Zapisal izmisljeni | 26.09.2011 - 00:33 - Kategorije: reprezentančna košarka -

Priznam, da sem bolj z levim očesom spremljal košarko, kjer je že leta približno isto razmerje moči in tudi tokrat ni bilo večjih pretresov, po vnosu nogometnega zaostanka, pa je po tednu zamude, tukaj še malo Euro basketa.

euro2011

Reprezentanca Španije, na katero sem tudi stavil in z njo seveda, nekaj malega zaslužil, s svojo zlato generacijo, v kateri so med drugimi Juan Carlos Navarro, Rudy Fernandez, Ricy Rubio, brata Gasol, Pau in Mark, ter zame eno od odkritij prvenstva, temnopolti Serge Ibaga, še vedno obvladuje evropsko košarkarsko sceno. Izgledalo je kot bi se sprehodili do naslova evropskega prvaka, še posebaj ker sem nekoliko bolj pozorno spremljal samo njihov finalni obračun z reprezentanco Francije.

Francozi več kot drugega mesta niso mogli osvojiti prav zaradi superiornosti špancev, a NBA igralci Joakim Noah, Nicolas Batum, Boris Diaw in seveda Tony Parker, podprti z evropskimi močmi so upravičili sloves močne in nadarjene ekipe.

Rusija s svojim superstarjem Andrejem Kirilenkom in igralci domačih klubov, je na koncu prilezla do tretjega mesta, v spominu pa je ostala tista srečna zmaga proti Sloveniji, za točko, v skupinskem delu tekmovanja.

Reprezentanca Makedonije je bila definitivno presenečenje turnirja, Ilievski in naturalizirani makedonec Bo McCalebb sta jih vodila kar do četrtega mesta, vendar mi še vedno ni jasno kako je američan, ki je zaslovel v beograjskem Partizanu, postal makedonec.

Domača, litvanska reprezentanca je precej nerealno, pričakovala več kot le peto mesto, ki so ga veterani Kaukenas, Jasikevičius, Songaila, Lavrinović, Javtokas in ostali osvojili prav v dvoboju s slovensko ekipo.

Reprezentanca Slovenije, je na čelu z odličnim srbskim strokovnjakom Božidarjem Maljkovićem in Erazmom Lorbkom, bratoma Dragić, Goranom in Zoranom, Smodišem, Lakovičem, Ožboltom, Begićem ter ostalimi, osvojila solidno šesto mesto, kar je verjetno manj kot smo vsi skupaj pričakovali, a mogoče smo bili, tako kot litovci nekoliko premalo realni. Nekako se mi zdi, da je ta generacija že vdana v usodo, da bodo tu nekje do šestega mesta kar ob malem godrnjanju košarkarskih navdušencev nato obvelja za realno uvrstitev oz. dobro predstavitev. Nekako se ne strinjam, kot tale sosed iz Borovnice, ki je postal instant zvezda in menim, da so te že tradiconalne uvrstitve, plod pomanjkanja višjih ambicij.

Vendar za Slovenijo so se zvrstile nekatere priznane košarkarske reprezentance kot so Grčija, Srbija, Turčija, pa Hrvaška, ki se ni prebila skozi skupinski del, kar je bila nacionalna sramota, da ne omenjam Italije, ki je sploh ni bilo na prvenstvu itd, kar daje temu šestemu mestu le neko vrednost, čeprav pri sebi vemo, da ni čisto tako in da smo spet želeli preveč in še enkrat več dobili premalo.

  • Share/Bookmark
Zapisal izmisljeni | 2.09.2011 - 16:17 - Kategorije: Ostali športi -

Ravnokar sem prebral novico o težki bolezni Iztoka Puca, če slučajno kdo ne ve, 45-letnnega bivšega rokometaša, ki je s tremi različnimi reprezentancami,  torej Jugoslavijo, Hrvaško in Slovenijo, igral na treh različnih olimpijskih igrah.

Rak naj bi se s pljuč razširil na jetra in kot navaja hrvaški portal, naj bi se njegovi bližnji bali najhujšega.

puc

Ne glede na vse, želim bivšemu uspešnemu športniku in asu, čimprejšnje okrevanje v ZDA, kamor se je že pred časom preselil, predvsem zaradi obetavne teniške kariere sina Boruta.

  • Share/Bookmark
Zapisal izmisljeni | 1.09.2011 - 01:10 - Kategorije: reprezentančna košarka, stave -

Po dolgem času sem spet nekaj denarja vložil na stavni listek ……

Evropsko prvenstvo v košarki v Litvi se je pričelo in tik pred prvimi tekmami sem položil 40 eurov na bodočega prvaka, po mojem mnenju reprezentanco Španije.

Kvota 1.90, dobitek 76 eurov

  • Share/Bookmark
Zapisal izmisljeni | 7.07.2011 - 00:36 - Kategorije: Ostali športi -

Zaradi obveznosti pri nogometnih temah, konkretno Copa Americi, kjer sem moral omeniti/vriniti tudi teniški uspeh Novaka Đokovića, sem počakal zaključek prvega kola nogometnega turnirja in uradno potrditev naziva najboljšega tenisača na svetu, ter se odločil dodati še eno objavo o tem izjemnem srbskem tenisaču.

Novak Đoković, o katerem sem že pisal ob osvojitvi Australian opena TUKAJ, je ta teden tudi uradno postal prvi lopar sveta, kot radi rečemo, z osvojitvijo Wimbledona pa je vse skupaj le še zasladil, kot reče moj stari.

nole

Najprej je postal številka 1 moškega tenisa oz. uradno najboljši igralec na svetu, kar ob samo enem porazu v celem letu 2011 sploh ni presenetljivo, zmaga v atraktivnem dvoboju  s starim rivalom Tsongo je dala potrebne točke za vrh, finalna zmaga proti antipatičnem Nadalu in osvojitev, najprestižnejšega teniškega turnirja, Wimbledona, pa je vse skupaj še nadgradila/zasladila.

Spremembo na lestvici so v Srbiji dodobra proslavili, Đokoviča je pred Skupščino pričakalo kar 100.000 ljudi, jaz pa sem s pomočjo ene internetne strani našel spodnji video:

YouTube slika preogleda

7-letni Novak Đoković v eni od otroških oddaj pove, da je njegov cilj v tenisu, da postane prvak in 17 let kasneje se mu je želja uresničila.

Čestitke Nole.

  • Share/Bookmark
Zapisal izmisljeni | 9.05.2011 - 11:37 - Kategorije: Euroleague basketball -

Tako kot vsako leto, je tu spet nekaj malega o evropski, elitni košarkarski ligi, konkretno Euroleague basketball tekmovanju in njenem Final four turnirju, ki je bil letos v Barceloni.

eb

Najboljše štiri ekipe, grški Panathinaikos, italijanska Siena, izraelski Maccabi in španski Real Madrid, so oba polfinalna obračna odigrale v petek, ob 18. uri je Panathinaikos premagal Sieno, ob 21. uri pa je Maccabi odpihnil Real Madrid.

Panathinaikos – Siena 77-69  Na žalost, sem prvi del obračuna zamudil, vendar je bil drugi polčas, ko se je odločila tekma, dovolj, da sem spoznal kje je moč grške ekipe. Po moje je njihova največja prednost pred konkurenti na trenerskem mestu, saj srbski strokovnjak Željko Obradović, vleče šahovske poteze. Vsaka je skrbno načrtovana, dobro premišljena in kar je najpomembneje, redke so zgrešene. Človek vedno najde najboljšo potezo v pravem trenutku in tokrat je bilo to odkritje kapacitet Nicka Calethesa, ki je bil na koncu celo prvi strelec srečanja. Antonis Fotsis in Mike Batiste sta bila standardno dobra/odlična, s tem da je Batiste dosegal točke v tistih odločilnih trenutkih, medtem ko je bil zame, spet, najboljši izkušeni Dimitris Diamantidis, ki vse skupaj vodil, povezoval in bil kot pravimo podaljšana roka Obradovića. Siena, je imela to smolo, da je naletela, na verjetno najkvalitetnejšo ekipo tega turnirja in zaman so bili igralci kot; lanskoletno odkritje Bo McCalebb, litvanca Rimantas Kaukenas in Ksistof Lavrinovič, srb Milovan Raković, izkušeni grk Nikos Zizis, Malik Hairstone, neprepoznavni Shaun Stonerook in ostali. Grška ekipa je bila pač previsoka ovira in italijani so počakali pred finalom.

Maccabi – Real Madrid 82- 63 V drugem, večernem obračunu, je bila izraelska ekipa v rahli prednosti pred, v Barceloni precej nepriljubljenim Realom, ki pa je v drugem polčasu izgubil sapo in doživel gladek poraz. Robustni temnopolti grški reprezentant Sofoklis Schortsanitis, američana Chuck Eidson in Jeremy Pargo ter ostali, so bili v drugem polčasu, kot pove tudi rezultat, vsaj za klaso boljši, pri čemer so imeli poraženci le redke, ki so bili razpoloženi za igro. Hrvat Ante Tomić in Felipe Reyes sta bila premalo in izraelska ekipa je odšla v finale, španska pa v tolažilni obračun za tretje mesto.

V obračunu za tretje mesto sta se torej pomerila poraženca petkovih obračunov Real Madrid in Siena, pri čemer je italijanska ekipa dokazala, da je bila še kako vredna finala, a njihova pot je bila pač težja in v tolažilnem obračunu so se njeni igralci lahko znesli nad Realom. Ksistof Lavrinovič je bil nezaustavljiv, David Moss, Bo McCaleb, Nikos Zizis in ostali so prav tako dali svoj delež, zaradi česar je bilo moštvo na drugi strani brez možnosti. Skoraj celotno srečanje je Siena vodila in le po zaslugi odličnega Sergia Llulla je realov poraz ostal v nekih mejah normale, če se smem tako izraziti.

Veliki finale je pripadel ekipama, ki ju lani ni bilo na zaključnem turnirju. Panathinaikos vs. Maccabi.

Panathinaikos, ki je sezono 2008/09 postal prvak s postavo TUKAJ, je pred letošnjo sezono ostal brez srba Pekovića, Spanoulisa in Jasikeviciusa, zaradi česar so jih mnogi že pred začetkom odpisali, a grška ekipa na čelu z najuspešnejšim evropskim strokovnjakom je odšla do konca. V finalnem obračunu je bil izraelski Maccabi dober nasprotnik, a Dimitris Diamantidis je bil spet vrhunski, 16 točk, impresivnih 9 asistenc, 5 skokov in odlično vodenje igre skozi celotno srečanje, v katerem so svoje dodali še Mike Batiste, Drew Nicholas in predvsem južnoafričan Romain Sato s tremi trojkami v 3. četrtini, ko je grška ekipa ušla na dvoštevilčno prednost. Tokrat ni bilo občutnega prispevka Calathesa, a po zaslugi soigralcev tudi ni bil potreben in Maccabi je lahko samo še upal na morebitno utruditev zvezdnikov Panathinakiosa. Pri izraelski ekipi sta bila Chuck Eidson in Jeremy Pargoponovno odlična, David Blu, Guy Pnini ter Lior Eliyahu so bili tudi na visokem nivoju, vendar pa je orjaški Shortsanitis ostal limitiran na 4. točkah in po mojem mnenju je bil to eden od ključev dvoboja, kot pravijo. Panathinaikos je bil na koncu boljši za osem točk oz. je dobil z 78-70 in še petič postal najboljši v Evropi, medtem ko je njihov trener Željko Obradović še osmič postal vladar košarkarske Evrope. Petkrat mu je to uspelo s Panathinaikosom; 2011,2009,2007,2002 in 2000, predtem pa še Real Madridom ‘95, Badalono ‘94 in Partizanom ‘92.

  • Share/Bookmark
Zapisal izmisljeni | 1.02.2011 - 21:02 - Kategorije: Ostali športi -

Francoska rokometna reprezentanca je potrdila dominanco zadnjih nekaj let v moškem rokometu, ko je v nedeljo, po podaljških, s 37-35 premagala reprezentanco Danske in po Olimpijskih igrah 2008 v Pekingu, Svetovnem prvenstvu na hrvaškem pred dvema letoma, lanskem Evropskem prvenstvu v Avstriji in tokratnim naslovom na Svetovnem prvenstvu na Švedskem, osvojila še četrto zaporedno zlato.

211

V moštvu prvakov je spet, v kopici odličnih igralcev kot so Thierry Omeyer, Jerome Fernandez, Didier Dinart, Bertrand Gille, Luc Abalo, Michael Guigou in ostali, izstopal, uradno najboljši igralec prvenstva, Nikola Karabatić.

  • Share/Bookmark
Zapisal izmisljeni | 1.02.2011 - 10:08 - Kategorije: Ostali športi -

V športni nedelji je bilo kar nekaj zadev za takojšnjo objavo, a zaradi nekih svojih zamisli o vrstnem redu objav, sem počakal na legendarni filmček, kjer zvemo kdo je Keyser Soze …..

Tokrat, teniški šampion Novak Đoković

nole

Novak Đoković se je rodil 22.5.1987, perspektivni mladi tenisač pa, verjetno tega niste vedeli, je bil v času zagona svoje uspešne kariere, pripravljen vzeti slovensko državljanstvo, s katerim bi lažje potoval po svetu oz. od turnirja do turnirja, saj takratna Jugoslavija, pa kasneje Srbija in Črna Gora nista imela ugodnega režima z listinami, natančneje družina Đokovićje vse preveč časa in energije zapravljala na šalterjih za izdajo vizumov.

A Slovenija je ostala zategnjena, perspektivnemu srbskemu tenisaču ni hotela dodeliti državljansttva kot ga je recimo temnopoltemu košarkakju Arielu McDonaldu, ki je na novo domovino kmalu pozabil in jo nikoli ni zares proslavil, kot bi jo verjetno tenisač, ki je do danes osvojil nekaj najprestižnejših teniških turnirjev.

Australian open je verjetno njegov najeminentnejši posamični turnir, ki ga je osvojil, dobro pa se spomnim istega iz leta 2008, ko sem v Beogradu spremljal njegovo zmago nad Jo-Willfried Tsongo.

Tokrat je Nole, kot ga kličejo, v eni od iger življenja, v polfinalu s 3-0 odpihnil najuspešnejšega tenisača Rogerja Federerja, v finalu pa z istim rezultatom še britanca, točneje škota Andy Murraya, s katerim sta zelo dobra prijatelja že od mladinskih dni oz. prvih tunirjev. Skupni treningi so obema pomagali do velikega finala, kjer je bil vsaj za klaso boljši srbski šampion Novak Đoković, ki je z zmago še enkrat več razveselil srbsko javnost, britance pa pustil v grenkih spominih na njihov zadnji grand slam pred 75. leti, ko je slavil legendarni Fred Perry.

Še kratek flashback na Davis cup 2010.

  • Share/Bookmark
Zapisal izmisljeni | 26.01.2011 - 00:27 - Kategorije: Euroleague basketball -

V, po dolgem času, odlični evroligaški sezoni prebujene Union Olimpije, ki ji je novo domovanje oz. dvorana Stožice, dala neverjetnega zagona, je vidno vlogo odigral tudi njen trener Jure Zdovc.

Ta je s pomočjo klubskega vodstva sestavil kvalitetno ekipo, kjer imajo v nasprotju s prejšnimi sezonami tudi uspešne tujce, predvsem američane,  ki so v predhodnih letih, še kako, znali razočarati. Povratnik med zelene Aloysius Anagonye, Marque Perry, Kenny Gregory in predvsem Kevinn Pinkney so dobro temnopolto jedro, obdano z makedoncem Vladom Ilievskim, gruzijcem s slovenskim državljanstvom Vladimirjem Boiso, pravim gruzijcem Giorgi Shermadinijem, fincem Sasu Salinom, hrvatom Damirom Markoto, črnogorcem Suadom Šehovićem in domačimi Goranom Jagodnikom, Sašo Ožboltem, Klemnom Lorbkom, Dino Murićem ter Janom Španom. Vsi skupaj so ekipa, ki nas že nekaj mesecev navdušuje in ki je v skupini z Efes Pilsnom, AJ Milanom, Panathinaikosom, CSKA Moskvo in PE Valencijo suvereno napredovala v drugi del evropskega tekmovanja oz. Euroleague.

V uvodni tekmi drugega dela tekmovanja so se pomerili z italijansko Lottomatico iz Rima, katero je pred kratkim prevzel, slovenski strokovnjak Saša Filipovski, kar pa ni zadostovalo za uspeh nad slovenskim moštvom, čeprav je izgledalo kot da je Olimpija na hitro zbrana ekipa prijateljev, ki za zabavo teka za žogo. V obupni predstavi je gostujoči ekipi oz. Union Olimpiji spet uspel tesna končnica in euforija pred gostovanjem slovite Barcelone v Stožicah, je na vrhuncu.

Torej, Filipovskem, ki je bil ob pričetku sezone pomočnik srbskemu strokovnjaku Dušku Vujoševiću v CSKA Moskvi, ni uspelo in počasi prehajam na bistvo teksta oz. trenerje v Euroleague tekmovanju.

Za trenutek bi se zadržal še pri Vujoševiću, ki ga omenjajo kot morebitnega novega trenerja španske Unicaje, že naslednji trenutek pa bi naštel trenerska imena, ki so v letošnji drugi fazi tekmovanja oz. Top 16 Euroleage;  Jurij Zdovc, Sašo Filipovski, Dušana Ivković, Željko Obradovića, Svetislav Pešić,  Aleksandar Trifunović, Vlado Jovanović, Duško Ivanović, Velimir Perasović in Neven Spahija.

Ti so dokaz, da se najkvalitetnejša košarka igra in razvija na tem našem neutrudnem Balkanu, in recimo mu jugoslovanski blok je izstrelil nešteto košarkarskih zvezd in strokovnjakov, našteta imena pa so samo nadaljevanje tradicije in kvalitete. Olimpija, Cibona in Partizan so redni udeleženci najelitnejšega evropskega, klubskega, košarkarskega tekmovanja, nekateri drugi nekoliko manj, jadranska oz. NLB liga je eno najkvalitetnejših klubskim tekmovanj, slovensko reprezentanco pa je prevzel legendarni Božidar Maljković. In po rednih težavah reprezentance s trenerji, mislim da je končno prišel čas za najvišje uvrstitve, saj se je marsikaj  poklopilo.

Nova športna dvorana Stožice, ki je vrnila zanimanje širokih množic za košarko oz. so to storili reprezentantje z rednimi udeležbami na velikih prvenstvih, kandidatura in dobljeno vrhunsko tekmovanje v Sloveniji, novi reprezentančni selektor, navsezadnje tudi spet poletna Union Olimpija s svojimi nepričakovano dobrimi rezultati itd.

Dovolj bodi, pred enim od vrhuncev sezone, gostovanjem košarkašov Barcelone, kjer igrajo Jaka Laković, Erazem Lorbek, Kosta Perović, Gianluca Basile, Ricky Rubio, Fran Vazquez in ostali.

  • Share/Bookmark
Zapisal izmisljeni | 6.12.2010 - 21:30 - Kategorije: Ostali športi -

Ko bom to bral …. se bom spomnil, piše pod naslovom bloga in ta objava je ena takšnih …..

Rad se bom spomnil finala Davisovega pokala oz. Davis cupa 2010, ki se je zaključil s finalom v Beogradu, v katerem je Srbija premagala Francijo.

srb

Že pred velikim finalom so, verjetno prestrašeni francozi, predvsem pa njihov selektor, iskali opravičila za morebiten neuspeh in po prekinjeni reprezentančni nogometni tekmi nekajkrat omenili, da je vsem jasno kje gostujejo, kakšni navijači so tam in podobno …..

Definitivno tenis ni več samo igra višjih slojev, kjer v publiki dame s klobučki elegantno ploskajo, še posebaj pa ne v Davisovem pokalu, kjer je navijanje bolj podobno nogometnim tekmam, a iskanje podobnosti s huliganizmom na tisti tekmi je, po mojem mnenju, že preveč.

Sjajna beograjska publika je naredila izjemno vzdušje v podpori svojih reprezentantov, kjer pa je Janko Tipsarević najprej izgubil proti Gaelu Monfilsu, vendar je izjemni Novak Djoković z zmago nad Gilles Simonom, izenačil na 1-1. Sledila je odločitev, da Djoković kljub vsemu počiva oz. v dvojicah zaigrata Viktor Troicki in Nenad Zimonjić, ki pa sta na žalost vseh navijačev Srbije, izgubila proti Arnaud Clementu in Michael Llodraju. Sledil je veliki preobrat, kot so ga pred zadnjim dnem najavili prav vsi srbski mediji, Novak Djoković je premagal Gael Monfilsa, Viktor Troicki pa Michael Llodraja,  pri tem pa je prav ta odločilni dvoboj podrl vse rekorde gledanosti v Srbiji, od osamosvojitve naprej. Srbija je lahko pričela slaviti heroje.

Kot so zapisali spretni pisci oz. novinarji je srbska reprezentanca osvojila naslov srčno, takšna pa je bila tudi proslava, kjer so se igralci z zgoraj objavljene slike ošišali na nulu, pri tem pa sta med drugimi takšne/nove frizure dobila tudi legendarni slobodan boba Živojinović, ki je prvi sedel na stol, pa Nikola Pilić, novinarska konfernca po frizeraštvu pa je izgledala takole:

YouTube slika preogleda

Srbska vojna/bojna pesem Marš na Drinu, ki si jo lahko poiščete na Youtube

U boj, krenite junaci svi, Kren’te i ne žal’te život svoj, Cer nek vidi stroj, Cer nek čuje boj, A reka Drina slavu hrabrost, I junačku ruku oca, sina.

Poj, poj, Drino, vodo hladna ti, Pamti, pričaj kad su padali, Pamti hrabri stroj, Koji je pun ognja, silne snage, Proterao tudjina sa reke naše drage.

Poj, poj, Drino pričaj rodu mi, Kako smo se hrabro borili, Pevao je stroj, vojev’o se boj, Kraj hladne vode, Krv je tekla, Krv se lila Drinom zbog slobode.

Čestitke.

  • Share/Bookmark
Zapisal izmisljeni | 13.09.2010 - 16:28 - Kategorije: reprezentančna košarka -

To, da bom/sem vse skupaj strnil v eni objavi še ne pomeni, da sem košarkarsko svetovno prvenstvo spremljal samo bežno, saj sem si celo prepogosto vzel čas zanj. Verjetno je ob vsem ostalem, recimo mu rednem življenskem ritmu, kar nekako zmanjkalo časa za sprotno objavljanje, da pa zadeva ne bi šla v pozabo je tu, na kratko, vse na enem mestu.

logo

Prvenstvo v Turčiji je imelo v uvodni fazi štiri skupine oz. štiri prizorišča obračunov in sicer, Ankara, Izmir, Kayseri in Istanbul.

Skupina A; Kayseri 

Srbija, ki je imela kaznovana igralca Krstića in Teodosića, zaradi tistega pretepa v pripravljalni tekmi,  je bila kljub handicapu najuspešnejša reprezentanca te skupine, saj je premagala vse nasprotnike, razen Nemčije, kjer pa je šlo za klasično podcenjevanje. Argentina, ki je že leta v vrhu svetovne košarke je zasedla drugo mesto, Australija je v ne preveč močni skupini zasedla tretje mesto, najmočnejša afriška reprezentanca Angola pa četrto mesto. Brez uvrstitve v naslednjo fazo tekmovanja sta ostali oslabljena Nemčija in pa Jordanija.

Skupina B; Istanbul

Favoriti prvenstva Združene države Amerike so premagali vse nasprotnike, vključno s Slovenijo, ki je zasedla drugo mesto v skupini. No, Slovenija je z dobrimi igrami in zmagami nad konkurenti, razen seveda nad ZDA, ustvarila nekakšno euforijo, da bo tokrat za razliko od prejšnih let drugače oz. da je možen preboj v sam vrh svetovne košarke. Najprej je premagana Tunizija, sledil je tisti edini poraz z ZDA, v sosedskem obračunu smo še enkrat več premagali brate hrvate, pa zatem še presenetljivo dobre brazilce, za konec pa še rutinsko odpravili irance in se uvrstili v osmino finala. Brazilija je z odločilno zmago nad našimi južnimi sosedi osvojila tretje mesto, Hrvaška z zmagama nad slabimi tunizijci in iranci četrto, brez  usvrstitve v naslednjo fazo tekmovanja pa sta ostala Iran, ki je v tretjem kolu premagal neposrednega konkurenta za nehvaležno peto mesto, reprezentanco Tunizije.

Skupina C; Ankara

Turčija je ob glasni podpori domačih navijačev premagala v tej prvi fazi vse nasprotnike in osvojila prvo mesto, druga je bila Rusija, ki je klonila samo proti domačinom, tretja je bila Grčija, katera je seveda izgubila s prvima dvema, četrto mesto pa je s samo eno zmago osvojila Kitajska, ki je bila statistično uspešnejša od konkurentov Portorika in Slonokoščene Obale, ki sta prav tako zbrali po eno zmago.

Skupina D; Izmir

Presenetljivo dobra Litva je s petimi zmagami brez poraza, zavzela prvo mesto v skupini, Španija brez Pau Gasola je izgubila z litvanci in francozi, vendar uspela priti do drugega mesta, Nova Zelandija se je z zmagami nad libanononci kanadčani in francozi presenetljivo uvrstila na tretje mesto, Francija pa je kljub nepričakovani zmagi nad španci in pa samo še zmagi nad kanadčani osvojila četrto mesto, Libanon je z zmago v prvem kolu nad kanadčani uspel priti do petega mesta, Kanada pa je brez zmage, eno od razočaranj prvenstva.

Osmina finala;

Srbija – Hrvaška V balkanskem, sosedskem obračunu, ki je za mnoge več kot samo športni obračun so zmagali srbi, ki so, čeprav je bil končni rezultat samo za točko razlike, dokaj suvereno izločili hrvate in mi popestrili dan v trgovskem centru, kjer sem uspel ujeti zadnjo četrtino.

Španija – Grčija Po pričakovanjih, so tudi španci le zaigrali nekoliko bolje oz. svojemu renomeju primerno in v mediteranskem derbiju izločili vedno dobre grke.

Turčija – Francija Seveda je domača reprezentanca izločila francoze, pri tem pa še enkrat več demonstrirala hitro in atraktivno igro, ter si nabila somozaupanje za naslednje obračune.

Slovenija – Australija Furiozna zmaga nad nebogljenim nasprotnikom, kjer zaradi rezultata oz. rezultatske razlike, večina tekme sploh ni gledala, temveč se je samo predajala euforiji, da gremo tokrat do konca.

ZDA – Angola Par, kjer ni potrebno izgubljati prostora in časa, saj so američani zmagali s kar 55. točkami razlike.

Rusija – Nova Zelandija Tudi ta obračun ni imel neke napetosti, saj je bila razlika v kvaliteti očitna in rusi so s pol moči izločili novozelandce.

Litva – Kitajska Pričakovana zmaga litvancev nad oslabljenimi kitajci, pri katerih je reprezentančna košarka očitno v manjšem zatonu.

Argentina – Brazilija Južnoameriški derbi v katerem so argentinci uspeli ohraniti dominanco na svojem kontinetu, čeprav so bili brazilci tokrat nevarno blizu uspeha, vsaj zame pa so najprijetnejše presenečenje. Legendarni brazilski, košarkarski ostrostrelec Oscar Schmidt je končno dobil primerne naslednike.

Četrtfinale;

Srbija – Španija Srbska reprezentanca je upravičila visoka pričakovanja in s hrabro, hitro in čvrsto igro ter izjemno trojko Miloša Teodosiča izločila aktualnega svetovnega in evropskega prvaka, reprezentanco Španije ter se ji hkrati maščevala za poraz v finalu evropskega prvenstva.

Turčija – Slovenija Tista zgoraj omenjena slovenska euforija je po solidnem pričetku tekme s turki, kmalu izginila in pred nami je bil še en boleč poraz ter podobna zgodba kot vsa leta poprej. Tudi tokrat ni bila vprašljiva kvaliteta temveč karakter in tega slovenski košarkarji očitno ne premorejo, saj se je še enkrat več ponovila tista stara zgodba oz. poraz v odločilni tekmi. Po dobrem začetku na prvenstvu, tako kot v tekmi, je bila končnica obupna in kot svetli točki bi izpostavil še enkrat izjemne navijače, ki so se že nekajkrat izkazali in pa zmago proti hrvatom, ki so postali kar naše redne stranke.

ZDA – Rusija V obračunu starih sovražnikov oz. bolje rečeno nasprotnikov/rivalov, so bili uspešnejši americanosi, ki po letih krize, želijo nazaj svetovni košarkarski primat, za kar imajo precej dobre možnosti. Homogena ekipa, kjer ni tistih največjih NBA superstarjev je z izjemnim Kevinom Durantom najresnejši kandidat za naslov svetovnega prvaka.

Litva – Argentina Čeprav gre za dve renomirani košarkarski reprezentanci, me je kar nekoliko presenetila precej lahka zmaga litvancev oz. nemoč argentincev, ki so se očitno preveč spraznili v južnoameriškem derbiju.

Polfinale:

ZDA – Litva Kljub solidnemu upiranju litvancev, ti niso imeli skoraj nikakršnih možnosti proti razpoloženim americanosom, ki so po letih zvezdniških ekip, ki niso prinesle željenih rezultatov, tokrat rajši sestavili kompaktnejšo ekipo,kjer izstopa Kevin Durant, kar jih je pripeljalo do željenega finala.

Turčija – Srbija Čeprav se je vedelo, da bodo nekatere sodniške odločitve v prid domači reprezentanci, pa me je razočaralo preočitno favoriziranje turkov, ki so predvsem po zaslugi sodniške ekipe prišli do zmage za eno točko.  Sodnik očitno sploh ni vedel, da obstaja tehnična napaka, ob vsem prerekanju z njim, prerivanju in udarcih vpričo njega, a ne omenjam očitnih prekrških turkov, kot je bilo v zadnji minuti nad Veličkovićem ob doseženem košu, kriterij definitivno ni bil niti približno podoben, za kar se lahko pogleda tisti domenvni peti prekršek Krstića, da ne omenjam tistega simuliranja 214 cm visokega Omer Asika, v končnici tekme, ki po prekršku ni mogel izvajati prostih metov, vendar za to ni bil kriv udarec po vratu/delno obrazu, daleč od očesa za katerega se je držal, temveč je bila zato kriva njegova statistika prostih metov 7/2 oz. 28 %, ko so turki za proste mete gladko dobili drugega igralca in še bi lahko našteval. Nekaj krivde je tudi na srbskih igralcih, ki so med samo igro naredili marskikatero neumnost, jezila pa me je tudi ta forsirana trojka, namesto da bi se odločili za varnejšo in sigurnejšo igro, a po bitki je lahko biti general, pravijo. Izkazalo se je, da je bilo zelo malo možnosti za zmago proti petim turkom in sodnikom, pa še to bi se kmalu zgodilo, če ne bi do ene že izgubljene žoge prišel Tunceri.

finale:

ZDA – Turčija Samega finala nisem gledal oz. nisem hotel gledati, saj mi je bilo čisto vseeno kdo bo zmagal, po koncu sem le preveril rezultat in začutil zadovoljstvo ob neuspehu goljufivih turkov, ki so jih njihovi oboževalci imenovali 12 velikanov. Sklepam, da v pošteni bitki niso imeli nekih resnih možnosti za zmago, saj je ZDA le prevelika velesila, da bi jo lahko okradli kot se je pripetilo turškim nasprotnikom v polfinalu. Chauncey Billups (Denver Nuggets), Kevin Durant in Russell Westbrook (Oklahoma City Thunder), Derrick Rose (Chichago Bulls) , Rudy Gay (Memphis Grizzlies), Andre Iguodala (Philadelphia 76ers), Danny Granger (Indiana Pacers), Stephen Curry (Golden State Warriors), Eric Gordon (Los Angeles Clippers), Kevin Love (Minnesota Timberwolves), Lamar Odom (Los Angeles Lakers) in Tyson Chandler (Dallas Mavericks) so pod vodstvom legendarnega trenerja Duka iz študentske košarkarske lige, Mika Krzyzewskega, z  81-64 premagali turke in pravici je bilo zadoščeno.

za konec …..

še nekaj malega o slovenski reprezentanci, ki je v relativno lahki skupini odigrala po pričakovanjih, torej premagala vse nasprotnike razen ZDA. Čeprav bodo nekateri poveličevali zmage nad hrvati, brazilci in nad australci v osmini finala, se mi zdi, da je bila le tista tekma s sosedi, edina prava. Tunizija in Iran sta po kakovosti daleč za slovensko reprezentanco, brazilci so bili precenjeni, saj razen nekaj posameznikov, še niso tista klasa. Avstralci so precej povprečna ekipa, ne glede na to, da so igrali v osmini finala, vse ostalo pa smo izgubili. Poraz proti turkom ni bil stvar kvalitete ampak karakterja, poguma, predrznosti, naslednja dva poraza pa sta bila, po pravici, pričakovana. Španija in Rusija sta bila tako kot Slovenija po porazu razočarani, ranljivi, a očitno so bili naši apetiti večji od njihovih, posledično tudi razočaranje večje in poraza sta bila neizogibna. Pa, da ne zaključim s tem sarkazmom, ampak z mnenjem, da me je slovenska košarkarska reprezentanca še enkrat več razočarala, alibi, da je bil cilj dosežen pa je samo izgovor za prikrivanje slabih rezultatov.

  • Share/Bookmark