Zapisal izmisljeni | 25.02.2012 - 23:59 - Kategorije: seznami-lestvice -

Tik pred svojo 900. tekmo v dresu Manchester Uniteda, katero bo po vsej verjetnosti odigral že čez nekaj ur, proti Norwichu, je angleški častnik Guardian sestavil seznam vseh soigralcev, že zdavnaj legendarnega valižanska nogometaša Ryana Giggsa.

giggsy

Ryan Giggs, 38- letna enajstica pri Manchester Unitedu

Gre za seznam, sestavljen po abecedi oz. po priimkih soigralcev iz Manchester Uniteda, ki je še en dokaz več o unikatnosti valižana, kateri je nogometno nadživel in preživel kopico izjemnih soigralcev;

A Anderson, Ben Amos

B Phil Bardsley, Fabien Barthez, Russell Beardsmore, Bébé, David Beckham, David Bellion, Dimitar Berbatov, Henning Berg, Clayton Blackmore, Laurent Blanc, Jesper Blomqvist, Mark Bosnich, Wes Brown, Steve Bruce, Nicky Butt

C Fraizer Campbell, Eric Cantona, Michael Carrick, Chris Casper, Roy Carroll, Luke Chadwick, Michael Clegg, Tom Cleverley, Andy Cole, Larnell Cole, Terry Cooke, Jordi Cruyff, Nick Culkin, John Curtis

D Simon Davies, Fabio da Silva, Rafael da Silva, David De Gea, Ritchie De Laet, Mame Biram Diouf, Eric Djemba-Djemba, Mal Donaghy, Dion Dublin,

Đ Bojan Đorđić, 

E Chris Eagles, Richard Eckersley, Jonny Evans, Patrice Evra

F Rio Ferdinand, Darren Ferguson, Darren Fletcher, Diego Forlán, Quinton Fortune, Ben Foster, Ezekiel Fryers

G Darron Gibson, Keith Gillespie, Andy Goram, Jonathan Greening

H Owen Hargreaves, David Healy, Gabriel Heinze, Javier Hernández, Danny Higginbotham, Tim Howard, Mark Hughes

I Paul Ince, Denis Irwin

J Ronny Johnsen, Phil Jones

K Andrei Kanchelskis, Roy Keane, Kleberson, Tomasz Kuszczak

L Henrik Larsson, Anders Lindegaard

M Pat McGibbon, Federico Macheda, Lee Martin (90-ih), Lee Martin (00-ih), Manucho, David May, Brian McClair, Liam Miller, Philip Mulryne

N Nani, Gary Neville, Phil Neville, Erik Nevland

O Gabriel Obertan, John O’Kane, John O’Shea, Michael Owen

P Gary Pallister, Park Ji-sung, Paul Parker, Mike Phelan, Kevin Pilkington, Gerard Piqué, Karel Poborsky, Paul Pogba, Rodrigo Possebon, William Prunier, Danny Pugh

R Felipe Ricardo, Kieran Richardson, Mark Robins, Bryan Robson, Lee Roche, Cristiano Ronaldo, Wayne Rooney, Giuseppe Rossi

S Louis Saha, Peter Schmeichel, Lee Sharpe, Teddy Sheringham, Paul Scholes, Les Sealey, Alan Smith, Mikaël Silvestre, Danny Simpson, Chris Smalling, Ole Gunnar Solskjaer, Jonathan Spector, Jaap Stam, Michael Stewart

T Massimo Taibi, Carlos Tevez, Zoran Tošić

V Antonio Valencia, Raimond van der Gouw, Nemanja Vidic Edwin van der Sar, Ruud van Nilstelrooy, Juan Sebastián Verón,

W Danny Wallace, Ronnie Wallwork, Gary Walsh, Neil Webb, Danny Welbeck, Ian Wilkinson, Mark Wilson

Y Dwight York, Ashley Young

  • Share/Bookmark
Zapisal izmisljeni | 15.02.2012 - 21:10 - Kategorije: seznami-lestvice -

Kar težko se je spomniti prestopnega roka, ko so bili klubi tako preudarni in varčni kot v tokratnem zimskem prestopnem roku, ki se je končal z zadnjim dnevom januarja. Očitno so zadolženosti in izgube, pa tudi UEFA napoved finančnega fair-playa, pripomogli k bolj previdnem poslovanju, kar je vidno tudi v tem, da vsi večji/močnejši klubi nadaljujejo sezono, s približno enakim igralskim kadrom.

Recesija je očitno tudi v nogometu, sploh če primerjamo lanjski, zimski prestopni rok, ko je v nekaj urah obrnjenih 100 milijončkov za transferje Davida Luiza, Fernanda Torresa in  Andy Carrolla.

V angleški Premier league, so torej letos, za razliko od prejšnih sezon, ni bilo rekordnih transferjev, nekje sem prebral, celo transferja, ki bil vreden kakšne naslovnice ne. Te je še največ polnila, zdaj že, saga o argentincu Carlosu Tevezu, ki še kar ostaja v Manchester Cityu, saj se ni našlo norca, ki bi za samovoljneža upal dati okoli 30 milijončkov eurov. Chelsea je edini od najmočnejših, ki je uspel nekaj trgovati, 8,5 milijona eurov so dali Boltonu za angleškega reprezentančnega branilca Garyja Cahilla, pa še 8, za še enega belgijskega perspektivneža, po poletnih nakupih golmana Courtisa in Lukakuja, tokrat Kevina De Bruyna, ki pa ostaja do konca sezone na posoji v Genku. Najodmevnejši transfer v Angliji je realiziral letos izvrstni Newcastle, ki je za neskromnih 12 milijonov iz nemškega Freiburga pripeljal Papa Demba Cisseja, nekoliko odmevnejši pa so bili še Evertonov nakup hrvata Nikice Jelavića iz Glasgow Rangersow za 6,6 milijona eurov, pa Fullhamov nakup ruskega napadalca iz Stuttgarta Pavela Pogrebnyaka za samo 500.000, hkrati pa prodaja občasnega angleškega reprezentanta Bobbya Zamore iz Fulhama v Queens Park Rangerse za 5,8 milijona eurov. Queens Park Rangersi so bili kar aktivni saj so poleg omenjenega 5 milijonov odšetili še za Djibrila Cisseja iz Lazia, 4,7 za Neduma Onuoho iz Manchester Citya, na posojo pa sta prispela še Federico Macheda iz Manchester Uniteda in Taye Taiwo iz AC Milana. Tudi Tottenham je bil zelo aktiven, Luis Saha je prispel na posojo iz Evertona, tja pa je bil poslan Steven Pienar, Sebastian Bassong  je bil posojen v Wolverhampton, Vedran Čorluka v Bayer Leverkusen, Roman Pavljučenko pa je bil končno prodan, ruska Lokomotiva naj bi ga odkupila za kar 9 milijonov. Ob tem bi še omenil vrnitve dveh legend, v Arsenal je, začasno, iz ameriškega New York Red Bulla prišel francoz Thierry Henry, medtem ko se je v Manchester United vrnil že upokojeni Paul Scholes.

V Italiji, ki je v globoki finančni krizi, je bil mercato kot pravijo temu trgovanju, kar živahen, vendar bolj-ali-manj znotrajsvojih meja. Za razliko od angležev so bili najmočnejši klubi tudi najbolj aktivni, aktualni prvak AC Milan je še enkrat kupil nemca Alexandra Merkla, za 1,5 milijona je iz Catanie kupil argentinca Maxi Lopeza, iz sosednjega Intera pa na posojo pripeljal problematičnega ganca Sully Muntarija. Neprepričljivi Inter rešitve išče v nakupovanje, bolj precizno v spreminjanju izgleda ekipe, mladega brazilca Juana, ki naj bi s časom zamenjal Lucia so iz brazilskega Internacionala kupili za 3,8 milijona eurov, iz Sampdorije so za milijonček eurov, zaenkrat na posojo, uspeli pripeljati Angela Palomba, po prodaji Thiaga Motte v Paris Saint Germain za kar 11,8 milijona eurov pa so iz Porta, prav tako za začetek, na posojo pripeljali lani odličnega kolumbijca Fredy Guarina. Juventus se je okrepil s perspektivnim Simone Padainom, za katerega je dal 5 milijonov, na posojo pa pripeljal Marca Boriella iz Rome ter Martina Caceresa iz Seville. Na drugi strani se je znebil že nekoliko ostarelih, okornih velikanov, Vicenza Iaquinte, ki je odšel v Ceseno, Amaurija, ki je odšel v Fioentino in Luca Tonija, ki je odšel v arabski Al Nasr, Pazienza pa je posojen v Udinese. Napoli je za okoli 11,5 milijona eurov kupil enega najboljših južnoamerikancev, 22-letnega Eduarda Vargasa, Genova pa je iz Fiorentine uspela zvabiti italijanskega reprezentanta Alberta Gilardina, kar jih je stalo 8 milijonov eurov. Lazio je, kot sem že zapisal, prodal francoza Cisseja za 5 milijonov v angleški Queens Park Rangerse, iz Liverpoola pa za 3,2 kupil urugvajca Emiliana Alfara, medtem ko so bili ostali manj odmevni transferji.

Francoski nogomet, čisto po pravici, spremljam bolj malo, a pričakovano je bil eden najbolj aktivnih v Evropi pariški/arabski Paris Saint Germain, ki je za trenerja, po tednih namigovanja, ustoličil italijana Ancelottija. Za skupaj 20 milijonov eurov so klub okrepili že omenjeni Thiago Motta iz Intera, ki je stal kar 11, 8 milijona, pa Maxwell iz Barcelon, čigar cena je znašala 3,5 in pa Alex iz Chelsea, za katerega so dali še 5 milijonov, medtem ko je klub, v zameno za 7 milijonov eurov odškodnine, zapustil Mevlut Erding, ki bo odslej v Rennesu. Aktualni prvak OSC Lille je izkoristil priložnost in za lanskega najboljšega strelca lige, Moussa Sowa iztržil 10 milijonov, katere jim je dal turški Fenerbahce, Ludovic Obraniak pa je za okrogel milijonček odškodnine prestopil v Bordeaux. Ti so poleg omenjenega Obraniaka iz brazilskega Fluminenseja, za 3,5 milijona, pripeljali še Mariana, medtem ko je Olympique iz Marseilla iz Gremia, s posoje vrnil, zloglasnega Brandaua, osumljenca za posilstvo. Tudi argentinec Lucho Gonzales je na nek način vrnjen, Marseille ga je brez odškodnine prodal nazaj v Porto, kjer je igral predtem. Od ostalih, tistih slabših, če smem, je Evian na posojo pripeljal iz Wolfsburga Thomasa Kahlenberga, Dijon pa enega večjih francoskih talentov Gaela Kakuto, čigar klub je sloviti Chelsea.

V Bundesligi je bil precej dolgočasen prestopni rok in če ne bi bilo Wolfsburga, bi bila to zelo tiha zima, Njihov trener Felx Magath je očitno nezadovoljen z obstoječim kadrom izvedel kar manjšo revolucijo, če se lahko tako izrazim, saj je za 8,5 milijona eurov odškodnine, iz Zuricha pripeljan 19-letni Ricardo Rodriguez, za 5,8 milijona iz Siona Giovanni Sio, za 4,5 iz grškega PAOKa Vierinha, za štiri iz Viktorije Plzen še Petr Jiraček, za po 2,5 iz Vojvodine Slobodan Medojević, iz portugalskega Nacionala pa Felipe, za 1,5 milijona iz brazilske Coimber še Ibrahim Sissoko, za 700.000 pa iz makedonske Škendrije Tetovo, Ferhan Hasani. Seveda se je na drugi strani tudi znebil nekaterih, hrvat Srdjan Lakić je bil za milijonček posojen v Hoffenheim, korejec Ja-Cheol Koo v Augsburg, grk Kyrgiakos v Sunderland, že omenjeni Kahlenberg v francoski Evian, belorus Aleksandr Hleb je bil vrnjen nazaj v Barcelono, Arne Friedrich pa je zaključil svojo športno pot. Najmočnejša kluba, Borussija Dortmund in Bayern nista v svoje vrste zvabila nikogar, sta pa se udarila za letos izjemnega Marca Reusa, ki bo poleti Borussijo Monchengladbach zamenjal za tisto iz Dortmunda, za kar je ta odštela kar 17,1 milijona eurov. Bayer Leverkusen je po posoji iz Stuttgarta dokončno tudi odkupil izjemnega, mladega golmana Bernda Lena, za kar je odštel 7,5 milijona eurov, iz Tottenhama pa je na posojo pripeljal še hrvata Vedrana Čorluko. Hannover 96 je od Manchester Uniteda odkupil senegalca Mame Biram Dioufa, za kar je odštel 1,8 milijona eurov, nekoč obetavni Sandro Wagner je Werder zamenjal za Kaiserslautern, Freiburg je odlično prodal svojega senegalskega golgeterja Papiss Demba Cisseja, za katereega je angleški Newcastle odštel, že omenjenih 12 milijončkov, Hofffenheim je bosanca Vedada Ibiševića, v zameno za 4,5 milijona eurov, prodal v Stuttgart, nemsto njega pa na posojo vzel wolfsburgovega hrvata Srdjana Lakića, medtem ko je Stuttgart za samo še 500.000 eurov, v angleški Fulham, prodal rusa Pavela Pogrebnyaka. Ostalo so bili manj znani transferji, s katerimi ne bi obremenjeval, že tako obremenjene bralce tega teksta.

Tudi špansko ligo, tako kot italijansko oz. tudi Španijo tako kot Italijo trese recesija, strah pred bankrotom države in zaradi tega so bili skoraj vsi klubi, precej rezervirani, beri neaktivni. Še najbolj zveneč transfer, če se temu lahko reče tako, je bil vrnitev Jose Antonia Reyesa v Sevillo, kjer je pričel svojo kariero, za kar je ta Atletico Madridu izplačala 3,5 milijona eurov. Na drugi strani je bilo kar nekaj nategovanja, beri pregovarjanja z italijanskim Juventusom, ki je na koncu, za 1,2 milijona eura, na posojo dobil urugvajskega branilca Martina Caceresa. Osebno sem še zelo pozorno spremljal transfer Duška Tošića, nazaj v Crveno zvezdo, saj je bilo že poleti jasno, da ni pravi kaliber za Betis, medtem ko je bogata Malaga brez odškodnine dočakala espanyolovega kamerunskega vratarja, Carlosa Kamenija, za kontroverznega argentinca Jesusa Datola pa je Espanyol od brazilskega Internacionala prejel okoli 3 milijone odškodnine. Pri rubriki okrepitve, bi omenil da je Espanyol iz italijanskega Intera pripeljal brazilca Coutinha, Real Sociedad je prav tako, na posojo iz Intera, pripeljal njegovega bišega soigralca kenijca McDonalda Marigo, Levante je tudi iz Italije, točneje iz Barija, na posojo pripeljal alžirca Abdelkader Ghezzala, vse ostalo pa je bilo precej nezanimivo. Barcelona je, kot sem že navedel prodala odvečnega Maxwella v Paris Saint Germain in prejela 3,5 milijona eurov, medtem pa se je, s še ene neuspešne posoje, tokrat Wolfsburga, vrnil belorus Aleksandr Hleb.

Nemški častnik Bild sicer razpolaga z nekoliko drugačnimi finančnimi podatki in po njihovem, je trenutna lestvica desetih najdražjih, zimskih transferjev v tem prestopnem roku, takšna:

1.Balazs Dzsudzsak iz Anžija Makhačkala v Dinamo Moskvo za 14.4 milijona eurov 2.Roman Pavljučenko iz Tottenham v Lokomotivo iz Moskve za 13.2 3.Papiss Demba Cisse iz Freiburga v Newcastleza 12 4.Vagner Love iz CSKA Moskve v Flamengo,  Moussa Sow  iz Lilla v Fenerbahce ter Thiago Motta iz Interja v Paris Saint Germain za 10 milijonov eurov 7.Nikica Jelavić iz Glasgow Rangersov v Everton za 9.6 8.Gary Cahill iz Boltona v Chelsea za 8.5 9.Vedad Ibišević iz Hoffenheima v Stuttgart, Djibrill Cisse iz Lazia v Queens Park Rangerse ter Alex iz Chelsea v Paris Saint Germain za 5 milijonov eurov

Sem nista všteta transferja Marca Reusa iz Borussije Monchengladbach v Borussijo Dortmund, za 17,1 milijona eurov in pa Kevina De Buyneja iz Genka v Chelsea za 10,5 milijonov eurov, saj do poletja ostajata v svojih zdajšnih klubih kot posojena igralca.

Zanimivo, da so se ob vseh možnih napovedih transferjev, tudi moji, v prvem planu, kot pravimo niso znašli nekateri največji zvezdniki nogometa kot so Drogba, Torres, Tevez, Neymar itd, temveč čisto drugi fantje, kot so Thiago Motta, Fredy Guarin, Papiss Demba Cisse in ostali, spodaj pa je Top10 po portalu Goal.com:

Carlo Ancelotti je za Paris Saint Germain nakupoval preverjena nogometna imana in Thiago Motta je s svojim transferjem, tri dni pred koncem prestopnega roka, zasedel vrh lestvice, na kateri je na drugem mestu kolumbijec Fredy Guarin, zaenkrat še posojeni igralec Porta v Inter, ki bo zanj lahko odštel ugodnih11 milijonov. Tretje mesto je pripadlo senegalcu Papis Demba Cisseju, ki je za mali Freiburg, v sezoni 2010/11, v 34-ih nastopih dosegel 24 golov, letos pa do prestopa v angleški Newcastle, v 17-ih 9 golov. Tudi preverjeni brazilec Alex lahko še marsikaj ponudi in njegov transfer iz Chelsea v Paris Saint Germain za borih 5 milijonov je četrto mesto, prvih pet pa zaključuje čilenec Eduardo Vargas, ki bo odslej v Napoliju, kateri je zanj odšetel kar 13 milijonov in ne vem, kje se je pri Bildu izgubil. Šesta pozicija je pripadla ekstra-talentiranem Kevinu de Brujneu, ki bo poleti postal igralcec Chelsea, sedmo pa madžarskemu reprezentantu, vodilnem Bildove lestvice Balazsu Dzsudzsaku. Na osmo mesto je postavljen David Pizzaro, ki je iz italijanske AS Rome odšel na posojo v Manchester City, kjer bo spet združen s trenerjem Mancinijem, s katerim sta pred leti sodelovala v Interju, na deveto pa Gary Cahill, ki je bil že poleti blizu prestopa iz Boltona v Chelsea. In na koncu, je deseto pozicijo dobil brazilec Jadson, ki je ukrajinski Šahtar zamenjal za domači Sao Paolo.

Verjamam, da ima vsak izmed nas kakšno svojo lestvico ….

  • Share/Bookmark
Zapisal izmisljeni | 13.01.2012 - 22:06 - Kategorije: seznami-lestvice -

Po lanskem triumfu  prvič združenih nagrad FIFA organizacije in France football magazina, katerega je po mojem mnenju, zaznamoval predvsem kontroverzni izostanek Wesley Sneijdera iz najožjega izbora, kjer so bili kar trije nogometaši Barcelone, je argentinec Lionel Messi slavil tudi v pretekli sezoni, torej postal najboljši nogometaš leta 2011.

Tudi tokratni izbor je nekoliko zmotil, predvsem tisti širši, kjer so se znašli igralci, ki so bili večji del leta povsem izven forme, npr. Karim Benzema, Diego Forlan, tudi Bastian Schweinsteiger, pa pogosto poškodovani kot Nani in Cesc Fabregas, kakor tudi tisti, ki so se na lestvici znašli ne iz povsem nogometnih razlogov, beri Eric Abidal. In ko sem že pri tem je tu še seznam 23. igralcev širšega izbora, razvrščenih po abecednem vrstnem redu, z Abidalom na čelu:

 

Eric Abidal (Francija), Sergio Aguero (Argentina), Karim Benzema (Francija), Iker Casillas (Španija), Cristiano Ronaldo (Portugalska), Dani Alves (Brazilija), Samuel Eto’o (Kamerun), Cesc Fabregas (Španija), Diego Forlan (Urugvaj), Andres Iniesta (Španija), Lionel Messi (Argentina), Thomas Muller (Nemčija), Nani (Portugalska), Neymar (Brazilija), Mesut Ozil (Nemčija), Gerard Pique (Španija), Wayne Rooney (Anglija), Bastian Schweinsteiger (Nemčija), Wesley Sneijder (Nizozemska), Luis Suarez (Urugvaj), David Villa (Španija), Xabi Alonso (Španija), Xavi (Španija).

Na žalost je na drugi strani kar nekaj odličnih igralcev, predvsem na račun izpostavljenih/nominiranih, nezasluženo ostalo tudi brez širšega izbora;

Thiago Silva, brazillski branilec AC Milana, ki je bil v italijanskem častniku Gazzeta dello sport najbolje ocenjeni nogometaš italijanskega prvenstva, v katerem so rdeče.črni po letih suše le postali državni prvaki. Navedeni je bil eden ključnih igralcev pri navedenem triumfu, za razliko od recimo že izpostavljenega Abidala, pa tudi Piqueja, ki je bil prav tako, v prejšni sezoni pri Barceloni kar precej odsoten zaradi poškodb. Tudi valižan Gareth Bale je bil prehitro pozabljen, ne glede na spomladansko poškodbo, ko ni igral zaradi česar tudi Tottenham ni uspel priti v Ligo prvakov. Verjetno je še največje presenečenje, da se med najboljšimi ni znašel kolumbijec Falcao, ki je postal strelski rekorder v Europa league, kar bi že samo po sebi moralo zadostovati za nominacijo med najboljše, poleg tega pa je bil še najboljši igralec Porta, ki je brez poraza osvojil že omenjeno Europa league, pa portugalsko prvenstvo, pokal in super pokal. Nominirani Benzema, Eto’o in Forlan niso bili, po ,ojem mnenju, niti blizu njegovi ravni. Izostanek nemškega golmana in uradno najboljšega igralca Bundeslige Manuela Neurera je prav tako presenečenje, če se pogleda, da sta na listi izbranih njegova nova soigralca Muller in Schweinsteiger. Jesenski rekord Bayerna, ko več kot 1000 igralnih minut niso prejeli zadetka, je zagotovo v največji meri njegova zasluga in vsa čast špancu Casillasu, a nemec je bil lani najmanj enakovreden. Tudi belgijec Eden Hazard iz francoskega OSC Lilla je eden od spregledanih/podcenjenih in že dejstvo, da v širšem izboru ni nobenega igralca iz francoske lige, je precej porazna stvar. Eden najbolj tehnično podkovanih igralcev v Evropi, kot ga opisujejo, bi si vsekakor zaslužil biti v širšem izboru, kjer bi zlahka nadomestil katerega od bolj znanih/zvenečih igralcev zvezne vrste s tega seznama, pa ni dobil te časti, kakor tudi ne Yaya Toure, Van Persie, Van der Vaarta, Modrić, Evra, Hulk, Cavani, Hamšik in še kdo.

Lionel Messi je torej pričakovano, že tretjič zapored, postal FIFA igralec leta in če mi je to še nekako razumljivo/sprejemljivo, mi ta širši seznam ne more biti. Strokovnjaki, kar novinarji, selektorji in igralci, ki so sooblikovali ta izbor vsekakor so, naj ne bi podlegli imenom, a kot razkrivajo ta imena, so. Kot, da so najboljši nogometaši samo v teh nekaj ligah, beri izbranih klubih.

Po njihovem je bil Lionel Messi najboljši, čeprav je še enkrat več razočaral v reprezentančnih nastopih, kjer je na Copa Americi z Argentino, pogorel na polni črti, kot pravimo. Hkrati ni uspel biti niti najboljši strelec španskega prvenstva, kjer je bil uspešnejši drugi letošnjega izbora, realovec Cristiano Ronaldo, ki pa je enostavno preveč samovšečen, beri antipatičen za takšne izbore, kjer naj bi se ocenjeval nogometni učinek. Statistika pravi, da je Messi v 2011 odigral 70 tekem in dosegel 59 zadetkov, Cristiano Ronaldo pa ima razmerje 60 – 60, torej 60 tekem v 2011 in prav toliko golov. Tretji v izboru je bil Barcelonin Xavi, ki praviloma ostaja tik pod vrhom, saj je že tretjič zapored, samo tretji.

V izboru za najboljšega trenerja je slavil barcelonin strateg Guardiola, pred Sir Alex Fergusonom iz Manchester Uniteda in Jose Mourinhom iz Reala, kar je razumljivo, nagrado za najboljšo nogometašico je prejela japonka Homare Sawa, ki je reprezentanco Japonske vodila do naslova svetovnih prvakinj, pri čemer je bila izbrana za najboljšo igralko turnirja, hkrati pa je bila tudi najboljša strelka.

Nagrado, ki nosi ime Ferenca Puškaša in se podeljuje za najboljši gol sezone 2011, je prejel napadalec Santosa, Neymar, za zadetek, ki sem ga že ob objavi razlasil za verjetni gol sezone. Slalom proti Flamengu je premagal Messijevo bravuro proti Arsenalu v Ligi prvakov in Rooneyeve škarjice, kot pravimo takšnim zadetkom, proti Manchester Cityu.

Za konec je tu še en izbor naj moštva sezone 2011, ostale pa lahko preverite TUKAJ.

Iker Casillas – Sergio Ramos, Gerard Pique, Nemanja Vidić, Daniel Alves – Andres Iniesta, Xavi, Xabi Alonso – Cristiano Ronaldo, Wayne Rooney, Lionel Messi

  • Share/Bookmark
Zapisal izmisljeni | 8.01.2012 - 23:38 - Kategorije: 05.Primera division, seznami-lestvice -

Španski portal Futbolprimer.es je sestavil najslabšo ekipo Reala oz. kot sem navedel v naslovu je tu prepis najslabših kraljevih 11;

Albano Bizzarri, Predrag Spasić, Jonathan Woodgate, Royston Drenthe, Claudemir, Thomas Gravesen, Rincon, Elvir Baljić, Perica Ognjenović, Dejan Petković, Edwin Kongo.

Že hiter pogled razkrije, da je v ekipi največ balkancev, igralcev s prostora bivše Juge, kar temu področju vsekakor ni v čast. A enajsterica je nekolikov varljiva, saj je npr. Dejan “Rambo” Petković po neuspehu v Španiji, postal kar nekakšno božanstvo v Braziliji, anglež Jonathan Woodgate je bil do prihoda v kraljevo ekipo, kot pravijo Realu, eden boljših obrambnih igralcev angleške Premier league, a so ga poškodbe privedle do teh neslavnih, najslabših kraljevih 11 itd. Vsak igralec je zgodba zase, splet okoliščin ali izgovori, po-googlajte, pobrskajte po spominu in presodite sami.

  • Share/Bookmark
Zapisal izmisljeni | 4.01.2012 - 00:11 - Kategorije: seznami-lestvice -

Z novim letom se je pričel tudi nov prestopni rok, zimski prestopni rok, ki ponavadi ni prinašal nekih večjih transferjev, a prejšni oz. januar 2011, predvsem pa zadnje ure tega, so prinesle izjeme, ki so potrdile pravilo.

Tokrat je kar nekaj nogometnih imen, ki bi lahko iz zimskega spanca zbudila nekatere klube in pretresla prestopni rok, pri čemer pa tudi nekaj bogatih klubov že napoveduje obilen shopping, predvsem se omenjata angleški Chelsea in pa francoski Paris Saint Germain. S tem bi se lahko nadaljevala poletna norija, v kateri so najbolj odmevali naslednji transferji:

Sergio Aguero iz Atletico Madrida v Manchester City za 45 milijonov eurov, Javier Pastore iz Palerma v Paris Saint Germain za 43 milijonov eurov, Falcao iz Porta v Atletico Madrid za 40 milijonov eurov,  Alexis Sanchez iz Udineseja v Barcelono za 37,5 milijonov eurov, Coentrao iz Benfice v Real Madrid za 30 milijonov eurov, Cesc Fabregas iz Arsenala v Barcelono za 29 milijonov eurov, Samir Nasri iz Arsenala v Manchester City za 27,5 milijona eurov, Juan Mata iz Valencije v Chelsea za 26,7 milijona eurov, Stewart Downing iz Aston Ville v Manchester City za 22,8 milijona eurov, Manuel Neurer iz Schalke 04 v Bayern za 22 milijonov eurov, Santi Cazorla iz Villarreala v Malago za 21 milijonov eurov, David De Gea iz Atletico Madrida v Manchester United za 19,5 milijonov eurov, Ashley Young iz Aston Ville v Manchester United za 19 milijonov eurov, Kevin Gemeiro iz Lorienta v Paris Saint Germain za 14 milijonov eurov, Gervinho iz OSC Lilla v Arsenal za 13,5 milijonov eurov, Gokhan Inler iz Udineseja v Napoli za 12 milijonov eurov itd.

Pri tem so največ trošili Manchester City z nakupi v vrednosti 92 milijonov eurov, Paris Saint Germain z 89 milijonov eurov, Juventus in Chelsea s 86, AS Roma s 78 milijonob eurov itd., na drugi strani pa so najbolje služili Atletico Madrid z 82 milijonov eurov, Arsenal z 72 milijoni, Palermo s 69, Udinese s 67 itd.

Tokrat naj bi bili zelo verjetni tile transferji;

1.Didier Drogba – vrednost odškodnine okoli 6 milijonov eurov

Vse pogosteje poškodovani, predvsem pa užaljeni napadalec, ki od kluba ni dobil pričakovane ponudbe za novo dveletno pogodbo, je kot kaže že odločen spakirati in zapustiti Chelsea. Ob relativno niski odškodnini je kar nekaj evropskih kandidatov, ki bi ga želelo v svojih vrstah, da ne omenjamo azijcev, kamor je že pred njim namenjen Nicolas Anelka. Omenja se celo rekordna mesečna plača in v kolikor je to res, verjamem da bo Drogba kot novi rekorder, s svojim nogometnim znanjem kmalu razvseljeval kitajce.

2.Neymar – vrednost odškodnine okoli 36 milijonov eurov

Eden najbolj iskanih že v poletnem terminu, ko ponavadi tudi prihaja do največjih transferjev, je ostal v brazilskem Santosu, s katerim je pred kratkim tudi igral na klubskem svetovnem prvenstvu, kjer je bil predvsem on povsem zaustavljen in onemogočen, za kar gredo zasluge igralcem slovite Barcelone. Kaže, da se je po neuspehu na Copa Americi tudi na omenjenem tekmovanju izkazalo, da še ni povsem pripravljen za moški svet, da je še vedno razigrani deček, čigar čas šele prihaja, vendar ne glede na to, tisti največji, beri najbogatejši klubi že kar nekaj časa sanjajo o njem. Real, Barcelona in Chelsea se zdijo najresnejši, najbolj zagreti, a menim, da bo igralec, ki ima pogodbo do 2014, šele poleti v resnih kombinacijah za transfer.

3.Fernando Torres – vrednost odškodnine okoli 26 milijonov eurov

Fernando Torres si verjetno želi leto 2011 čimprej izbristati iz spomina, ga pozabiti, saj po prestopu iz Liverpoola v Chelsea ni pokazal praktično ničesar. Pravijo da je ena najslabših investicij v nogometu, 39 tekem in trije zadetki pa je njegova statiska in prav zaradi tega je njegova cena sedaj, po enem letu, samo še okoli 26 milijonov, Daily Mail navaja, da ni fiksna, španski selektor pa je pred kratkim dejal, da je velika verjetnost, da El Nina, kot ga kličejo, ne bo na Euro 2012. Logično, bi dodal, medtem ko je nelogična izguba okoli 35 milijonov eurov in išče se hrabri vlagatelj, ki bi upal tvegati z Dečkom.

4.Carlos Tevez – vrednost odškodnine okoli 36 milijonov eurov

Carlos Tevez je nočna mora svojega kluba, predvsem trenerja/managerja Mancinija, ki ga upravičeno ne želi nazaj. Definitivno bo svojo kariero nadaljeval nekje drugje, le kje in kdaj ostaja še neznano. Italijanski AC Milan naj bi bil najresnejši kandidat za nakup, a finančno stanje ni preveč blesteče, zaradi česar bi dal prednost šeikom Paris Saint Germaina, za katere nekaj milijončkov, ne bi smel biti problem.

5.Miloš Krasić – vrednost odškodnine okoli 13 milijonov eurov

Miloš Krasić je odlično štartal z Juventusem v prejšni sezoni, medtem ko se po poletni trenerski zamenjavi ni preveč dobro znašel. Conte je spremenil taktično postavitev moštva, v katerem naj sedaj ne bi bilo mesta za Krasića oz. njegov profil igralca, zaradi česar se zdi, da bi lani njihovnajboljši igralec lahko odšel drugam. Prodaje in posoje se omenjajo, Manchester United in Chelsea, Bayern, Borussija Dortmund, celo italijanski Inter, bi ga želel v svojih vrstah in če mene vprašate je za 13 milijončkov, dober nakup.

6.David Beckham – prost igralec

David Beckham je postal prost igralec, kar pomeni da je iztekla njegova pogodba z LA Galaxy oz. jo je oddelal/odigral do konca. S 36. leti še ni povsem iztrošen in razmljiva so prizadevanja parižanov, da bi ga vrnili v Evropo, torej v Paris Saint Germain, kjer bi ga lahko pričakal večja skupina bivših sodelavcev iz Milana. Leonardo kot športni direktor, Ancelotti kot trener, mediji pa špekulirajo še s Patom in Kako, čeprav zadnje novice pravijo, da so še daleč ti igralski transferji, vključno z Beckhamovim, ki naj bi navkljjub vsemu ostal v Los Angelesu, predvsem zavoljo družine, beri družinskega businessa.

7.Lukas Podolski – vrednost odškodnine okoli 17 milijonov eurov

Najbolj iskani nemec tega prestopnega roka, naj bi najverjetneje svojo karijero nadaljeval v angleškem Arsenalu, ki si obupno želi preverjenega napadalca. Strokovnjaki pravijo, da je sorazmerje kvalitete in cene povsem solidno s čimer se ne bi mogel strinjati, a arsenalovci so v eni težjih sezon, za navedeni znesek pa so pripravljeni v svoje vrste zvabiti/pripeljati strelca 14. golov v 15. nastopih. Ker je Podolski že povedal, da s Kolnom ne namerava podaljšati pogodbe, ki poteče čez leto in pol, se zdi januar idealen trenutek/čas za prodajo.

8.Frank Lampard – vrednost odškodnine okoli 9 milijonov eurov

Po prihodu novega trenerja, portugalca Villasa–Boasa, se je legenda in ljubljenec chelseavih navijačev, Frank Lampard znašel v neprijetnem položaju. Vse pogostejše sedenje na klopi za rezervne igralce, temu 33-letnem vezistu definitivno ne odgovarja in v kolikor bo klub še naprej zaupal trenerju, ki po pravici nima pričakovanih rezultatov, bo Lampard prevagal ponudbe o selitvi, predvsem sosednjega Tottenhama in Real Madrida, kjer bi ga pričakal njegov bivši trener Jose Mourinho oz. zanimanju LA Galaxya.

9.Daniele De Rossi – vrednost odškodnine okoli 21 milijonov eurov

Daniele De Rossi ima pogodbo z matično AS Romo samo še do poletnih mesecev 2012 in kot kaže bo klub poskušal z njim lepo zaslužiti pred iztekom te, saj igralec noče podpisati podaljšanja oz. nove pogodbe. Jabolko spora, kot pravimo, je seveda plača igralca in po pisanju Guardiana bi igralčev novi delodajalec zlahka zadovoljil njegove potrebe, beri zahteve. Angleški Manchester City z italijanskim strokovnjakom Robertom Mancinijem nestrpno čaka.

10.Hulk – vrednost odškodnine okoli 41 milijonov eurov 

Hulk je že zdavnaj prerastel Porto in portugalsko ligo, s štirimi goli v šestih nastopih v elitni Ligi prvakov pa je dokazal/potrdil, da je pripravljen na večje in težje izzive. Nekoliko moti, da je pred meseci, poleti 2011, s Portom podpisal kar 5-letno pogodbo, vendar ta ne bi smela biti prevelika ovira Manchester Unitedu, predvsem pa Chelseaju in pa Paris Saint Germainu, ki naj bi bil pripravljen za neverjetnega Hulka odšteti kar okroglih 100 milijonov.

Kot dodatek pa je tu še povezava na lanjski, zimski prestopni rok, torej januar 2011.

  • Share/Bookmark
Zapisal izmisljeni | 31.12.2011 - 11:43 - Kategorije: seznami-lestvice -

Afriška nogometna federacija, beri CAF je že pred časom objavila imena desetih nogometašev, ki so konkurirali za nagradu najboljšega afriškega nogometaša leta;

Reprezentantje Slonokoščene obale Didier Drogba (Chelsea), Yaya Toure (Manchester City) in Gervinho (Arsenal), ganci Asamoah Gyan (Sunderland/Al Ain), Kevin Prince-Boateng (AC Milan) in Andre Ayew (Olympique Marseille), kamerunac Samuel Eto’o (Anzhi Makhachkala), senegalac Moussa Sow (OSC Lille), malijac Seydou Keita (Barcelona) in maročan Adel Taarabt (Queens Park Rangers), zanimivo pa da svojega mesta med deseterico ni uspel dobiti noben nigerijec, še posebaj če se ve, da je 30-letni napadalec West Bromwich Albiona Peter Odemwingie v najmočnejši ligi na svetu zabil 15 golov in kar dvakrat prejel nagrado za igralca meseca Premier league.

Lani je to nagrado osvojil kamerunec Samuel Eto’o, že rekordni štirikratni dobitnik oz. zmagovalec 2003, 2004, 2005 in 2010, ki pa se je umaknil iz resnega nogometa, beri v ruski Anži, kjer je več denarja in manj lovorik/uspehov. Za njim sta bila uvrščena Asamoah Gyan i Didier Drogba, ki je to nagrado prejel že 2006 in 2009, od leta 2003 pa samo enkrat ni bil med najboljšo trojico.

22.decembra so v ganski prestolnici, v Acri, razglasili zmagovalca;

yaya

Yaya Toure iz Manchester Citya ima, tudi po mojem mnenju, za seboj najboljšo sezono od afričanov in menim, da je zasluženo postal Afriški igralec leta 2011.

Za njim sta se uvrstila malijec Seydou Keita iz Barcelone in ganec Andre Ayew iz Olympique Marseilla, kar bi lahko pomenilo, da se je izteklo neko obdobje prevlade Eto’oja in Drogbe, za dodatek pa je tu še moja objava o afričanih v sezoni 2010/11.

Srečno v 2012.

  • Share/Bookmark
Zapisal izmisljeni | 30.12.2011 - 22:22 - Kategorije: seznami-lestvice -

Eminentni nogometni portal Goal.com je izbral/sestavil najboljše moštvo, prve polovice sezone oz. jesenskega dela sezone 2011/12 in tukaj je povzetek oz. njihov izbor;

Enajsterica v postavitvi 3-4-3: Manuel Neuer (Bayern) – Ledley King (Tottenham), Paolo Cannavaro (Napoli), Ezequiel Garay (Benfica) – Toni Kroos (Bayern), Xavier HernandezXavi (Barcelona), Andrea Pirlo (Juventus), David Silva (Manchester City) – Lionel Messi (Barcelona), Robin Van Persie (Arsenal), Cristiano Ronaldo (Real Madrid)

Z izborom golmana bi se strinjal, obrambno vrsto bi kar lepo premešal, v zvezni vrsti bi izločil Silvo in notri vrinil njegovega soigralca Yaya Toureja, medtem ko na napad nimam pripomb, navsezadnje je trojka v dosedanjem delu dosegla kar 65 golov. Ronaldo in Messi dsta najboljša strelca španske lige, v kateri sta dosegla 20 oz. 17 zadetkov, medtem ko je Van Persie prvi topnik angleške lige s 16 zadetki.

Francoski častnik L’equipe pa je svoje idealno moštvo sestavil nekoliko drugače.

Njihova enajsterica v formaciji 4-4-2 pa je: Manuel Neurer (Bajern) – Dani Alves (Barcelona), Nemanja Vidić (Manchester United), Gerard Pique (Barcelona), Marcelo (Real Madrid) – Sergio Busquets (Barcelona), Xavi (Barcelona), Andres Iniesta (Barcelona), David Silva (Manchester City) – Lionel Messi (Barcelona), Cristiano Ronaldo (Real Madrid).

Potrdilo izvrstne sezone nemškega golmana Neurera, obrambna vrsta po mojem okusu, zvezna vrsta je OK, katalonski nogometaši so na mestu, pri čemer bi jaz osebno spet Silvo zamenjal z afriškim igralcem leta, Yaya Tourejem, na žalost mora letos izvrstni, v Juventusu prerojeni Pirlo ostati zunaj, v klasični formaciji 4-4-2 pa poleg Messija in Ronalda ni mesta za nizozemskega strelca Van Persija, prav tako urugvajca Cavanija in, na žalost še koga.

Na koncu je tu še italijanska Gazzeta dello sport s svojo postavo:

Manuel Neuer (Bayern) – Dani Alves (Barcelona) , Gerard Pique (Barcelona), Thiago Silva (AC Milan), Philipp Lahm (Bayern) – Xavi (Barcelona) , Bastian Schweinsteiger (Bayern), Andres Iniesta (Barcelona) – Cristiano Ronaldo (Real Madrid), Lionel Messi (Barcelona), Gareth Bale (Tottenham)

Zanimivo, da so ob igralcih Barcelone najbolj zastopljeni nogometaši nemškega Bayerna, ki je v prejšni sezoni osvojil v domačem prvenstvu samo tretje mesto, preseneča samo en italijanski predstavnik, branilec Thiago Silva, čeprav italijani, predvsem milančani, častijo Kevina Princa Boatenga in Zlatana Ibrahimovića kot osvežitvi prvenstva. Všeč mi je uvrstitev, v tej sezoni, nekoliko pozabljenega Garetha Bala, ki me je pred kratkim spet navdušil v obračunu z Norwichem in res je težko izbrati najboljših 11, zato imajo kar nekako vsi, po svoje, prav.

  • Share/Bookmark
Zapisal izmisljeni | 26.12.2011 - 19:32 - Kategorije: 05.Primera division, seznami-lestvice -

El clasico je še kar aktualen, zbadanja, debate, pametovanja in vse kar paše zraven se ne bo kar tako poleglo in nekako v sklopu tega je tu objava o dveh najmočnejših ekipah vseh časov. All stars moštva Reala in Barcelone, bi lahko rekli, kdo bi zmagal pa presodite sami. Classic el clasica;

Real Madrid

Vratar: Iker Casillas; Po debiju z 18. leti se je ustalil kot prvi vratar najtrofejnejšega kluba, kjer je samo enkrat, na kratko, izgubil status prvega vratrja, a si ga nazaj pridobil ko je bilo najtežje. V finalu Lige prvakov 2002, drugače pa je bil in ostal nedotakljiva enica, ki je s svojimi obrambami navduševala za hrbti nekaterih največjih nogometnih mojstrov, ki so svoja mesta našli tudi v tej ekipi. Ne smem pozabiti še omeniti, da je z reprezentanco Španije, v zadnjih četih pokoril nogometni svet, kot rečejo nekateri, saj so po evropskem naslovu, postali še svetovni prvaki in v prihajajočem evropskem prvenstvu, so španci, s Casillasom na golu, spet eni od glavnih favoritov za naslov.

Desni bek: Miguel Porlan Noguera – Chendo; Igralec, ki je igral/navduševal kar 16 let v Real Madrid in bil praktično nezameniv, v tem času pa ob koncu osemdesetih, osvojil tudi-kar pet zaporednih naslovov državnega prvaka, si definitivno zasluži mesto v tej ekipi.

Štoper: Fernando Hierro;  Branilec in zadnji vezni, ki je bil enako dober, beri odličen, v obrambi kakor tudi v napadalnih akcijah, je v času svojega igranja za klub dosegel preko 100 zadetkov, večino po akcijah iz prekinitev oz. iz prostih strelov in penalov. Hkrati je pomagal osvojiti tudi tri naslove najboljšega v Evropi in menim, da so minili časi takšnih igralcev. Neponovljivi kapetan. 

Štoper: Jose Santamaria;  Urugvajac je bil zid pred svojim golom, nepremostljiva ovira za nasprotnike ekipe, ki je v poznih pedesetih osvajala vse po vrsti. Njegovi soigralci z Di Stefanom in Puškašem na čelu so se prav zaradi Santamarie lahko koncentrirali samo na ofanzivni del igre, saj so vedeli, da jim hrbet čuva eden najboljših branilcev vseh časov.

Levi bek: Jose Antonio Camacho;  Nezaustavljivi levi bek, ki je odigral preko 600 tekem za madridski klub in bil veliko boljši kot njegov po mnenju mnogih precenjeni naslednik, specialist za proste strelec, brazilec Roberto Carlos. Prototip igralca, ki jih še danes primanjkuje, saj jih ni veliko, ki bi znali kvalitetno igrati v obe smeri, torej obrambno in ofenzivno. 

Zvezna vrsta: Francisco “Paco” Gento;  Edini igralec v zgodovini nogometa, ki je osvojil kar šest klubskih naslovov evropskega prvaka, s čimer je povedano že praktično vse. Legenda.  

Zvezna vrsta: Zinedine Zidane; Definitivno eden najboljših igralcev svoje generacije, jaz bi se upal zatrditi celo najboljši, kar pomeni, da spada tudi med najboljše vseh časov. Francoz, katerega mojstrski volej, iz zgoraj že omenjenega finala Lige prvakov 2002, kaže vso njegovo genialnost, da ne naštevam še vseh nogometnih trikov, ki so postala njegov zaščitni znak in osnova za vse prihajajoče naslednike.

Zvezna vrsta: Alfredo Di Stefano; Argentinac, ki je kasneje nastopal tudi za reprezentanco Španije, bi moral zaigrati za Barcelono, a je General Franco s politično intervencijo zasukal/zaznamoval nogometno zgodovino in ga ustoličil v Realu, kjer je postal eden najboljših vseh časov. Večina špancev, ki so imeli čast gledati Di Stefana, se ob nikoli razrešenem vprašanju kdo je najboljši, Pele ali Maradona, le nasmehne in reče; Di Stefano. 

Napad: Ferenc Puškaš;  V Real  je prispel s precejšnim viškom kilogramov oz. prekomerno težo, a je kmalu postal eden od ljubljencev navijačev, predvsem po zaslugi sijajne levice, s katero je polnil nasprotnikove mreže in postal edini igralec v zgodovini nogometa, ki je v dveh evropskih, klubskih finalih, dosegel po tri zadetke.

Napad: Raul;  Kot v primeru Di Stefana, bi bila nogometna zgodovina lahko povsem drugačna, če ne bi kontraverzni predsednik sosedskega Atletico Madrida, Jesus Gil, ukinil mladinsko nogometno vrsto prav v času, ko se je tam nahajal Raul Gonzalez Blanco. Ta se je preselil v sosedščino, kjer se je zadržal polnih 16 let in podrl večino rekordov, med drugimi postal tudi nogometaš z največ nastopi v 1. španski ligi. Trenutno je nogometaš nemškega Schalke 04, kjer je z odličnimi igrami dokazal, da še ni za odpis/pokoj in prav zaradi teh odličnih partij, je v Španiji sprožena akcija navijačev, v kateri zahtevajo njegovo vrnitev reprezentanco, v katero ni bil vpoklican od 2006 in na žalost ni bil del evrospkega in svetovnega reprezentančnega uspeha.

Napad: Cristiano Ronaldo – Karkoli si mislili o njem, predvsem kot osebi in pa seveda tudi kot igralcu, je potrebno priznati, da je le malo takšnih na svetu. Dovolj je le pogledati njegove številke, statistiko v Realu in postane jasno, da je še eden zadnjih čistokrvnih nogometašev v modernem nogometu, kjer prevadujejo neke šablone, taktični obračuni, gola fizična moč in podobno. Jaz ga gledam kot nogometaša, virtuoza in ne kot osebo, ki zna nervirati s samovšečnostjo, simuliranjem in ostalimi nepremišljenostmi, zaradi katerih je večina veliko bolj naklonjena barceloninem malem argentincu, kot narcisoidnemu lepotcu.

Trener: Miguel Munoz ; Trener, ki je osvojil naslov prvaka Europe kot igralec tri leta preden je postal trener in to nato ponovil še dvakrat s klopi, kot da pa to ni dovolj je osvojil še devet naslovov prvaka Španije, od česar kar pet zapored, je moral dobiti to mesto.

Barcelona

Vratar: Andoni Zubizarreta – Baskijski vratar je bil osem let vratar ekipe z Nou Campa in bil njena številka 1, ko je leta ‘92 osvojila svoj prvi naslov evropskega prvaka, kar mu daje posebno mesto v zgodovini kluba.

Desni bek: Carles Puyol – Danes je štoper, a na vrhuncu svoje moči oz. kariere je bil sijajen desni bek, ki je svoje moštvo vodil s srcem in predanostjo. Zagotovo so njeni aktualni uspehi tudi po njegovi zaslugi, ne samo po zaslugi ofenzivcev in 32-letni katalonski junak, bo verjetno osvojil še marsikatero lovoriko, pred slovesom, beri upokojitvijo.

Štoper: Miguel Angel Nadal – Nadal je bil čvrst v igri kot je to Puyol v najboljših partijah in prav zaradi tega se ga je prijel vzdevek Zver. Po skoraj 500 odigranih srečanjih je ostal vtis, da je najrajši in hkrati najbolje igral proti najmočnejšim nasprotnikom in prav zaradi tega je to eden tistih, ki so me najbolj nervirali.

Štoper: Ronald Koeman – Pred vsemi temi lovorikami zadnjih let, je bil največji Barcelonin uspeh tista večer na Wembley stadionu ‘92, ki sem jo že omenil pri vratarju in prav nekoliko polnejši nizozemec je bil strelec edinega gola na srečanju. Prosti strel, po katerih je bil znan je končal v nasprotnikovi mreži in napovedal svetlejše trenutke katalonskega moštva, ki je verjetno na svojem vrhuncu prav v teh dneh/letih.

Levi bek: Sergi Barjuan – Simpatični ofanzivni branilec je bil standarden v katalonski ekipi skoraj desetletje in v tem času, z njo, osvojil tri državne naslove, meni pa je ostal v spominu po nemoči proti kijevskem Dinamu oz. takrat nezaustavljivem Ševčenku.

Zvezna vrsta: Johann Cruyff – Definitivno najpomembnejši igralec kluba v vsej njegovi zgodovini, ki je v svoji prvi sezoni na Nou Campu, ‘73/74, Barceloni prinesel/priigral naslova državnega prvaka, ki so ga čakali od leta 1960, pri tem pa je bil eden glavnih tvorcev legendarne zmage z 0-5 na Realovem Santiago Bernabeu stadionu. A ta naslov in pa Kraljevi pokal ‘78 sta edina trofeja, ki ju je osvojil kot igralec, pri čemer pa je s svojimi nastopi in načinom igranja ter kasnejšim vodenjem kluba, v katerem je postavil temelje dela z mladimi, ki so dozoreli v današnjem času in nanizali serijo lovorik, beri postali najboljša ekipa na svetu.

Zvezna vrsta: Lionel Messi – Čeprav je prav neverjetno, da je star komaj 24 let, je mali argentinec, pravijo da edini pravi naslednik Maradone, tudi v Barceloni, že z Barcelono osvojil praktično vse kar se je dalo. Nekoliko moti sterilnost na reprezentančnem nivoju, kjer je še na hold, a slej ko prej bo moral tudi tamosvojiti kakšno lovoriko/naslov, vsaj Copa America, kjer je letos ponovno, tako kot na svetovnem prvenstvu 2010, razočaral. Ne glede na to gre za enega najpopolnejših, verjetno najboljšega nogometaša svoje generacije, s katerim se lahko meri le moj favorit, portugalski lepotec iz Reala. Čeprav Guardiola argentinca v zadnjih letih uporablja predvsem na mestu klasičnega napadalca, gre za izjemnega zveznega igralca, beri krilo, ki s svojo nepredvidljivostjo, v polnem šprintu, lahko prebije prav vsako obrambo.

Zvezna vrsta: Diego Maradona – Veliki Diego se v Barceloni ni zadržal dolgo, a dejstvo da gre za najboljšega igralca, ki je kadarkoli igral za to moštvo, pomeni, da mora biti v tej ekipi, v all stars Barci. Zame kot pristaša Reala je dejansko škoda, da je sploh kdaj zaigral za njih, še posebaj če se ve, da se je prav tam navlekel na drogo, kokain.  

Zvezna vrsta: Michael Laudrup – Danska gonilna sila ekipe, ki jo je v začetku devedesetih vodil veliki Cruyff, je znal z individualno kvaliteto rešiti marsikatero enigmo, dobiti marsikatero tekmo, ob tem pa s svojimi milimetrsko natančnimi podajami v priložnosti poriniti napadalce pred seboj, predvsem bolgara Stojčkova in brazilca Romaria, ki je prav tako v tem moštvu. Bil je tako dober, pošten in simpatičen, da so mu navijači celo nekako lahko oprostili kasnejši prestop v Reala.

Napad: Ronaldo Nazario da Lima – Še eden, ki je igral za obe ekipi, pa svoje mesto našel le pri kataloncih, kar je posledica predvsem izjemne konkurence pri madridčanih. Seveda je tudi razlika med obema, če smem tako zapisat Ronaldoma, tisti El Fenomeno, je odigral pri Barceloni verjetno svojo sezono življenja, z neponovljivo lahkoto je prebijal in zadeval v svoji edini sezoni na Nou Campu, medtem ko je nekaj let kasneje v Real prišel že dodobra načet s poškodbami, z viškom kilogramov, zaradi katerih je Fenomen kmalu postal Debelušček. 

Napad: Romario – Brazilski napadalec, ki ga nikoli ni krasila skromnost je zaoral ledino nasledniku Ronaldu na relaciji PSV – Barcelona, prav tako v brazilski reprezentanci s katero sta oba prišla do nazivov najboljših napadalcev na svetu. Temperamentni nizki, kompaktni napadalec je bil res užitek za gledanje, ne glede na, meni osovraženi rdeče-modri dres Barcelone. 

Trener: Johan Cruyff – Bivši igralec katalonskega moštva se je vrnil na na Nou Camp, leta 1988 in ustvaril moštvo, ki so ga poznali pod imenom Deam team. To  je popeljal do štirih zaporednih naslovov državnega prvaka, za vedno pa bo ostalo, da je to prvi trener, ki jim je prinesel naziv najboljše ekipe v Evropi in ob pogledu navzgor je razvidno, da je večina njegovih igralcev, kot tudi on sam našla mesto v tem classicu kataloncev.

  • Share/Bookmark
Zapisal izmisljeni | 6.11.2011 - 01:15 - Kategorije: seznami-lestvice -

Par uric nazaj sem gledal lokalni derbi tretjega največjega španskega mesta oz. tekmo Levante – Valencija in se spomnil intervjuja z bivšim igralcem obeh klubov, legendarnim črnogorskim napadalcem Predragom Pedjo Mijatovićem.

pedja

Ta je v svoji uspešni nogometni karieri nastopal za Budučnost, Partizan, Valencijo, Real Madrid, Fiorentino in Levante, ter za reprezentanco Jugoslavije, kasneje pa Srbije in Črne Gore. Igralec, ki si ga bomo verjetno najbolj zapomnili po golu v finalu Lige prvakov ‘98, ko smo s prijatelji na veliko pokonzumirali Blue ice beer v lokalnem pajzlu in pa seveda tisti prečki iz penala, na svetovnem prvenstvu v Franciji, istega leta.

No, da preidem na bistvo, Mijatović je naštel najboljše igralce s katerimi si je delil slačilnice, kot pravimo oz. sestavil svojo ekipo nogometašev;

Na golmansko pozicijo je postavil nemca s katerim je bil soigralec v Real Madridu in zanj dejal;  Bodo Ilgner je bil najzaneslivejši golman na svetu, velik profesionalec, ki nikoli ni prejel glupih golov in ki je po treningih še ostajal na igrišču in nadaljeval z vadbo.

Desni bočni položaj je v črnogorčevi ekipi dobil italijan Christian Pannuci, za katerega je dejal, da je bil prava mašina, izvrsten zadaj, pogosto pa kot asistent spredaj in na tej poziciji naj ne bi bilo veliko takšnih.

Prvi štoper, španec Fernando Hierro, kapetan slovitega Reala, steber obrambe, ki je ogromno tudi zadeval, predvsem z glavo in iz prostih strelov ter penalov.

Drugi štoper, nekoliko presenetljivo Gordan Petrić, črnogorski rojak, soigralec iz Partizana in mlade reprezentance, ki si je ustvaril solidno nogometno kariero, a Mijatovića je tako navdušil, da je dobil prednost pred nekaterimi vliko bolj zvenećimi imeni in zanj je dejal, da je bil eden najboljših defanzivcev kar jih je videl.

Levi bok je, seveda, pripadel legendarnemu brazilcu Roberto Carlosu, v zadnjih dveh desetletjih verjetno najboljšem svetovnem igralcu na tem položaju, ki ga je poleg hitrosti in oštrine, krasil še izjemen udarec.

Tudi v zvezni vrsti je prevlada realovcev, argentinec Fernando Redondo je imel vse oz. je bil kompleten igralec, ki je znal na poziciji zadnjega veznega, odigrati nekaj zaporednih tekem brez vsakršne napake.

Brazilec Mazinho si je z odličnimi igrami v Valenciji prislužil mesto v tej ekipi, pa čeprav je širši javnosti, ta reprezentančni igralec, relativno neznan.

Nizozemec Clarence Seedorf, še vedno aktivni umetnik, ki že nekaj let navdušuje v AC Milanu, je enostavno briljanten nogometaš, kar dokazuje že vrsto let in kar dokazujejo njegove osvojene trofeje.

Nekje med zvezno vrsto in napad bi lahko zrinili legendarnega Raula Gonzaleza, drugače čistokrvnega strelca, ki je po zatonu v Realu svojo srečo našel v nemškem, rudarskem Gelsenkirchenu oz. pri Schaalke 04. Verjetno ga ni potrebno posebaj predstavljati, dovolj je samo reči/zapisati Raul.

Prvi napadalec je hrvat Davor Šuker, s katerim sta bila soigralca v mladi reprezentanci Jugoslavije, kjer so skupaj z zgoraj omenjenim Petrićem ob osvojitvi naslova mladinskega svetovnega prvaka postali čileanci. Njuno kratko sodelovanje se je nadaljevalo tudi v članski reprezentanci Jugoslavije, predvsem pa v Real Madridu, kjer sta skupaj osvojila že omenjeno Ligo prvakov. Zlata levica je dodal.

Drugi napadalec, srb Savo Milošević, s katerim je bil soigralec le v reprezentanci in s katerim sta tvorila ubojit tandem, pri čemer poudarja Mijatović, da je Milošević zabil kopico lepih in pomembnih golov.

Med rezerviste je vtaknil španca Ikera Casillasa, s katerim sta bila le kratek čas soigralca, saj se je v času prebijanja Casillasa na gol Reala, Mijatović že poslavljal, pa Zorana Batu Mirkovića in Slavišo Jokanovića, oba iz Partizana, zvezdaša Dragana Stojkovića Piksija s katerim sta bila soigralca v reprezentanci, pa seveda rojaka il genia, Dejana Savićevića in pa golgetersko božansvo, argentinca Gabriela Batistuto s katerim sta sodelovala v Fiorentini.

  • Share/Bookmark
Zapisal izmisljeni | 1.09.2011 - 17:02 - Kategorije: nogometaši, seznami-lestvice -

V tem prestopnem roku je bilo kar nekaj takšnih transferjev, ki so se kuhali že celo večnost, vendar so nekateri uspeli, drugi pač ne. A pustimo to nekoliko ob strani oz. za kakšno drugo priložnost, ko se bom še razpisal o nogometnem trgovanju, zdaj bi naštel samo pomembnejše transferje zadnjega dneva, pri čemer sem notri zrinil še mnenje o tem kako se bodo vklopili, kar je zasluga komentarjav Nepopravljivih-zgrešenih transferjih.

  
  
10. Fernando Gago, 25let, defanzivni vezni, Argentina

Transfer: iz Real Madrida v AS Romo Odškodnina: posoja z možnostjo odkupa Nogometne kvalitete: umirjenost, pozicijska igra, tehnika Pomankljivosti: dve leti bez igralnega ritma v tekmovalnih tekmah Kako se bo vklopil: ne bi smelo biti problemov, saj naj bi igralčeve kvalitete in način igre odgovarjele prav italijanskem načinu igranja, kjer bi ob podpori španskega trenerja, v tandemu z De Rossijem lahko tvoril odlični vezni dvojec.

9. Miralem Pjanić, 21 let, ofenzivni vezni, Bosna i Hercegovina

Transfer: iz Lyona v AS Romo Odškodnina: 10 milijonov eurov Nogometne kvalitete: dribling, nepredvidljivost, znanje Pomankljivosti: velike oscilacije iz tekme v tekmo oz. nekonstantnost na najvišji ravni Kako se bo vklopil: zelo nepredvidljivo vprašanje, saj po igralskem profilu spominja na francoza Meneza, ki se v nekaj sezonah v rimskem klubu ni uspel ustaliti v prvi enajsterici in se je moral vrniti v Francijo, čeprav mi je bil navedeni zelo všeč, veliko bolj kot Pjanić. A v Romi so imeli drugačne poglede na celotno zadevo oz. drugačne plane.

8. Eljero Elia, 24, levo krilo, Nizozemska

Transfer: iz Hambureger SV v Juventus Odškodnina: 10 milijonov eurov Nogometne kvalitete: prodornost, dribling, hitrost Pomankljivost: nagnjenost k poškodbam in pogosta obdobja nevidnosti v tekmah Kako se bo vklopil: čeprav mu igralna formacija skorajda perfektno ustreza, saj bo igral na svoji naravni poziciji, torej na levem krilu, imam velike dvome, kako mu bo odgovarjala, po defanzivi znana italijanska liga. Čeprav se je dolgo omenjal ta transfer me je na koncu le presenetil, predvsem ker sem bral igralčevo izjavo, da si želi v angleško ligo, ki naj bi njegovem igralnem stilu najbolj ustrezala, kar je dejansko res in pa ker sem dobil občutek, da se juventusova uprava ne znajde preveč dobro v letošnjih transferjih.

7. Diego, 26 let, ofenzivni vezni, Brazilija

Transfer: iz Wolfsburga v Atletico Madrid Odškodnina: posoja z možnostjo odkupa Nogometne kvalitete: kreativnost, šut oz. udarec, tehnično znanje Pomankljivosti: defanzivna igra in predvsem težek karakter Kako se bo vklopil: lahko bi rekli, da če je kdaj obstajala idelana situacija za Diega,  je to ta u Atleticu, kjer bo igral kot klasična desetka, torej playmaker, pri tem pa naj bi bila španska Primera divison liga, ki naj bi njegovem igralnem stilu tudi najbolj odgovarjala.

6. Simon Kjaer, 22 let, centralni branilec, Danska

Transfer: iz Wolfsburga v AS Romo Odškodnina: posoja, baje za 3 milijone eurov, z možnostjo odkupa Nogometne kvalitete: igra z glavo, hitrost in pa pozicijska igra Pomankljivosti: čvrstost v duelih ina pa igra ena na ena, kot pravimo Kako se bo vklopil: leta se je uril v Palermu, kjer je dobil renome izjemnega igralca, želje mnogih evropskih velikanov, vendar pa je standardni danski reprezentant kiksnil pri izboru kluba in v nemškem Wolfsburgu se ni proslavil. Povratek med stare znance oz. v italijansko ligo, bi mu moral odgovarjati.

5. Mauro Zarate, 24 let, napadalec, Argentina

Transfer: Lazija v Inter Odškodnina: posoja, baje za 2,7 milijona eurov, z možnostjo odkupa Nogometne kvalitete: dribling, iznajdljivost v 16-meterskem prostoru, angleži bi rekli fox in the box Pomankljivosti: premajhna učinkovitost in pa sebičnost Kako se bo vklopil: Formacija 3-4-3, ki jo načrtuje novi trener Intera, Zamparini, se zdi idealna zanj oz. za tip igralca kot je Zarate, saj bi v takšni, na položaju bočnog napadalca, njegova hitrost in spretnost, morali priti do izraza.

4. Bryan Ruiz, 26 let, napadalec, Kostarika

Transfer: iz Twenteja v Fulham Odškodnina: 12 milijonov eurov Nogometne kvalitete: perfektna tehnika udarca, igra ena na ena Pomanljivosti: fizična krhkost, igranje v slabših ligah Kako se bo vklopil: popolna neizvesnost, saj je Fulham daleč od tehnično podkovane ekipe, zaradi česar jih lahko uvrstimo v skupino tipično otoških ekip, kjer pa se že mnogi pred Ruizom niso upeli dokazati. Marsikaj bo moral rešiti z navdihom in individualno kvaliteto, ki pa jo seveda poseduje.

3. Scott Parker, 30 let, centralni vezni, Anglija

Transfer: iz West Ham Uniteda v Tottenham Odškodnina: pet milijonov eurov Nogometne kvalitete: pravi general sredine terena in kompletan igralec Pomankljivosti: določene tehnične pomankljivosti in nedokazanost v vrhunskih klubih, kjer v preteklosti ni uspel Kako se bo vklopil: menim, da bi bil to lahko idealen nakup, saj je Parker tipičen angleški nogometaš, ki bi v paru s hrvatom Modričem lahko svojo igro še unapredil, predvsem pa bi bila lahko izjemen par zvezne linije Tottenhama oz. eden boljših v ligi.

2. Per Mertesacker, 26 let, centralni branilec, Nemčija

Transfer: iz Werdera v Arsenal Odškodnina: 11 milijonov eurov Nogometne kvalitete: igra z glavo, duel igra, štarti in predvsem germanska čvrstost Pomankljivosti: hitrost in okretnost, igra ena na ena Kako se bo vklopil: Vermaelen se zdi kot idealen defanzivni partner za Mertesackera, ki bi moral prinsesti s seboj predvsem prepotrebno čvrstino, ki jo ekipa Arsenala nima že žeta od od odhada Viere in upokojitve še nekaterih starih mačkov angleškega nogometa. A vseeno mislim, da prilagoditev ne bo nič kaj enostavna oz. lahka, tudi zaradi te manjše krize kluba v štartu novega prvenstva, ko so, se mi zdi, kupovali tudi nekoliko na silo.

1. Diego Forlan, 32 let, napadalec, Urugvaj

Transfer: iz Atletico Madrida v Inter Odškodnina: pet milijonov eurov Nogometne kvalitete: kompleten napadalec, enako dober iz oddaljenosti kot tudi iz notranjosti 16-meterskega prostora Pomankljivosti: pogoste poškodbe kot posledica že kar precejšne starosti za vrhunskega nogometaša Kako se bo vklopil: zaradi njegovih individualnih kvalitet ne obstaja moštvo, ne liga, kjer se današnji Forlan ne bi mogel vklopiti, pod pogojem da je zdrav in pripravljen in prav od teh dveh faktorjev bo odvisen njegov učinek.

  • Share/Bookmark