi, a očitno so bili naši apetiti večji od njihovih, posledično tudi razočaranje večje in poraza sta bila neizogibna. Pa, da ne zaključim s tem sarkazmom, ampak z mnenjem, da me je slovenska košarkarska reprezentanca še enkrat več razočarala, alibi, da je bil cilj dosežen pa je samo izgovor za prikrivanje slabih rezultatov.