Drugi del prvih tekem, elitne Lige prvakov, se je nadaljeval z dvema zanimivima/atraktivnima, torkovima obračunoma, medtem ko je bila sreda bolj uboga.

CSKA Moskva – Real Madrid 1-1 (Wernbloom 90+3 / Ronaldo 28)

Pričakovalo se je, da bo najtežji nasprotnik madridskega Reala, v prvem srečanju, vreme oz. hladen zrak in mraz, ne pa nogometaši moskovskega CSKA. Poleg tega je gostujoči trener Mourinho tarnal nad umetno travo, še prej pa da bi nekoliko sprostil pritisk z igralcev,  in pozornost spet preusmeril nase, prepovedal novinarjem potovati z ekipo, kot je bilo to v navadi doslej, ko se je šlo na bolj oddaljena gostovanja. A dokler je tu uspeh mu ne morejo do živega, kot pravijo nekateri, solidna prednost pred poveličevano Barcelono v španskem prvenstvu ter suvereni nastopi v dosedanjem delu Lige prvakov, kjer so letos še neporaženi, so močni argumenti portugalca, ki tokrat ni mogel računati na Hamita Altintopa, Lassana Diarraja in Angela Di Marijo. Na drugi strani so pri domačih manjkali Kiril Nababkin, Pavel Mamaev in Mark Gonzalez, medtem ko je bil njihov najboljši igralec, japonec Keisuke Honda le usposobljen za boj, v katerem je Real Madrid izpustil še sedmo zaporedno zmago, saj je po šestih gladkih zmagah v prvem delu tekmovanja in gol razliki tokrat iztržil samo remi oz. 1-1. Domači so pričeli bolje in ofanzivnejše, Real pa bolj rezervirano in v enem svojih redkih poskusov je poentiral, strelec pa je bil, seveda, Cristiano Ronaldo, ki je tako dosegel že 123. gol v 124. nastopu. Isti je imel v 84, minuti priložnost dotolči nasprotnika a ni bil preveč natančen, le nekaj sekund pred koncem oz. pred končnim sodniškim žvižgom pa je sledila kazen. Slabo izbita žoga, do katere je po nabijanju prišel šved Wernbloom, kateri je v svojem prvem nastopu za moštvo, nato dosegel še svoj prvi gol in kaže, da se je zimska investicija iz nizozemskega AZ Aalkmara, izplačala. CSKA je tako nekako le ostal neporažen v evropskih obračunih s španskimi ekipami, njihovo razmerje pa je trenutno, tri zmage in trije remiji, vendar bo povratna tekma na madridskem Sanitago Bernabeu stadionu nekaj povsem drugega. Ekipa Jose Mourinha bo, zelo verjetno, zmagala in podrla to neporaženost CSKA, Jose, ki naj bi imel med tekmo homofobne izpade, pa bo po štirih zmagah s prejšnima kluboma, Cheslejem in Interjem, vknjižil zmago tudi z Realom, s katerim je bil že sedaj le nekaj sekund oddaljen.

Napoli – Chelsea 3-1 (Lavezzi 39, 65, Cavani 45+2 / Mata 27)

Pred samim srečanjem se je na veliko poudarjalo, da bodo domači brez svojega trenerja Mazzarija, ki je bil kaznovan z dvema tekmama prepovedi vodenja ekipe, saj je bil ob zaključku prve faze tekmovanja prenervozen in nasilen, ko je potiskla in odrival villarrealovega Nilmarja. A nič zato, verjel sem, da je njegov Napoli v veliko boljši formi kot Abramovichev/Villas-Boasov Chelsea, ki je dejansko v krizi, v črni luknji iz katere se ne vidi izhoda, zaradi česar sem seveda verjel tudiv zmago napolitancev. Gostujoči, portugalski strokovnjak naj bi imel upor v slačilnici, saj naj bi bili tudi igralci nezadovoljni z njegovim delom, predvsem starejši, v prvi vrsti Drogba in Cole, pa Lampard, kateri je vse večkrat samo eden od rezervistov. Če k temu dodamo zdaj že legendarno neučinkovitost, predvsem pregrešno dragega Torresa, pa poškodbo in vse težave Terrya, je jasno zakaj so padli. Napoli je po preboju iz najtežje skupine uvodne faze tekmovanja, in gostujoči zmagi pri Fiorentini z 0-3, poln samozavesti krenil v juriš na gol gostov in njihovvratar Petr Čech je imel kar precej dela. A kdor ne da, dobi, smo rekli, domači kapetan Paolo Cannavaro je bil nespreten ob ne-preveč nevarni podajo v sredino, kar je izkoristil Juan Mata in Chelsea je nezasluženo povedel. Še pred koncem prvega polčasa pa je domačim uspel preobrat, najprej je mali argentinec Ezequiel Lavezzi, v katerem sem pred leti videl repliko Messija, lepo zadel z roba kazenskega prostora, tik pred koncem  polčasa pa je poentiral še neumorni urugvajec Edinson Cavani, ki je zadel z ramenom in njegov peti gol v sedmem srečanju je napovedal noč napolitancev. Erupcije veselja ob domačih zadetkih so stresle zvočnike TV sprejemnika še v 65. minuti, ko je spet zadel Lavezzi, potem ko je kiksal gostujoči branilec David Luiz, katerega že kar nekaj časa redno kritizira strokovni komentator sky sportsa, Gary Neville. Podajalec je bil spet izvrstni Cavani, čeprav bi sam izpostavil Zunigo in Gargana, konstantno dobri Maggio, pa je imel izvrstno priložnost za velikih 4-1, vendar je Ashley Cole, rešil z golove črte. Vprašanje ali je s tem rešil svojega trenerja, katerega je odprto kritiziral, zaradi česar naj bi se nevarno približal transfer listi oz. prodaji, saj je lastnik kluba, Roman Abramovich znan kot sila netoleranten, predvsem do trenerjev in že se omenjajo nasledniki. Marcelo Bielsa baje najresneje.

Basel – Bayern 1-0 (Stocker 86)

Švicarski Basel, eno od presenečenj letošnje Lige prvakov, je le še poglobil krizo bavarskega velikana kakor pravijo, ljubkovalno, Bayernu. Na svojem St. Jakob Parku so z minimalno zmago premagali najtrofejnejši nemški klub, ki je imel več čistih priložnosti in možnosti za zmago. Posest žoge, udarci na gol in vsa ostala statistika je na strani premaganih gostov, čeprav so bili tudi domači v prvem polčasu izredno nevarni. Nekaj konkretnih, hitrih nasprotnih napadov je privedlo do dvakratnega tresenja okvirja vrat, kot pravimo in čeprav bi bilo zlahka 2-2, je ostalo pri nepopularnih 0-0. V drugem polčasu je bil nemški Bayern še dominantnejši, vendar do gola le niso uspeli priti in kot že mnogokrat poprej je obveljalo, da  kdor ga ne da, ga na koncu dobi. V 86. minuti sta namreč domača rezervista Jacques Zoua in Valentin Stocker lepo kombinirala, prvi je preigraval in podal, drugi pa je zadel za minimalca in vnovično nogometno euforijo v Baslu, kjer je letos, biti zelo prijetno navijač. Po slovitem Manchester Unitedu je premagan še en nogometni velikan, nemški Bayern, vendar je pred nami še povratno srečanje, kjer bi nemci morali uveljaviti kvalitetnejši igralski kader.

Olyimpique Marseille – Inter 1-0 (A. Ayew 90)

Manj kvalitetno srečanje je bilo odigrano v Marseillu, kjer se je odločilni trenutek zgodil v 93. igralni minuti oz, v tretji minuti sodnikovega podaljška, ko je po podaji Valbuene iz kota, zadel ganec Andre Ayew in francoski ekipi prinesel/priigral solidno prednost. To je bil njegov že četrti zadetek, od skupno osmih zadetkov kluba v tem tekmovanju, zanimivo pa je, da  je gostujoča ekipa oz. Inter iz Milana kar pet zadetkov od osmih, prejel v zadnjih 15-ih  minutah srečanja. Četrti zaporedni poraz italijanske ekipe, ki v teh ni dosegla niti enega zadetka, zagotovo ne prinaša nič dobrega in še enkrat več bi poudaril, da Ranieri enostavno ni kos/ni dorastel nalogi, kar je tudi zelo razvidno iz primerjave dveh postav Intera. Tista, ki je postala Evropski, klubski, nogometni prvak oz. ki je osvojila Ligo prvakov pred dvema letoma in ta, ki je padla na Velodrome stadionu, imata kar devet istih igralcev in ne razumem kako je Inter lahko tako hitro razpadel. Saj sem pričakoval, da bo po odhodu Mourinha, ki ga sedaj obupani navijači pozivajo nazaj, iztisnjena/izcejena in izpeta ekipa nekoliko upešala, vendar pa ne, da bo postala predmet posmeha in sparing partner Lecceju, Palermu, Romi, novari in podobnim.Tudi tukaj, tako kot v angleškem Chelseaju pričakujem, v kratkem, zamenjavo na trenerskem mestu in vnovičen zalet na vrh, ki pa je v tem trenutku zelo oddaljen.

Po zimskem premoru se je nadaljevalo elitno, evropsko, klubsko tekmovanje imenovano Champions league oz. Liga prvakov, otvoritev v koledarskem letu 2012 pa je padla na osladno Valentinovo..

Bayer – Barcelona 1-3 (Sanchez 41, 55, Messi 88 / Kadlec 52) V Ekipi sem prebral zanimiv uvodnik o razmerju nogometa proti osladnem, skomercializiranem kvazi-prazniku in dejansko se strinjam z avtorjem, da je marsikateri moški, praviloma, lahko slišal kakšno pripombo nad nezanimivima torkovima srečanjima, saj je bila kvaliteta obeh srečanj precej uboga. Edina ekipa, ki ji je uspelo doseči vsaj dva zadetka na vsakem srečanju, je tudi tokrat dosegla ta cilj, a predstava je bila vse prej kot navdušujoča. Čilenec Sanchez je v 41. minuti pobegnil prestrašenim nemcem, ki so imeli očitno preveč spoštovanja do katalonskega giganta,  katerega je le nekaj dni predtem nokavtirala Osassuna v španskem prvenstvu in jim s tem verjetno že odvzela naslov španskega prvaka oz. ga predala rivalu iz Madrida. A tokrat je bil Bayer Leverkusen preveč pod vtisom in tekma je bila več-ali-manj enosmerni promet. Kadlec je iz ene redkih priložnosti uspel izenačiti, a je veselje trajalo zgolj tri minute, ko je sledil še en beg čilenca za vnovično vodstvo gostov, medet ko je mali Messi, postavil končnih 1-3. S tem je izenačil rekord golov na gostovanjih, ki so ga v tem tekmovanju pred njim uspeli doseči finec Jari Litmanen 95/96, argentinec Hernan Crespo in francoz Thierry Henry oba 2003/04. Sedmi gostujoči gol je torej zadostoval za izenačenje, hkrati pa je bil to njegov 19. zadetek v drugem delu tekmovanja Lige prvakov, s čimer je prehitel dosedanja rekorderja Andriya Ševčenka in Raula. Povratna tekma in v prihodnosti nekaj rekordov Messija, so samo še formalnost.

Lyon – APOEL 1-0 (Lacazette 58) Ciprski predstavnik je eno največjih presenečenj tega tekmovanja, z drugim mestom v skupini G oz. z devetimi osvojenimi točkami in gol razliko 6-6, pa so povsem zasluženo v osmini finala, kjer definitivno ni lahkih nasprotnikov. Lyon je namreč francoska sila, ki pa zadnja leta ni tako dominantna v domačem prvenstvu, posledično pa tudi v najmočnejšem tekmovanju ni na nivoju prejšnih let. Tokrat so v, prav tako precej nezanimivi tekmi, zmagali z minimalno prednostjo, čeprav je bilo tudi tu vse orientirano v eno smer, beri proti golu ciprčanov, ki so doslej že dvakrat preobrnili rezultat in od zaostankov prišli do zmag. V torek očitno ni bilo možnosti za nov podvig kvalitetno in tržno najslabše ekipe v zgodovini Lige prvakov, ki pa bo imela v povratnem srečanju, vseeno še lepe možnosti za novo senzacijo oz. napredovanje v četrtfinale.

Zenit – Benfica 3-2 (Širokov 27, 88, Semak 71 / Pereira 20, Cardozo 87) Ruski Zenit iz St. Petersburga je bil edino moštvo, ki je v prvem delu osvojilo skupino, pri tem pa zbralo snoštevilčno število točk, beri samo 9, pri čemer je bila tudi gol razlika precej uboga 7-5 in v takšnem stilu so tudi nadaljevali v osmini finala. Če se ve, da so se v zadnjih dveh krogih skupinskega dela, na čelo lestvice prebili z dvema remijema brez golov, potem ni presenečalo, da so portugalski gostje uspeli povesti. Po Cardozovem prostem strelu, je domači golman samo odbil do Pereire, ki mu ni bilo težko iz bližine zadeti za 0-1. So izenačenja je prišlo z lepim volejem Širokova, v 71. minuti pa so domači prišli do vodstva po spektakularni akciji, kjer je Keržakov s peto, z desne našel Bistrova, ki je iz prve, kot pravimo podal pred gol, kjer je Semak, s hrbtom proti golu, s peto zadel za 2-1. Paragvajec Oscar Cardozo je izkoristil še eno npako domačega golmana, ki mu lovljenje ne gre preveč dobro, saj je ponovno izpustil žogo in omogočil že omenjeno izenačenje. Le nekaj trenutkov kasneje, točneje v 88. minuti pa je po nespretnosti strelca prvega gola na tekmi Maxi Pereire še enkrat poentiral Širokov, kar je bilo dovolj za zmago in minimalno prednost pred povratnim srečanjem.

AC Milan – Arsenal 4-0 (Boateng 15, Robinho 38, 49, Ibrahimović 79 – 11 m) V eni od poslastic kola, kot rečemo, je italijanski prvak gostil angleški Arsenal, pri katerem francoski strokovnjak Wenger ogromno rotira in če se ne motim, je v tej sezoni več kot 20 igralcev igralo vsaj na dveh srečanjih tega tekmovanja. Svežina je očitno njegovo vodilo, vendar pa to ne prinaša rezultatov, saj je vse več arsenalovcev nezadovoljnih, celo kritičnih kot njihov bivši nogometaš Bergkamp, ki je opazil, da nimajo širine v moštvu oz. različnih profilov igralcev, pri čemer je tudi več kot očitno, da se preveč zanašajo na individualne sposobnosti Robina Van Persija, tako kot so se pred leti na Henryeve, pa kasneje Fabregasove. To za inštitucijo kot je AC Milan ni dovolj in aktualni italijanski prvak jim je očital lekcijo, kot pravijo nekateri. Gladkih 4-0 arsenalovi navijači že dolgo ne pomnijo, čeprav jih je tudi Manchester United v domačem prvenstvu, konec avgusta 2012 lepo osramotil z 8-2. Precej podobno je bilo tudi tokrat, bleda igra, anemičnost, sterilnost in še bi lahko našteval, medtem ko so bili domačini povsem nasprotno, polni dinamike. Ganec Kevin-Prince Boateng se je v Milanu razvil v izjemnega nogometaša, ki pogostokrat dosega fantastične zadetke in vodilni gol tega srečanja bi kaj lahko pristal v tej rubriki. Naveza Ibrahimović-Robinho je poskrbela za naslednja dva gola, za končnih 4-0 pa je poskbel kar sam šved, ki je bil s prekrškom zaustavljen v kazenskem prostoru gostov, zaradi česar je bil dosojen penal, katerega je tudi realiziral Ibro. Pri gosteh se je s tem grenkim/sramotnim porazom od soigralcev oprostil Thiery Henry, čigar dvomesečna posoja iz New York Red Bulla se je končala torej na prvem srečanju od 222. odigranih v evropskih tekmovanjih, ki so jih gunnersi, kot jim pravijo, izgubili s štirimi goli razlike. Povratna tekma je samo še formalnost in kaže da se počasi bliža tudi konec Wengerjeve vladavine v Arsenalu, kjer so ob podobnih, vse pogostejših, predstavah in rezultatih, vse glasnejše zahteve po zamenjavi trenerja.

S šestim kolom se je sklenila prva faza Lige prvakov, v kateri smo tokrat doživeli kar nekaj velikih/neprijetnih presenečenj. Na srečo sem jih še uspel videti, saj je v naslednjih dnevih nastopil siolov internetni mrk, in po zaslugi njihove odzivnosti, je tudi ta objava z debelo zamudo.

skupina A:

Mancester City – Bayern 2-0 (Silva 36, Yaya Toure 52) Villarreal – Napoli 0-2 (Inler 65, Hamšik 76).

Manchester City je imel pred tem zadnjim kolom le še nekaj teoretičnih možnosti za napredovanje, vendar le pod pogojem, da premaga nemškega nasprotnika in da v vzporednem srečanju skupine, španci zaustavijo italijane. Pri del jim je uspel. Z goloma Davida Silve in Yaya Toureja, ki je v zares veličastni formi, so dobili nemški Bayern z 2-0, a pomoči iz Španije ni bilo. Posledično so osvojili tolažilno tretje mesto, kar naj bi bilo eno od presenečenj in v spomladanskem delu jih bomo lahko gledali samo še v Europa league. Iz privoščljivosti so navijači mestnih rivalov peli Boring, boring Man. city, vendar jim že naslednji dan ni bilo več do prepevanja, a o tem nekoliko kasneje. Nemški Bayern je z rezervno postavo, baje zaradi gripe, pričakovano, izgubil, vendar kljub temu zadržal vodilno pozicijo in zasluženo so ponesli naziv ekipe, ki je pustila najboljši vtis uvodne faze tekmovanja.

Napoli je imel svojo usodo v svojih rokah/nogah in samo zmaga jih je vodila v naslednjo fazo tekmovanja. Do 65. minute so nekoliko sramežljivo poskušali priti do vodilnega zadetka, nato pa je z lepim strelom z oddaljenosti poentiral turški švicar Gokhan Inler in vroča napolitanska kri je dokončno zavrela. Napoli je svojo zmago v nadaljevanju potrdil še z golom slovaka Hamšika in z novimi tremi točkami zadržal željeno drugo mesto v skupini, pa čeprav so jim mnogi strokovnjaki svetovali opustitev boja v tem tekmovanju in fokusiranje na domače prvenstvo, beri italijanski naslov državnega prvaka. Čestitke Napoliju, ki je realno gledano eno od presenečenj tega tekmovanja, ne glede na vse in samo želim si lahko še podobnih uspehov kluba, ki sem ga vzljubil z Maradono v osemdesetih.

skupina B:

Inter – CSKA 1-2 (Cambiasso 51 / Doumbia 50, Berezucki 87) Lille – Trabzonspor 0-0.

Ruski CSKA je vstopil v zadnje kolo kot absolutni outsider, saj je za napredovanje v naslednjo fazo tekmovanja potreboval zmago v Milanu in remi med francosko in turško ekipo. A prav to se je zgodilo. Po prvem polčasu brez zadetkov so gostje iz Moskve povedli, ko je poentiral napadalec slonokoščene obale, Seydou Doumbia, medtem ko je Inter le nekaj trenutkov zatem izenačil z golom argentinca Estebana Cambiassa. Mož odločitve in heroj svojih navijačev pa je v 87. minuti srečanja postal Vasili Berezucki, ki je zadel za končnih 1-2 in ob novicah iz vzporedne tekme, se je lahko začelo noro rusko slavje, saj se je prvič v zgodovini tekmovanja zgodilo, da sta v naslednjo fazo, torej v osmino finala Lige prvakov, napredovala dva ruska moštva, CSKA Moskva in spodaj popisani Zenit. Italijanski Inter, ki je zagotovo v težki krizi, pa čeprav njihov rešitelj Ranieri tega ne priznava, se ni preveč obremenjeval s porazom v tekmi, ki za  njih ni imela nikakršnega pomena, saj so si že pred zadnjim kolom, zagotovili napredovanje v osmino finala. Njihov prioriteta naslednjih tednov, je domače prvenstvo, kjer zaenkrat zasedajo, za njih skromno deseto mesto, a z Ranierijem ni niti kaj boljšega za pričakovati.

V drugi tekmi skupine je turški Trabzonspor prišel v francoski OSC Lille po neodločen izid, stavničarsko rečeno po nulo/po x in to tudi dosegel. Odigrali so srečanje, kjer ni bilo zadetkov, a očitno turki niso računali, da rusi v vzporedni tekmi lahko slavijo pri italijanskem predstavniku. Vse skupaj je prineslo veliko razočaranje, Inter in CSKA sta napredovala v naslednjo fazo tekmovanja, medtem ko je Trabzonspor uspel ujeti le tolažilno tretje mesto, posledično tudi nadaljevanje sezone v tolažilni Europa league, francoski OSC Lille pa je zdrnil celo na zadnje/tretje mesto in je s tem ramijem, v katerem je miel kar 21 udarcev na gol nasprotnika, zaključil svojo letošnjo evropsko sezono.

skupina C:

Basel – Manchester United 2-1 (Streller 9, Frei 85) Benfica – Otelul Galati 1-0 (Cardozo 7).

Švicarskem predstavniku je uspelo nekaj v kar je malokdo verjel. Na domačem igrišču so v direktnem obračunu uspeli premagati sloviti Manchester United, kar jim je prineslo napredovanje v naslednjo fazo tekmovanja, angležem pa celo izpad oz. tretje mesto in Europa league. Najprej je, v 9. minuti srečanja, Xherdan Shaqiri, naturalizirani švicar precej nešportno, medtem ko se je na tleh zaradi poškodbe zvijal Nemanja Vidić, podal pred gol, kjer je zbegani De Gea samo odbil z nogo, na odbito žogo pa je naletel izkušeni Marco Streller in semafor je pokazal 1-0.  Še pred koncem polčasa je angleško moštvo ostalo brez svojega najboljšega posameznika, kapetana Nemanje Vidića, za katerega naj bi bila zaradi težke poškodbe, sezona že gotova. Saj ne veš kaj je hujše, poškodba takšnega igralca ali poraz/izpad iz tekmovanja v tako rani fazi. No, še pred dokončnim porazom je Manchester United, v drugem polčasu zaigral veliko bolje/ofanzivneje, imel kar nekaj priložnosti za izenačenje, a je minimalna prednost domačih ostala tja do 85. minute, ko je ponovno asistiral Shaqiri, poentiral pa še en prekaljeni domači igralec, Alexander Frei. Osramočeni gostje so uspeli samo znižati, doseči častni gol, v 89. je namreč zadel mladi Phil Jones, ki bo imel po poškodbi Vidića še večjo vlogo v moštvu v katerem počasi zmanjkuje prostora za počasnega Ferdinanda in še nekatere. Švicarski Basel je, moramo priznati, zasluženo napredoval v naslednjo fazo tekmovanja, s tem devilsom podrl vse sanje o še enem finalu, morebitnem naslovu Lige prvakov. Šele tretjič so izpadli v tej fazi tekmovanja, po ‘94/95 in 2005/06, bo to tretja črna pika, bi dejali v vrtcu, zanimivo pa je, da je to po več kot petih letih prvi gostujoči poraz v tem tekmovanju, škotski Celtic je namreč 2006 zadnji slavil proti ekipi Sir Alexa Fergusona, ki je hkrati, v zadnjih devetih gostujočih srečanjih prejela šele drugi in tretji zadetek. Po tekmi sem ostal brez besed, niti kletvic nisem mogel izustit.

V drugem srečanju skupine je portugalska Benfica z minimalno zmago, za katero je zadel paragvajec Oscar Cardozo, porazila romunski Otelul Galati in se kot vodilna ekipa skupine, uvrstila v naslednjo fazo tekmovanja, medtem ko je romunski predstavnik izpadel, brez osvojene točke.

skupina D

Ajax – Real 0-3 (Callejon 14, 91, Higuain 41 ) Dinamo – Lyon 1-7 (Kovačić 40 / Gomis 45, 48, 52, 70, Gonalons 47, Lopez 64, Briand 75)

Ajax je imel pred zadnjim kolom, na drugem mestu, tri točke več od francoskega konkurenta in kar za sedem zadetkov boljšo gol-razliko, vendar jim to na koncu ni preveč pomagalo. Najprej so doma izgubili proti rezervnem moštvu Reala, ki je štedil moči za derbi španskega prvenstva, pokopala pa sta jih Callejon z dvema in Higuain z enim zadetkom. Nič ne pomagajo stokanja o sodniški krivici, o dveh razveljavlejnih golih in sumljivi tekmi v Zagrebu. Svojo usodo so imeli v svojih rokah/nogah, a jo niso znali izkoristiti in po pravici so tam kjer jim je mesto, saj menim da še niso na nivoju Reala, Lyona in podobnih. Tretje mesto v skupini jim je prineslo tolažilno Europa league, kar je tudi njihova realnost, ne glede na vse.

Francoski Lyon je bil pred praktično nemogočo nalogo, ki pa jim jo je v 90. minutah uspelo izpolniti in se obdržati v elitnem tekmovanju. Po zaostanku, ko je za hrvate zadel mladi Kovačić nič ni kazalo na to, a ob koncu prvega polčasa so uspeli izenačiti na 1-1 in v drugem polčasu povsem podivjati. Vprašanje, kaj se je dogajalo v slačilnicah med obema polčasoma, ali je dejansko lahko prišlo do dogovarjanja, prirejanja izidov, še posebaj če vemo, da sta nekaj dni kasneje v še eni hrvaši nogometni aferi, aretirana dva predstavnika sodniške organizacije. Pri hrvatih dejansko nikoli ne veš a kakor koli obrneš, nedopusto je da ekipa v elitnem klubskem tekmovanju, na vrhunskem nivoju, v samo enem polčasu prejme šest lahkih zadetkov, da se praktično preda in s tem omogoči skoraj neverjeten razplet v skupini. Podpiram idejo da se jih kaznuje, če se že dogovarjanja/podkupovanja ne more dokazati, se lahko vsa nešportno obnašanje/ravnanje. Lyona vse skupaj ni preveč briga, pravijo da nimajo nič z nečednimi posli, veselijo se drugega mesta in uvrstitve v naslednjo fazo tekmovanja, medtem ko je pri hrvaškem predstavniku povsem drugače. Pozabljeno je veselje ob vstopu/uvrstitvi v elitno klubsko tekmovanje, saj so uradno postali najslabša ekipa tega tekmovanja, v vsej njeni zgodovini. Do sedaj je bil neslavni rekord, 19 prejetih golov v prvi fazi tekmovanja, Žilina v prejšni 2010/11, Debrecen 2009/10, Dinamo Kijev 2007/08 in Ferencvaroš ‘95/96, medtem ko je Dinamo v tej, v šestih srečanjih, pokasiral kar 21 zadetkov. Seveda je trener Krunoslav Jurčić dobil odpoved, a to je v Mamićevem trgovskem projektu lahko tudi pričakoval. Hrvaški novinarji navajajo, da mu je sam podpredsednik oz. izvršni predsednik kot rečejo maksimirskem nogometnem Bogu, sestavljal enajsterice, perspektivni Mateo Kovačić je v predolih igral 2, 12, 22, 72, 5 in 34 minut, medtem ko je v evropski izložbi hrvaški wunderkind igral 62, 45, 45, 90, 90, in 79 minut. Prav v tekmah, kjer je igral največ, je Dinamo najvišje izgubljal, vendar pa je v zadnjem kolu dosegel gol in postal Dinamov najmlajši stelec v Ligi prvakov. Zaradi podobnih Mamićevih akrobacij, da so lahko igrali vsi, ki jih je nameraval prodati, je ubogi Jurčić igral v postavitvi 4-4-2, z rombom v sredini, Sammir, Kovačić, Badelj in še kdo pa se mu niso odolžili z dobrimi partijami in verjame se, da jim je cena kar precej padla. Brazilski veseljak/pijanček Sammir ostaja torej še vedno pri hrvaškem prvaku, ki je imel najboljšo ekipno partijo že v prvem kolu, v Zagrebu proti takrat še neuigranem Realu, ko je z dvojnim blokom na bokih, v postavitvi 4-4-1-1 uspel izgubiti samo z 0-1. V Zagrebu se v teh dneh išče naslednje trenersko ime, s katerim bi Mamić lahko manipuliral in služil s prodajo igralcev.

skupina E:

Chelsea – Valencija 3-0 (Drogba 3, 76 / Ramires 22) Genk – Bayer Leverkusen 1-1 (Vossen 30 / Derdiyok 79).

V derbiju dneva so si nogometaši londonskega Chelseja z gladko zmago, s 3-0, le uspeli zagotoviti udeležbo v naslednji fazi tekmovaja, za kar je najzaslužnejši veteran Drogba. Dva gola, vmes en Ramiresov in Valencija je šla v tolažilno Europa league, medtem ko je Chelsea ob remiju nemškega konkurenta, celo osvojil skupino. Zelo neprepričljivi se mi zdijo in v kolikor ne bo korenitih sprememb, se jim ne obeta nič dobrega.

Bayer Leverkusen si je drugo fazo tekmovanja zagotovil že pred tem zadnjim kolom, zato je odigral nekoliko manj zavzeto, kar je domače moštvo kaznovalo v 30. minuti srečanja. Lep Vossnov volej jih je držal v vodstvu tja do 79. ko je precej podobno zadel za goste še Derdiyok in srečanje se je končalo s prijateljskim remijem, kar pomeni, da gre Bayer Leverkusen v naslednjo fazo kot drugouvrščena ekipa skupine, medtem ko se Genk poslavlja.

skupina F:

Borussia Dortmund – Olympique Marseille 2-3 (Blaszczykowski 23, Hummels 32 – 11m / Remy 45, A. Ayew 85, Valbuena 89) Olympiacos – Arsenal 3-1 (Djebbour 16, Fuster 36, Modesto 89 / Benayoun 57).

Nemška ekipa je imela po dobre pol ure že 2-0 in v njih je še gorelo upanje, da se lahko uvrstijo v naslednjo fazo, v kolikor jim angleški predstavnik pomaga pri grkih. Vendar v času sodobne tehnologije se hitro razve kaj se dogaja na drugi strani Evrope in pad koncentracije je prinesel prvi francoski zadetek, po predložku z desne, je poentiral Remy in tudi francozom so se prebudili apetiti o napredovanju. Iz minute v minuto so rastli in po izenačenju v 85. minuti, ko je bilo domačim že čisto vseeno, je Riberyev naslednik Valbuena, s solo akcijo in strelom z roba kazenskega prostora v 89. minuti, poskrbel za vodstvo z 2-3 oz. za nove tri točke, beri za napredovanje v naslednjo fazo tekmovanja.

Angleški Arsenal je s svojo rezervno postavo, gostoval pri Olympiacosu, ki je imel kar precej možnosti za napredovanje. Za začetek so morali grki najprej premagati Arsenal, kar ni tako preprosto ne glede na njihovo pomlajeno moštvo in tja do pol desetih se je vse odvijalo po njihovem planu. Gladkih 2-0 in vodstvo domače ekipe v Dortmundu je pomenilo grško napredovaje, vendar se je v drugem polčasu marsikaj spremenilo. Za začetek je Arsenal preko Benayouna znižal na 2-1, vendar je Olympiacos uspel še enkrat zadeti in tekmo uspešno pripeljati do konca s 3-1, a v Dortmundu se je obrnilo, francozi so uspeli priti do senzacionalne zmage, ter grke zaviti v žalost, beri poslali v Europa league.

skupina G

APOEL – Šahtar Donjeck 0-2 (Adriano 62, Seležnjov 78) Porto – Zenit 0-0

Najboljše moštvo skupine je gostilo najslabše, vsaj lestvica skupine je pravila tako, vendar je samo srečanje pokaazalo, da ni vse tako kot pravi lestvica. Dejansko kvalitetnejša ukrajinska ekipa, je z goloma Adriana in Seležneva zmagala z 0-2, kar pa jim ni pomagalo preveč, saj so kjub zmagi ostali na zadnjem mestu skupine, ciprska senzacija imenovana APOEL pa je kljub porazu, odšla v naslednjo fazo tekmovanja kot najuspešnejša ekipa skupine.

V drugi tekmi skupine, v direktnem obračunu za drugo mesto je domači Porto potreboval zmago nad ruskim Zenitom, do katere pa kljub nekaterim lepim priložnostim, ni uspel priti. Kar 25:3 je bilo  razmerje v strelih, a noben od teh ni našel poti v mrežo nasprotnika, zaradi česar je do konca ostalo na začetnih 0-0 in razočarani portugalci so zaradi tega osvojili samo tretje mesto, kar pomeni, da se selijo v tolažilno Europa league, medtem ko Zenit ostaja še naprej v tej rubriki. Za nagrado, Spaletti zahteva dve prvoklasni okrepitvi, v nasprotnem pa je najavil celo z odpovedjo.

skupina H

Barcelona – BATE Borisov 4-0 (Roberto 35, Montoya 60, Pedro 63, 88-11m) Viktorija Plzen – AC Milan 2-2 (Bystron 89, Duris 90+3 / Pato 47, Robinho 49).

V tej skupini je bilo vse jasno že pred zadnjim kolom. Barcelona je praktično s povsem spremenjeno enajsterico, v kateri je bila kopica igralcev iz B ekipe, gladko s 4-0 odpravila beloruskega predstavnika in kot kaže, se jim za prihodnost ni treba bati. Katalonski mladci, so odigrali skoraj perfektno srečanje in se trenerju Guardioli na najlepši možni način, zahvalili za zaupanje, prvotimci pa so mu nekaj dni kasneje podarili še zmago v El Clasicu, kjer so v Madridu z 1-3 porazili Reala in na klubsko svetovno prvenstvo odhajajo v idiličnem ozračju.

V vzporednem srečanju si je AC Milan privoščil nonšalanco in po zanseljivem vodstvu z 0-2, v zadnjih trenutkih srečanja dopustil češki ekipi izenačenje. Bystron v 89. in Duris v tretji minuti sodnikovega podaljška, sta poskrbela za še eno presenečenje kola, ki pa ni imelo večjih posledic oz. ni igralo nobene vloge pri končni razporeditvi. AC Milan bo kot druga ekipa skupine, nadaljeval tekmovanje v tem tekmovanju, medtem ko si je češka Viktorija iz Plzna zagotovila tretje mesto in nastopanje v Europa league.

Spet smo pri Ligi prvakov, kjer so me privlačile predvsem torkove tekme in po dvomih, za ogled katere se odločiti, sem spet pristal na konferenčnem prenosu. Sreda je bila pri tem nekoliko lažja, manj zanimiva bi rekel, kjer me prav nobeno, ja nobeno, srečanje ni zanimalo preveč, sploh pa ne precenjeno srečanje v Milanu in prav zaradi tega sem spet odšel na konferenčni prenos.

Skupina A

Napoli – Manchester City 2-1   Manchester City je imel pred tem srečanjem za seboj kar devet zmag v nizu, pri čemer so bili zadnjič poraženi prav v tem tekmovanju, na gostovanju pri nemškem Bayernu. Razpoloženi urugvajski napadalec Edinson Cavani je z dvema zadetkoma, v 17. in 49. minuti srečanja, svoj Napoli potisnil na željeno drugo mesto, bogati Manchester City pa proti izpadu iz tekmovanja in v zadnjem kolu si bodo prebogati angleži težko rešili kožo, kot pravimo. Kanček upanja je gostom, z golom v 33. minuti srečanja,vlil Mario Balotelli, ki igra v življenski formi, a to ni bilo dovolj za razpoložene napolitance, ki imajo po zaključenem 5. kolu, točko prednosti pred angleškim moštvom. V zadnjem, 6. kolu gredo italijani že zdavnaj odpisanem Villarrealu, ki je zaenkrat še brez osvojene točke, medtem ko Manchester City gosti, razbremenjeni Bayern, ki je že osvojil prvo mesto skupine A in vse kaže da bosta v naslednji fazi Bayern in Napoli, Manchester City pa v tolažilnem, Europa league tekmovanju, medtem ko je španski Villarreal že spoznal kruto resnico o kakovostni razliki med Ligo prakov in Europa league, kjer je bil lani.

Bayern – Villarreal 3-1  Bayern se je poigral s špansko ekipo in zlahka bi bil rezultat precej višji kot je teh 3-1 za katere je dvakrat poentiral francoz Franck Ribery, enkrat pa Super Mario kot mu pravijo, Mario Gomez. Villarreal, po mojih pričakovanjih, ni bil dorastel nasprotnik in kot pravijo hrvati, šele tukaj se vidi kako nepomembno je Europa league tekmovanje, saj je bil Villarreal lani v tistem tekmovanju imenovan mini-Barcelona, medtem ko je letos med elitneži, precej nekonkurenčna ekipa, zaenkat še brez osvojene točke. Na drugi strani pa so si bavarci v eni najtežjih skupin, tudi s to zmago, že predčasno zagotovili prvo mesto in zadnje kolo, gostovanje pri Manchester Cityu, bo za njih samo stvar prestiža.

Skupina B

CSKA – Lille 0-2  V prvem obračunu dneva, je domači CSKA iz Moskve klonil proti francoskemu prvaku, ki je povedel v 49. minuti, ko je Vasilij Berezutsky premagal vratarja svoje ekipe, dokončno zmago gostov pa je, z golom v 64. minuti srečanja, potrdil lani najboljši strelec francoskega prvenstva Moussa Sow. S to zmago se je OSC Lille le vrnil med žive kot pravimo, pred zadnjim kolom pa je ujel konkurente za drugo mesto in v kolikor premaga turke na domačem terenu, je željeno drugo mesto njihovo. Ruski predstavnik je imel pred tem obračunom vse v svojih rokah oz. nogah, a očitno niso bili pravi v glavah, bi rekli brati hrvati, pa so si verjetno s tem porazom že zapravili vse možnosti za napredovanje, saj v zadnjem kolu gostujejo pri italijanskem Interu, ki je objektivno precej boljša ekipa.

Trabzonspor – Inter 1-1 Verjetno lahko zapišem, da sta obe moštvi dosegli svoje, nekoliko več sicer italijanski Inter, ki je povedel z golom še enega argentinca v moštvu, Ricky Alvereza in z osvojeno točko že potrdil prvo mesto v skupini, medtem ko je domači Trabzonspor izenačil prek Halila Altintopa in se zaenkrat prebil na drugo mesto skupine B. Levičar Alvarez, letošnja 12 milijonska okrepitev iz Veleza, je zadel po dvojni podaji z rojakom Militom, Altintop pa z lepim strelom z oddaljenosti in remi je glede na prikazano najpravičnejši izid. A ta za turke ne bo od prevelike koristi, če jih v naslednjem, zadnjem kolu, na gostovanju v Franciji premaga OSC Lille oz. če kalkulantski italijani izgubijo proti rusom.

Skupina C

Manchester United – Benfica 2-2  Že res, da je Manchester United po ranem zaostanku, ko je mladi Jones premagal svojega vratarja, izenačil z neregularnim golom oz. da je bil strelec Berbatov, ki letos bolj poredko dobiva priliko za igranje, v prepovedanem položaju, da je bila portugalska Benfica najmanj enakopraven nasprotnik in da je angleška ekipa po golu Fletchera oz. po vodstvu z 2-1 hitro prejela še en zadetek, ki je pomenil izenačen troboj pred zadnjim kolom, a ne pozabimo o kom je govora. O velikem Manchester Unitedu, ki se je že izvlekel iz mnogo težjih situacij in smešne so mi primerjave z Manchester Cityem, češ da sta v podobnih položajih, vladarja angleških zelenic s težavami v Evropi, ki pa so pri rdečih bolj posledica uigravanja in rotacij Sir Alexa Fergusona kot pa kakšne resne krize, čeprav ne smem podcenjevati uspeha konkurentov. Portugalska Benfica si je s to točko že zagotovila napredovanje v naslednjo fazo, zadnje kolo, ko ugostijo romunskega predstavnika pa bi jim znalo prinesti prvo mesto v skupini in v nadaljevanju nekoliko lažji žreb. Manchester United pa bo moral za napredovanje v naslednjo fazo tekmovanja, na gostovanju v švicarskem Baselu ostati neporažen, kar naj ne bi bil prevelik problem, če se kaj spoznam na nogomet. Enostavno so toliko kvalitetnejši, da nimam dvomov, verjetno pa jih ne bo imel niti njihov trener, ko bo sestavljal ekipo, kjer ne bo prostora za rotacije/eksperimente kakor tokrat.

Otelul Galati – Basel 2-3 Švicarski Basel je po mojih nekoliko sramežljivih pričakovanjih zmagal veliko komfortneje kot to nakazuje rezultat, saj je že do konca prvega polčasa povedel z 0-3. Tri uspešno izvedene akcije z leve strani, sta učinkovito zaključila preverjena igralca, Alexander Frei v 10. in 14. minuti, ter Marco Streller v 37. minuti srečanja. Domači so se nekoliko prebudili šele pred koncem, ko so gostje nekoliko popustili in dovolili znižanje na 2-3, vendar o zmagovalcu ni bilo niti najmanjšega dvoma. S temi tremi točkami se je Basel približal vodilnima na točko zaostanka in v kolikor v zadnjem kolu, na domačem stadionu, premaga sloviti Manchester United, je zasluženo napredovanje v naslednjo fazo tekmovanja njihovo, medtem ko bo romunska ekipa še v zadnjem nastopu, poskušala ujeti svojo prvo točko.

Skupina D

Real – Dinamo 6-2  Real je potreboval samo 84 sekund, 16 dotikov z žogo, v katerih je sodelovalo 9 igralcev in tekma je bila rešena, beri dobljena. Benzema je poentiral, ko so hrvati še gledali čudo iz drugega sveta, poplnjene tribune slovitega Santiago Bernabeu stadiona in Mourinhovo mašino, ki igra iz dneva v dan bolje. Čeprav brez nekaterih ključnih igralcev, Cristiana Ronalda, Khedira, Pepeja, golmana Casillaa in ostalih, je Real ponižal Dinamo, ki bi zlahka ponesel neslavni rekord najvišjega poraza, a so se jih madrižani usmilili. Že po osmih minutah je bilo 3-0, do 66. so galcaticosi dvignili na 6-0, nato pa se ustavili in nasprotniku dovolili v zadnjih 10-ih minutah dva zadetka. Vsekakor se vse bolj kaže zrelost domače ekipe, ki ji je Mourinho usadil/vcepil tisto zmagovito mentaliteto, ne glede na to kdo igra oz. ne glede na kadrovske in taktične spremembe. Cristiano Ronaldo je najpomembnejši igralec tega moštva, a ne najpomembnejši, saj je ta vloga namenjena njegovemu trenerju, posebnemu Jose Mourinhu. Ta je lahko s to zmago slavil še en rekord, 12 zaporednih zmag, z gol razliko 47-8 in dosedanji rekorder Guardiola/Barcelona je vsaj v nečem za njim. Kljub visokemu porazu, ki bi bil ob večji angažiranosti domačih zlahka rekorden pa so nekateri dinamovci sila ponosni na dva dosežena zadetka, ki pa v bistvu ne pomenita prav nič. Pri Dinamu so upali, da bo elitno tekmovanje njihovim igralcem prineslo porast cen in dobro prodajo, hkrati pa s prisluženim kapitalom nekakšno stalnost v tem tekmovanju, vendar se je zgodilo ravno obratno. Cene igralcev, ki kasirajo po pet, šest zadetkov na tekmo strmo padajo, njihov brazilski virtuoz Sammir je daleč od prave prodaje, prav tako ostali, za katere so upali, da bodo kaj iztržili in zdi se, da Liga prvakov le ni takšen Eldorado. Odkar obstaja Liga prvakov je že v kvalifikacijah te,  HJK Helsinki premagal Bangor Cityj z 10:0, medtem ko je v samem tekmovanju najvišjo zmago dosegel Liverpool, ki je v sezoni 2007/08 odpravil Bešiktaš z 8-0 in škoda da bahavi hrvati niso padli z rekordnim porazom. Brez Ronalda, Di Marije, Khedire, Carvalha, Marcela, golmana Casillasa, ob polčasu zamenjanih Ramosa, Ozila i Xabi Alonsa, je 6-2 še vedno sramotno.

Lyon – Ajax 0-0 V obračunu dveh, ki nista več kar sta bila pred leti, se je srečanje končalo brez zadetkov oz. tako kot v Amsterdamu z rezultatom 0-0. S tem, se zdi, so profitirali predvsem nizozemci, ki imajo pred zadnjim kolom, 3 točke prednosti in precej boljšo gol razliko kot francoska ekipa, +3 proti -4, vendar pa je tu še lepotna napaka. V zadnjem kolu gostijo na svoji Amsterdam areni razposajeni in razigrani, predvsem pa strelsko razpoloženi Real, medtem ko Lyon gostuje v Zagrebu, pri naluknjanem Dinamu in ni še vse končano. Francoski predstavnik in nizozemski konkuretnt, kjer je precej vihravo te dni zaradi povratka Van Gaala v klub, bosta bila bitko za napredovanje do zadnjih trenutkov in napeto bo na relaciji Zagreb-Amsterdam.

Skupina E:

Bayer Leverkusen – Chelsea 2-1  Po precej nezanimivem prvem polčasu, se je v drugem tekma povsem razživela in Didier Drogba je že v 48. minuti srečanja goste povedelv vodstvo z 0-1, pri tem pa na sebi izdržal nasportne branilce, med drugimi tudi Friedricha o katerem nekoliko več kasneje. Rezervist Derdiyok je takoj po vstopu v igro zadel za izenačenje, v sodnikovem podaljšku pa je že omenjeni Friedrich, po udarcu iz kota zadel z glavo in Bayeru iz Leverkusena zagotovil nove tri točke. S temi se je nemška ekipa že uvrstila v naslednjo fazo tekmovanja, medtem ko se bosta za drugo/prvo mesto v neposrednem obračunu, v Londomu, Chelsea in španska Valencija, katero je na podoben način, z velikim preobratom prav tako premagal Bayer, ki očitno ne odstopa od germanske filozofije, igranja do konca, do zadnjega sodniškega žvižga.

Valencia – Genk 7-0 Valencia je na Mestalli deklasirala Genk s kar 7-0 i tako rešila Dinamo iz prejšnega večera ter se še nekoliko bolj kot Real približala rekordni zmagi, že omenjeni Liverpoolovi z 8-0 nad Galatasarayem. Sijajni Roberto Soldado je zabil tri, po enega pa brazilec Jonas, Pablo Hernandez, Aduriz in argentinec Tino Costa in pred odločilnim obračunom, gostovanjem v Londonu so očitno v odlični formi, kar bi nam gledalcem lahko prineslo pravo nogometno poslastico, saj bo šlo za velik vložek in ne samo prestiž kot tokrat v Milanu, v poveličevanem obračunu Milana in Barce.

Skupina F:

Arsenal – Borussia Dortund 2-1  Tudi Arsenalovi nogometaši so si že izborili uvrstitev v osmino finala Lige prvakov. V tem 5. kolu skupine F, so namreč na svojem Emirates stadionu z 2-1 premagali nemškega prvaka, Borussijo iz Dortmunda, pri čemer je oba gola za domače dosegel fenomenalni nizozemec Robin Van Persie, letos v 18. tekmah strelec 17 zadetkov. Nemška ekipa je s tem porazom, v katerem je v 90. minuti častni gol dosegel japonec Shinji Gagawa, prispela na rob izpada iz najelitnejšega klubskega tekmovanja, kjer so še po zaslugi presenečenja iz druge tekme te skupine. V zadnjem kolu Borussija gosti francosko ekipo in ob obvezni visoki zmagi mora upati še na ugoden izid druge tekme med grškim in angleškim predstavnikom. Lahko bi zapisal, misija nemogoče.

Olympique Marseille – Olympiacos 0-1 Olympique Marseille je na svojem Velodromu nepričakovano izgubil z grškim predstavnikom in si tako zakompliciral situacijo. Edini gol na srečanju, je v 82. minuti dosegel rezervis Giannis Fetfatzidis, v akciji ki je dišala po prepovedanem položaju, a sodniške odločitve veljajo in gol je bil priznan. Olympiacos je tako z novimi tremi točkami prišel na samo točko zaostanka za francozi, kjer prihaja počasi do notranjih razdorov, trener Deschampes je iz ekipe vrgel Gignaca in bomo videli ali bo to kaj pomagalo pred odločilno tekmo, ki jo bodo odigrali v Dortmundu, hkrati pa bodo poslušali kaj se dogaja v Grčiji, kjer bo gostoval že razbremenjeni Arsenal in kot je bilo v prejšnih sezonah, lahko pričakujemo njihovo mešano/beri rezervno ekipo. To pomeni, da ima od trojice Olympique, Olympiacos, Borussia, največ možnosti za napredovanje prav grška ekipa, ki je verjetno ključno tekmo dobila prav v tem 5. kolu.

Skupina G:

Zenit – APOEL Nicosia 0-0 Nogometaši ciprskega APOELa so si s še enim remijem že izborili naslednjo fazo elitne Lige prvakov, kar je verjetno eno največjih presenečenj sezone, če pa me spomin ne vara, celo največje presenečenje v zgodovini tega tekmovanja. Tokrat so brez golov odigrali pri zelo kvalitetnem ruskem predstavniku Zenitu, ki pa jim v letošnji sezoni nekako ne gre po pričakovanjih in zaenkrat so na drugem mestu, kar niti ni slabo, vendar jih v zadnjem kolu čaka še gostovanje v Portu, kjer morajo za napredovanje v naslednjo fazo tekmovanja, ostati neporaženi. Tokrat so nizali napade kar razkrije tudi statistika strelov na gol, 23-1 a je moštvo srpskega strokovnjaka, Ivana Jovanovića, uspelo zadržati nulo in popravni za ruse bo, kot sem že omenil, pri Portu.

Šahtar – Porto 0-2 Porto je dokončno razbil vse ukrajinske upe in že predčasno zaključil Šahtarovu europsko sezono, z gostujočo zmago, v kateri je v 79. minuti srečanja najprej zadel njihov najboljši mož, neverjetni Hulk, v sodnikovem podaljšku pa je ta brazilec izpeljal še čudovito akcijo, ki je privedla do tega, da je šahtarev branilec Razvan Rat premagal svojega golmana in zapečatil tekmo, usodo Šahtara. Na drugi strani je Porto s to zmago še ostal v igri za napredovanje, kot pravimo, saj ima na trenutnem tretjem mestu točko zaostanka za drugouvrščenim Zenitom, katerega bo v zadnjem, šestem kolu gostil na svojem Dragao stadionu, kjer jih samo zmaga vodi naprej.

Skupina H:

AC Milan -Barcelona 2-3 Nogometaši Barcelone so si zagotovili prvo mesto v skupini z zmago pri italijanskem prvaku, katerega je načel njihov Van Bommel, nekoč igralec Barcelone, a je Ibrahimović, prav tako nekoč igralec Barcelone uspel popraviti soigralčevo napako in izenačiti na 1-1. Sledil je eden tistih trenutkov, ko katalonsko moštvo dobi nekoliko vetra v hrbet, bi rekli, za mene, precej prestrogo dosojen penal, ki ga je dosodil nemški sodnik Wolfgang Stark, tisti, ki je lani uničil Realove upe o končanju barcelonine dominacije. Tisti, ki ste morda pozabili je TUKAJ video njegovega dvojnega kriterija oz. rdeči karton Pepeju za, kot je kasneje izjavil, njegovo namero, čeprav ni bilo dotika in pa štart bosanca Lulića nad Pepejem pred dnevi v dodatnih kvalifikacijah kjer je bila namera in dotik, beri udarec, vendar ni bilo Starkovega kartona, ne rdečega, ne rumenega. No, Messi je realiziral podarjeni penal, domači pa so se uspeli vrniti v 54. minuti, ko je enega najlepišh golov letošnje Lige prvakov dosegel ganec Kevin-Prince Boateng, vendar pa s tem golov še ni bilo konec, saj je Xavi v 63. minuti zadel še za 2-3, kar pa se je na koncu izkazalo za končni rezultat. Nekoliko grenak priokus ima ta zmaga kataloncev, vendar raje to ne zanima in nervirajo me njihovi poznavalski pogledi in komentarji.

BATE Borisov – Viktoria Plzen 0-1  V drugi tekmi te skupine se je odigrala ena najmanj zanimivih tekem, kjer so gostje dobili z golom iz 42. minute, ko je poentiral Marek Bakoš. S to zmago se je češka ekipa maščevala belorusem za tisti remi iz prvega kola in si po vsej verjetnosti že zagotovila tretje mesto oz. udeležbo v Europa league, kamor izpadejo tretjeuvrščena moštva, saj gresta obe moštvi v naslednjem, zadnjem kolu na nepremaglijva nasprotnika. Čehi gostjo AC Milan, medtem ko BATE Borisov gostuje v Barceloni.

V drugem delu prve faze tekmovanja, kjer so igrali isti nasprotniki kot v prejšnem kolu, le lokacije so bile druge oz. obrnjene, se je odvijalo takole;

Skupina A:

Bayern – Napoli 3-2 (Gomez 17, 23, 42 / Fernandez 45 2, 79)   Bayern je bil na svoji Allianz Areni s 3-2 boljši od italijanskega čuda, Napolija in na njihovo čisto zmago nimam pripomb. Do 45. minute so bavarci, zahvaljujoč razpoloženosti njihovega strelca Maria Gomeza, vodili s kar 3-0, da bi na samwm koncu celo nekoliko trepetali za zmago. Za Napoli je namreč dvakrat poentiral argentinski branilec Federico Fernandez, kar pa je bilo na koncu premalo in tekma Bayern – Napoli oz. Gomez – Fernandez, se je končala z atraktivnih 3-2, ob tem pa je potrebo omeniti, da je Gomez, s svojimi 17 goli v Ligi prvakov, postal najboljši nemški strelec tega prestižnega tekmovanja, podobno kot Rooney nedolgo nazaj pri angležih in da se je ob pomembni zmagi Bayerna v njihovem moštvu resneje poškodoval playmaker Bastian Schweinsteiger.

Villarreal – Manchester City 0-3 (Yaya Toure 30, 71, Balotelli 45-11m)   Manchester City je kot gost brez težav odpravil španski Villarreal, za katerega se je izkazalo, kot sem tudi napovedal pred pričetkom tega tekmovanja, da ni več to kar je bil oz. da so določene prodaje pustile sledi, bi lahko rekli/zapisali. Citizene, kot kličejo Manchester City nekateri, je v vodstvo z lepo odmerjenim strelom, popeljal spet odlični Yaya Toure, na 2-0 je povišal iz penala Balotelli, ki spet polni angleške tabloide s svojimi domislicami, po osmojeni hiši zaradi igranja s priotehniko, je dvorišče preuredil v dirkalno progo za štirikolesnike, eden od večerov pa se prezabaval s porno igralko Holly Henderson, medtem ko naj bi njegovo dekle, manekenka Raffaelle Fico snemala v Italiji. A pustimo trač teme, kontraverzni italijan je izsilil penal tako da je porinil žogo enemu domečemu obrambnemu igralcu med nogami, dva pa sta ga zrušila in tekma je bila nekaj trenutkov zatem odločena. Končnih 0-3 je postavil še z enim zadetkom reprezentant slonokoščene obale, Yaya Toure, potem ko je z lepim driblingom prišel pred vratarja in kot kaže Manchester City definitivno postaja nova evropska/svetovna sila.

Skupina B:

Trabzonspor – CSKA 0-0 V obračunu turške in ruske ekipe ni bilo zadetkov in ker nisem preveč dobro spremljal prenosa/posnetka tega srečanja, tudi ne morem kaj preveč zapisati. Mogoče le, da gre za pričakovan rezultat, ki je rusko ekipo zadržal na željenem drugem mestu in turkom bi lahko bilo še žal za to tekmo.

Inter – Lille 2-1 (Samuel 18, Milito 65 / Tulio de Melo 83).  Zelo slab začetek italijanske ekipe oz. domači poraz v prvem kolu tega tekmovanja, ni dajal slutiti, da bodo milanski modro-črni tako kmalu v kar komfortnem vodstu in prav to se je z njihovo tretjo zaporedno zmago zgodilo. Še drugič zapored je padel francoski Lille, za katerega je bila usodna argentinska naveza oz. Walter Samuel, ki je zadel za 1-0 in pa Princ, Diego Milito, ki je povišal na neulovljivih 2-0, medtem ko je za goste v 83. minuti srečanja uspel znižati Tulio de Melo, za kaj več pa ni bilo možnosti.

Skupina C:

Manchester United – Otelul Galati 2-0 (Valencia 8, Rooney 87)   Manchester United je rutinsko odpravil, kot sem prebral, problem imenovan Otelul Galati. Že v 8. minuti je po podaji Phil Jonesa, poentiral Antonio Valencia, po kontroliranem vmesnem delu srečanja pa je v 87. zadel še Wayne Rooney, ki je tokrat, zanimivo igral na položaju v zvezni vrsti oz. kot nekakšen glavni organizator napadov. Čista, pričakovana zmaga, ki jih je popeljala do prvega mesta v skupini, saj je portugalski konkurent kiksal in po blamaži v prvenstvu, je četica Sira Alexa Fergusona spet v zmagovalnem nizu. Lepo, tudi zaradi njegovega jubileja, namreč, konec tedna bo praznoval 25 let vodenja Devilsov.

Benfica – Basel 1-1 (Rodrigo 4 / Huggel 64).  V drugem srečanju skupine C sta si portugalska Benfica in švicarski  Basel razdelila plen, kot radi rečemo, za domače je po nesebični podaji Gaitana, že v uvodu srečanja zadel Rodrigo, medtem ko je po predložku Chipperfielda, za goste poentiral še Benjamin Huggel in če mene vprašate je ta remi kar lepo presenečenje. Portugalci so s tem remijem dovolili Manchester Unitedu, da se jim pridruži na prvem mestu skupine C, hkrati pa so pri življenju ohranili tudi švicarje, bolje rečeno so si to igralci Basela izbojevali sami in zenkar so na gostovanjih še neporaženi.

Skupina D

Ajax – Dinamo 4-0 (Van der Wiel 20, Sulejmani 25, De Jong 65, Lodeiro 90 2) Ena najbolj zanesljivih zmag in tekma v eni smeri, Dinamovi, ki se je pred preičetkom tekmovanja, zdaj že vemo, nerealno palil na tretje, celo drugo mesto so omenjali. A zaenkrat nizajo samo negativne rekorde, saj že  366 minut v evrospkih tekmovanjih niso dosegli zadetka, še od domače tekme, iz kvalifikacij za to tekmovanje, ko so doma zabili švedskem predstavniku, hkrati pa je že okroglih 12 let odkar so poentirali v Ligi prvakov, beri Mikić proti Olympique iz Marseilla.  Lepo so hrvaški mediji zapisali, da je bila ta tekma z Ajaxom, igra mačke z mišjo, Človek ne jezi se, kjer poješ figurico – ne jezi se oz. daš gol praktično ko se ti zljubi in rečeš, ne jezi se. Hrvati ne jezite se, precenili ste se, saj realno Dinamo še ni pripravljen za elitno Ligo prvakov in v vednost tudi za precej nižjo Europa league še ne. Zaenkrat ostajajo edino moštvo tega tekmovanja brez doseženega zadetka, medtem ko je razigrani Ajax tokrat poentiral kar štirikrat, strelci pa so navedeni nekoliko višje.

Lyon – Real 0-2 (Ronaldo 24, 69-11m). Real je svojo črno mačko preteklih let, po Mourinhovih zmagah na domačem Stadionu Bernabeu, uspel zmagati tudi na lyonovem Gerlandu, kjer je oba gola dosegel lepotec Cristiano Ronaldo. Enega iz prostega strela, drugega pa iz penala, kar po španskem častniku Marca pomeni, da je v realovem dresu dosegel že 101 gol v 103 nastopih. S to zmago je Real postal prva ekipa, ki si je že zagotovila nastop v naslednji fazi, beri v osmini finala tega tekmovanja.

Skupina E

Genk – Chelsea 1-1 (Vossen 61 / Ramires 26)  Belgijski Genk je priredil enega od presenečenj dneva, ko je uspel na svojem štadionu zadržati Chelsea, s čimer mu je zaenkrat onemogočil potrditev napredovanja v naslednjo fazo tekmovanja. Gostje so sicer v 25. minuti povedli, ko je brazilec Ramires odigral dvojno s Torresom, imeli v 40. minuti še penal, saj je Buffel igral z roko v kazenskem prostoru, a je domači vratar, madžar Laszlo Koteles odbranil precej slab strel gostujočega brazilca, Davida Luiza. V drugem polčasu je prišlo do izraza tisto naše; kdor ne da, dobi, saj je po lepi asistenci Camusa z leve, poentiral Jalle Vossen, kar je bil prvi Genkov gol v tej sezoni, tega najmočnejšega, nogometnega, klubskega tekmovanja in ta je zadostoval tudi za prvo točko.

Valencia – Bayer Leverkusen 3-1 (Jonas 1, Soldado 65, Rami 75 / Kiesling 31)  Ker sem spet spremljal konferenčni prenos, je še preden se je vse skupaj sploh dobro začelo, v Valenciji že padel prvi zadetek. Po veliki napaki gostujočega golmana Lena, je do neoviranega strela z roba kazenskega strela, prišel Jonas, ki je po samo 10,5 sekundah igralnega časa dosegel zadetek in za malo zgrešil rekord lige prvakov, ki je tako ostal v lasti takrat Bayernovega strelca, nizozemca Roy Makaaya. V nadaljevanju je nemška ekipa, ki ni igrala slabo, uspela izenačiti, po predložku Ballacka z leve, je zadel Kiesling, za katerega sem bil v preteklosti prepričan, da bo postal veliko boljši igrač, bi rekel Oblak. Soldado je z atraktivnim golom, s peto, v evforijo spravil domačo Mestallo, medtem ko je bil takoj zatem razveljavljen regularen gol Bayera in v 75. minuti je po akciji iz kota, za končnih 3-1 zadel francoz Rami.

Skupina F

Arsenal – Marseille 0-0  Kot v prejšnem kolu, sta tadva nasprotnika odigrala trdo tekmo v kateri so bila pričakovanja, predvsem domačih navijačev, visoka. Po demontaži Chelseja v angleškem prvenstvu s kar 3-5 so bila ta upravičena, a londonsko moštvo je pričelo brez svojega nizozemskega napadalca, ki v letošnjem koledarskem letu zadeva v povprečju skoraj na vsaki tekmi. Van Persie je prevaga topničarjev, kot jim pravijo in tokrat je počival do 62. minute, v tem času pa bi kaj lahko heroj postal Ramsey, ki je zapravil nekatere zelo dobre priložnosti. Da pa ni vse na domačih, moram omeniti, da je tudi Olympique tokrat igral veliko bolje kot teden poprej in osvojena točka je zaslužena.

Borussia Dortmund – Olympiacos 1-0 (Groskreutz 7). Nemška verzija katalonskega giganta je uspela doseči prvo zmago v tem tekmovanju, pri čemer je bil po podaji Messi, sorry, Gotzeja natančen, s strelom z roba kazenskega prostora, Groskreutz, kar je na koncu prineslo tri točke. S temi so na lestvici skupine F preskočili prav grškega predstavnika, katerim se država utaplja/razpada, medtem ko ji usodo kroji nemška kanclerka Angela Merkel. Deuchland uber alles.

Skupina G

Zenit – Šahtar 1-0 (Lombaerts 45)  Zenit je na stadionu Petrovskiy zasluženo slavil proti ukrajinski ekipi, lanjskem pozitivnem presenečenju tega tekmovanja,  pri čemer pa bi morala biti domača zmaga še višja oz. zaneslivejša, a rusi pred golom golmana Ribke niso bili dovolj zbrani. Vseeno so z golom Lombaertsa, po kotu in neobranljivem strelu z glavo osvojili tri pomembne točke ter si med drugim, prislužili tudi aplauz ruskega predsednika Medvedeva.

APOEL – Porto 2-1 (Almeida 42-11m, Manduca 90 / Hulk 89-11m) Nogometaši ciprskega Apoela so še naprej največje presenečenje letošnje lige prvakov, saj jim prav nihče ni dajal prevelikih možnosti v tej skupini, a dva kola pred koncem rabijo za osmino finala le še dve točki. S še eno presenetljivo zmago so osvojili že osem točk kar je spoštovanja vreden dosežek. Najprej so domači povedli iz penala, a je za Porto, prav tako iz penala, izenačil brazilec Hulk in ko je portugalska ekipa krenila po polni izkupiček, beri zmago, vse tri točke, je junak dneva postal brazilec Gustavo Manduca.

Skupina H

BATE Borisov – Milan 1-1 (Bressan 55 / Ibrahimović 22)  AC Milan je na gostovanjupri beloruskem prvaku kronal boljšo igro z zadetkom šveda Zlatana Ibrahimovića, ki bo kmalu izdal zanimivo biografijo v kateri naj bi bil opisan tudi spor z Guardiolo oz. razlogi za odhod iz Barcelone v Milan in če se vam ne da brati te, lahko izdam, da ker je nad svojim bivšim trenerjem kričal, da nima jajc in da se boji Mourinha, ki jih je tudi izločil iz Lige prvakov. A ostanimo pri tej tekmi, gostje niso uspeli doseči še enega zadetka, kar je še pomembneje pa niso uspeli niti zadržati vodstva, saj je po dvomljivo dosojenem penalu, brazilec Renan Bressan poentiral za 1-1, kar se je na koncu izkazalo za končni rezultat.

Viktorija Plzen – Barcelona 0-4 (Messi 24-11m, 45, 90, Fabregas 72). Še en večer jubilejev/rekordov za Barcelono, katero je njihov trener Guardiola vodil že v 200. srečanju, pri čemer je njegov trenutni score, kot pravijo američani, 144 zmag, 39 remijev in samo 17 porazev. Številke h katerim je odločno pripomogel trikratni strelec Lionel Messi, ki je s tem presegel čarobnih 200 zadetkov za katalonsko moštvo, njegov score namreč pravi  132 golov v prvenstvu oz. Primeri division, 42 v Ligi prvakov kjer je že šesti strelec vseh časov, 17 v španskem pokalnem tekmovanju, beri v kraljevem pokaluu Kupu kralja, osem v španskem superpokalu,enega v Europskem superpokalu in dva na svetovnem klubskem prvenstvu. Na koncu je tu še rekord njihovega golmana Victora Valdeza, ki je po tej tekmi že 867 minut brez prejetega gola, s čimer je postal absolutni rekorder katalonskega kluba. Zadnji zadetek je namreč prejel v 5. kolu Primere division, 9.9.2011, ko ga je na gostovanju pri Valenciji, v 23. minuti premagal Pablo Hernandez.

V potentnem sredinem večeru, ki sem ga spremljal preko konferenčnega prenosa nemškega Sky sportsa, se je zaradi razpoloženosti strelcev skakalo z enega prizorišča do drugega in čisto po pravici, same igre sem videl bolj malo, še največ sem spremljal tekmo iz Leverkusena.

skupina E

Bayer Leverkusen – Valencija 2-1  Za večino je bila gostujoča ekipa favorit, a zame kot ljubitelja nemškega nogometa, je imela domača ekipa vsaj enake možnosti za uspeh, če ne še malo večje, predvsem zaradi statistike, v kateri so bili v zadnjih srečanjih Lige prvakov veliko uspešnejši od nasprotnika, vendar to so bili še neki drugi časi. Španska Valencija je odigrala po planu, čvrsto, kombinatorno, predvsem pa hitro in v takšnem stanju je nekajkrat nevarno zapretila, še najbližje golu pa je bil Soldado v 20. minuti ko je zadel vratnico. Samo štiri minute kasneje pa je po nespretnosti Kadleca pred nemškim kazenskim prostorom, do žoge prišel že omenjeni Soldado, ki je podal do Jonasa, ta pa iz neposredne bližine poentiral za vodstvo z 0-1 in vse je kazalo, da gre Valencija suvereno proti enemu od prvih dveh mest. Bayer Leverkusen je bil na tleh, bi rekel Vili Resnik, brez vsakršnih možnosti, saj je Valencija še vedno nizala nevarne akcije in kaj lahko bi bilo vodstvo gostov tudi višje. Domača ekipa je imela dva lepa poskusa ob koncu polčasa, a je ostalo pri 0-1 in med polčasom je očitno prišlo do pridige, saj so v drugem delu domači zaigrali kot prerojeni. Robin Dutt, o katerem sem že pisal, je znal dvigniti moštvo, ki je zagospodarilo na igrišču in že v 52. minuti je Andre Schurrle z natančnim strelom z roba kazenskega prostora izenačil, le tri minute kasneje pa je prekaljeni Michael Ballack z izvrstno podajo v prostor našel hitrega Sidney Sama, ki je zadel za 2-1. Dutt je galopiral ob igrišču, športni direktor, sloviti Rudi Voller je poskakoval v loži, gledalci pa so bili prav tako navdušeni in v takšnem vzdušju Bayerju ni bilo težko zadržati vodstva oz. zmagati, beri osvojiti vseh treh točk, s katerimi so na lestvici skupine E kar lepo ušli Valenciji.

Chelsea – Genk 5-0 Angleški predstavnik je izenačil svojo rekordno zmago, tisto iz Istambula proti Galatasarayu ‘99, ki se je dobro spomnim, saj me je stala dobitnega stavnega listka, če se ne motim celo mojega rekordnega dobitka. Tokrat je uvodni gol na srečanju dosegel portugalec Raul Meireles, ki je poentiral z močnim strelom, izmerjena hitrost žoge 102 km/h, z 28-ih metrov oddaljenosti, serijo zadetkov pa je nadaljeval španec Fernando Torrres, ki se je najprej izkazal z zgrešeno priložnostjo oz. vratnico, potem pa z dvema zaporednima zadetkoma. Il Nino oz. fantek, kot ga kličejo je s tema zadetkoma, po januarskem transferju prilezel šele do številke 5 oz. petih zadetkov v vseh tekmovanjih, za Chelsea, kar je veliko premalo za igralca njegovega slovesa in pri angleški ekipi lahko samo upajo, da bo ohrabren s tema zadetkoma, kmalu speti tisti, stari Torres. Za 4-0 je z glavo zadel srbski branilec Bane Ivanović, za končnih 5-0 pa Salomon Kalou. Belgijska ekipa več kot sparing partner, v tem dvoboju, ni mogla biti.

skupina F

Olympique Marseille – Arsenal 0-1 V enem bolj izenačenih dvobojev dneva, ki sem ga po pravici povedano videl bolj malo je bilo kar nekaj kontraverz, ena od teh je nedosojen penal za domače v 14. minuti srečanja, potem ko je mladi Carl Jenkinson v svojem kazenskem prostoru igral z roko, na drugi strani pa je sodnik enako ravnal tudi ob igranju z roko, enega od francozov v svojem kazenskem prostoru. V srečanju brez prevelikih priložnosti za gol so bili nekoliko konkretnejši gostje za katere sta nevarno zapretila Walcott in Van Persie, a se je obakrat izkazal domači vratar Mandanda. A v tretje gre rado pravijo in tudi tokrat je bilo tako, že v sodnikovem podaljšku je diagonalna podaja z desne preletela vse igralce na vrhu kazenskega prostora, na levi prišla do osamljenega Aarona Ramseya, ki je z natančnim strelom z nekaj več kot 10-ih metrov zadel za 0-1, za zmago, za tri točke in prvo mesto v skupini F, ki so ga prevzeli prav od francoske ekipe. Upravičeno je bentil francoski strokovnjak Didier Deschampes, ki bo imel že v naslednjem kolu priložnost za maščevanje, saj se bosta v Londonu spet pomerila ista tekmeca.

Olyimpiacos – Borussia Dortmund 3-1  Potem ko je nemškega prvaka pričakala šokantna naslovnica v enem od dnevnih častnikov, na kateri je njihova kanclerka Angela Merkel v nacistični uniformi, ob njej pa trener Borussije, Jurgen Klopp in potem ko zaradi varnostnih razlogov sploh niso smeli iz atenskega hotela, kjer so po ulicah divjali protestniki, ki so z molotovkami zažigali in razbijali po mestu, so nemško ekipo le prepeljali v Pirej, stran od protestniške norije, kjer pa so jih na štadionu Karaiskaki pričakale žaljivke vseh vrst, predvsem zaradi političnih razlogov, se pravi ker naj Nemčija ne bi dovolj pomagala Grčiji, ki je tik pred bankrotom, med drugim pa je bil tudi izobešen veliki transparent na katerem je bil konj z vitezom, z Olyimpiacosovo zastavo v roki, ki tepta Nemčijo in Poljsko. V takšnem, sovražnem okolju uboga mlada ekipa Borussije iz Dortmunda verjetno tudi ni mogla izvleči boljšega rezultata, saj so tudi močnejše ekipe znale podleči pritiskom grških navijačev, ki so bili tokrat podprti še s političnimi čustvi. In prav nemec, ki igra za grški Olyimpiacos,  Jose Hoelbas je bil strelec uvodnega zadetka, potem ko je nadskočil gostujoče branilce in z udarcem z glavo poentiral za 1-0. Na 1-1 je po prodoru Gotzeja, z natančnim strelom z roba kazenskega prostora, zadel Robert Lewandowski, še pred koncem prvega polčasa pa je alžirec Refik Djebbour ob neodločnosti Hummelsa in srba Subotiča uspel še enkrat domače popeljati v vodstvo. V drugem polčasu bi rezervist Jakub Kuba Blaszczykowski lahko takoj po vstopu v igro izenačil, a je šla žoga za malo mimo, v 78. minuti pa je sledila kazen in po prostem strelu Ibagaze z leve, je bil v kazenskem prostoru gostov najspretnejši francoz Francois Modesto, ki je preskočil Hummelsa in po 3-1 ni bilo več povratka za nemce. S tem porazom so ostali pri samo eni osvojeni točki, tisti last minute proti Arsenalu, medtem ko je grški predstavnik, s prvimi tremi točkami v letošnji Ligi prvakov, skočil na tretje mesto.

skupina G

Porto – Apoel 1-1  Edino pravo presenečenje se je zgodilo v Portu, kjer domača ekipa ni uspela premagati ciprskega predstavnika, čeprav je že v 13. minuti povedla z golom neverjetnega Hulka, iz prostega strela z desne, pri čemer pa je imel veliko zaslug za zadetek tudi ciprski golman. Že šest minut kasneje je Ailton Almeida, eden od šestih brazilcev v ekipi Apoela, z natančnim strelom z vrha kazenskega prostora izenačil na 1-1 in glede na to, da do novih zadetkov ni prišlo, sta se moštvi razšli z delitvijo točk. Treba je priznati, da Porto razen Hulkovih poskusov s topovskimi streli ni imel neke izdelane akcije za zadetek, medtem ko so gostje kar nekajkrat, po lepo izpeljanih akcijah prišli do strelov, a je bil domači vratar Helton vedno na mestu, tako kot v eni zadnjih akcij na srečanju, ko je rešil še to točko in nato teatralno kazal vsem naokrog koliko igralcev je bilo nepokritih. Imel je prav, Porto je skozi celotno srečanje jalovo poskušal storiti kaj v ofenzivi, pri tem pa je v defanzivnem delu pihalo in puščalo na vse strani, tako da točka Apoela ni naključje. S to, zdaj že 5. točko so celo zasedli vrh skupine G, s točko manj pa jim sledita prav Porto in ruski predstavnik.

Šahtar – Zenit 2-2  V derbiju vzhoda je bilo vse odprto, a večina je menila, da bi ukrajinski Šahtar že kar moral zmagati, v kolikor bi želel še ostati v resnem boju za vrh, a ruski Zenit je bil vse prej kot ugoden nasprotnik. Že v 10. minuti srečanja so imeli gostje priložnost za vodstvo, a je domači junak dneva, golman Oleksandr Rybka odbranil penal Shirokovu in posledično omogočil svoji ekipi, da prva zadane. V 15. minuti je namreč, z lepim strelom z roba kazenskega prostora, domače v vodstvo popeljal brazilec Willian,  medtem ko je v 33. minuti Roman Shirokov ušel hrvatu Srni in se odkupil za zgrešeni penal ter zabil za izenačenje na 1-1. Za ponovono vodstvo domačih je tik pred polčasom poskrbel Luiz Adriano, ki je zaustavil strel soigralca Rata in nato iz obrata zadel za 2-1, poigravanje domačih igralcev na svoji polovici pa je privedlo do izenačenja v 60. minuti, ko je bil natančen Viktor Faizulin in ker je bil to zadnji zadetek na srečanju, sta se ekipi razšli z delitvijo točk. Domači so kljub razočaranju ob remiju lahko še kako zadovoljni s to točko, saj je bila ruska ekipa veliko boljša in nevarnejša, torej bližje zmagi, ki pa jo je preprečil domači golman Oleksandr Rybka, pravijo z obrambami življenja. Njegov Šahtar se tako vse bolj oddaljuje od vodilnih mest skupine G, ob vsem pa ga v naslednjem kolu čaka težko gostovanje prav pri Zenitu in če ne bo radikalnih sprememb, bodo ostali na zadnjem, četrtem mestu.

skupina H

Barcelona – Viktorija Plzen 2-0  V fixu dneva, tedna, tudi leta je Barcelona odigrala ekshibicijsko tekmo, polno čarobnih trenutkov, preigravanj, podaj in ostalih minijatur, pri čemer pa sta gole dosegla samo Iniesta in Villa. Prvega je v 10. minuti srečanja po dvojni podaji z Messijem dosegel Andres Iniesta, drugega pa David Villa, šele v 82. minuti, potem ko je podal Messiju, ki je bil zblokiran, a Villa je spremljal akcijo in na koncu je bil poplačan z zadetkom za razliko od malega argentinca, ki je bil iz minute v minuto bolj egoističen, če kdo še ni opazil. Tudi on je iz krvi in mesa kot pravimo, kar je dokazal že lani z mini-uporom Guardioli, ki ga je štedil za odločilne dvoboje namesto, da bi mu dovolil boj z Ronaldom za naslov najboljšega strelca, pa naj kar izjavlja da ni obremenjen s tem igralcem, mu ne verjamem. skratka, Barcelona pričakovano, v fixu leta za katerega smo verjetno skoraj vsi pričakovali da bo nekoliko višji rezultat in češki predstavnik jo je še dobro odnesel, saj je bilo vse skupaj enosmerni promet.

Milan – Bate Borisov 2-0  Tudi italijanski predstavnik je pričakovano odpravil beloruskega in tudi tukaj je bilo bolj ali manj vse v eno smer, čepravne tako očitno kot v kataloniji. Bolj kot s samim zadetkom, ki ga je dosegel nekoliko kasneje,  me je navdušil Ibrahimović z udarcem s sredine, pravim strelom na gol, ki pa je šel, na žalost čez vrata in prav zaradi takšnih stvari mi je všeč tale Ibra-cadabra, kot mu pravijo italijani.V nadaljevanju je sledil blackout Van Bommela, ko je pred golom podaril žogo nasprotniku, a je bil izkušeni Abbiati na mestu in izgledalo je kot da Milan v resnici ne potrebuje novega golmana, o čemer se v zadnjem času kar precej šušlja, s tem pa povezuje tudi našega Samira Handanovića. No, v 33. minuti srečanja pa je Ibrahimović s super-močnim strelom le zadel za 1-0 in dobil sem občutek, da je nekam nataknjen kot pravimo, jezen, razpizden, če že hočete. V drugem polčasu je Kevin-Prince Boateng z golom dneva, strelom s slabih 20-ih metrov postavil končnih 2-0 in Milanu zagotovil nove tri točke, kar jih uvršča ob bok Barceloni.

Po krajši pavzi, se vračam z objavo, prav tako pa se po reprezentančnih tekmah, vrača tudi elitna Liga prvakov in tukaj so opisi torkovih dogajanj;

skupina A

Napoli – Bayern 1-1 Zame derbi dneva, celo kola, ki se je v skladu s pričakovanji začel odlično. Še predno se je polegel dim bengalk domačih navijačev, je bil dosežen prvi gol. Po podaji Boatenga z desne na vrh kazenskega prostora, je Toni Kroos z nekaj koraki, nepričakovano lahko prišel pred golmana Napolija in ga premagal za vodstvo gostov z 0-1. Šokirani domači igralci so kmalu vzpostavili ravnotežje, vendar do resnejših priložnosti niso prišli, dokler Lahmu, po desni, ni ušel Maggio, katerega strel/predložek pred gol, je v lastno mrežo preusmeril Badstuber. Tako je po 1147 minutah le kapituliral tudi Manuel Neurer, ki predtem, kar 12 zaporednih tekem ni prejel zadetka in nesrečna 13. se je izkazala za nesrečno tako za Neurera kot strelca Badstuberja. V uvodnih minutah drugega polčasa Mario Gomez ni uspel realizirati penala, častnik Bild je s foto-materialom dokazal, da so ga motili gledalci z laserjem, a Super Mario, kot ga kličejo je prevzel odgovornost nase. Zatem je igra, s tem tudi sama tekma, postajala iz minute v minuto manj zanimiva in na koncu sem bil kar razočaran nad predstavo, v kateri sem pričakoval veliko več, namesto tega pa videl samo nekaj nepovezanih akciji in kar 10 rumenih kartonov. Po točka za vsakogar in prejeti gol, po že omenjenih 1147 minutah nepremagljivosti Neurera, je kar se bo pomnilo, sama igra pa je šla že v pozabo.

Manchester City – Villarreal 2-1 Čeprav nas je večina menila, da bodo domači z lahkoto premagali, letos oslabljeno ekipo Villarreala, se je to izkazala za veliko zmoto, saj so gostje povedli že v 4. minuti srečanja, ko je domači golman Hart po strelu Rossija, slabo reagiral oz. samo odbil do Canija, kateremu pa ni bilo pretežko zadeti za vodstvo z 0-1. Namrščeni Roberto Mancini se je znašel v resnih težavah, mahal je po dežju in usmerjal igralce, pri katerih je bil še najbolj aktiven srb Kolarov, ki je s projektili iz oddaljenosti ogrožal gostujočega golmana Lopeza. Zelo motorični srb je tudi kreiral gol za izenačenje, z leve je podal pred gol, kjer je izkušeni španski branilec Marchena nespretno posredoval in premagal lastnega golmana. V drugem polčasu je Mancini poskusil z Milnerjem in Aguerom, vendar je imel najlepše priložnosti bosanec Edin Džeko, ki pa se ni izkazal in pri 1-1 je ostalo do 93. minute, ko je udarila latinska naveza, Zabaleta s predložkom, Silva z magičnim dotikom in argentinec Sergio Aguerom z golom za končnih 2-1. Po srečanju so iz španskega Villarreala padle obtožbe o provokacijah in posmehovanju Aguera, na poti do slačilnic, kot da bi pozabil, da je za del svojega uspeha lahko hvaležen prav španskemu nogometu, kjer se je tudi proslavil pred prihodom k citizenom, ki so se s to zmago/tremi točkami približali vodilnemu dvojcu zgoraj.

skupina B

CSKA Moskva – Trabzonspor 3-0 V prvi tekmi dneva, je domači CSKA nadigral, do tedaj vodilno moštvo skupine B, turški Trabzonspor, junak srečanja pa je postal 23-letni napadalec Slonokoščene obale Seydou Doumbia, ki je najprej zadel, po fantastični kombinatoriki z brazilcem Vagner Lovom,  pri zadetku za 2-0 je bil navedeni spet vpleten v akcijo, ki jo je z volejem zaključil rezervist, latvijec Aleksandrs Cuna, končnih 3-0 pa je z drugim golom na srečanju postavil, seveda Doumbia, ko je po podaji Džogaeva osmešil srba Kačara. S to zmago je CSKA celo, začasno, prevzel vodstvo na lestvici skupine B, a ga je nekaj ur kasneje prehitel italijanski predstavnik.

Lille – Inter 0-1 Italijanski Inter, ki ga trese ena največjih kriz zadnjega časa, je po zasedbi 17. mesta v domačem prvenstvu oz. po že četrtem porazu, tokrat pri Cataniji, ob samo eni prvenstveni zmagi, na tipično italijanski način, našel žarek upanja. Giampaolo Pazzini je po akciji, povratnika po poškodbi Sneijdera, in asistenci Zarateja, zadel za 0-1, kar se je izkazalo za edini gol na srečanju in Inter je s temi tremi točkami celo prevzel vodstvo v skupini B. Lille, na žalost ljubiteljev francoskega nogometa oz. sovražnikov italijanskega, več kot to že ni mogel storiti in lahko zapišem, da je rezultat tudi odraz dejanskega stanja oz. moči obeh klubov, pri čemer mali Lille šele postaja to kar je Inter že lep čas, stalnica evropskih nogometnih tekmovanj. 

skupina C

Otelul Galati – Mancehster United 0-2 Angleški prvak takšne tekme dobiva na rutino, čeprav je bilo podobno tudi v prejšnem kolu, ko so na domačem Old Traffordu kiksali proti švicarskem predstavniku. No, tokrat se jim to ni pripetilo/ponovilo, Wayne Rooney je uspešno realiziral dva penala, s čimer je prišel do 26. golov v tem elitnem tekmovanju, s tem pa prehitel bivšega soigralca Paula Scholesa, ki je ostal na številki 25, Lamparda, ki je zaenkrat na 20, Gerrarda, ki je na 19 in tako postal najboljši angleški strelec Lige prvakov. Domači kapetan Costin je zaradi igranja z roko skrivil prvi penal, drugega pa Antal s prekrškom nad Rooneyem, vmes pa je zaradi grobega štarta nad Giurgijem, gostujoči kapetan, srb Vidić prejel rdeči karton/izključitev in očitno po poškodbi ter izločitvi Srbije, še ni povsem nared za nastope na najvišjem nivoju. A važno, da je bil Manchester United kot celota na nivoju, po remiju z Liverpoolom in tem gostovanju jih čaka še derbi s sosedskim Manchester Cityem.

Basel – Benfica 0-2 Domačo ekipo je vsekakor dodobra pretresel odhod trenerja Finka, ki je bil eden najzaslužnejših za ponoven vzpon kluba, a klic iz domovine, konkretno Hamburga je bil premočen izziv in njegovo delo bo poskušal nadaljevati, zdaj že bivši pomočnik, prav tako nemec Heiko Vogel. Proti razpoloženi Benfici tudi veliko izkušenejši, bodimo pošteni tudi boljši nogometni strokovnjaki, ne bi imeli prevelikih možnosti, zaradi česar ta dvojka ni nikakršno presenečenje. Dober domač začetek in predvsem pritisk, so izkušeni gostje znali umiriti, po lepi ekipni akciji, v kateri je spet navdušil Gaitan, pa je zadel Bruno Cesar in zdelo se je, da za švicarje ni več povratka. Nanizali so gostje kar precej lepih priložnosti, medtem ko so bili posamični poskusi domačih bolj redki in ko je Oscar Cardozo zadel še za 0-2, je bila tekma definitivno odločena. S to zmago so portugalci zasedli prvo mesto v skupini in počasi stvari prihajajo na svoje mesto, švicarji in romuni počasi izgubljajo sapo in menim, da je Basel že blizu Evropske lige, saj sta portugalski in angleški predstavnik enostavno premočna.

skupina D

Dinamo – Ajax 0-2

Hrvati so se spet ložili, da lahko premagajo nizozemskega predstavnika, kot pred časom francoskega in zgodovna se je spet ponovila, kot pravimo. Spet so padli, spet so razočarali, spet so prikazali eno slabših partij sezone, a to niti ni tako nepričakovano, če se ve, da marsikaj v ekipi ne štima. Brazilec Sammir od katerega je marsikaj odvisno, predvsem kreacija, naj bi spet pijančeval po zagrebških nočnih klubih in insajderji pravijo, da ga bo Mamić poskušal prodati že v zimskem prestopnem roku, še preden postane kroat oz. zaigra za hrvaško reprezentanco, kjer se ga selektor Bilić že dalj časa otepa. Tudi supertalentirani Badelj naj bi rušil navidezno idilično atmosfero s tem, da noče podpisati podaljšanja pogodbe oz. s tem ko sanja transfer v bogato evropo, 17-letni Mateo Kovačić naj bi bil na radarju velikega Manchesterr Uniteda itd. V samem srečanju so imeli domači prvo resno priložnost in kdo-ve kaj bi se vse zgodilo če bi zadel Leko, a dinamova realnost je, da nima pravega strelca. Na drugi strani je letos neprepričljivi Ajax po 482. evropskih minutah posta, le zadel oz. je to storil Derk Boerrigter v 49. minuti srečanja, končnih 0-2 pa je v samem finišu tekme postavil perspektivni danec Christian Eriksen, ki je ušel domači obrambi, s finto prekucnil Tomečaka in poentiral za tri točke, ki ajax puščajo v borbi za drugo mesto skupine D

Real – Lyon 4-0 Mogoče se napredek Reala še najboljše vidi skozi, zdaj že vsakoletne, tekme s francoskim Lyonom, katerega vse lažje premaguje, potem ko je bil dolgo časa za njih kot zaklet. Prvi zadetek je dosegel v Lyonu rojeni Karim Benzema, po udarcu iz kota in dobrem skoku Ronalda, je bil najspretnejši na drugi vratnici, za 2-0 je lepo asistiral Samiju Khediri, pri tretjem zadetku je bil prav tako vpleten v akcijo iz katere je Ozil podal pred gol, gostujoči golman Lloris pa je z nespretno reakcijo poslal žogo v svoj gol. Končnih 4-0 je po dobrem skoku in pasivnosti gostujočih branilcev postavil Sergio Ramos, ki je tako kot soigralci polepšal trenerjevo vrnitev, saj je kontroverzni Jose Mourinho po kazni, prvič letos, v Ligi prvakov, lahko vodil svojo ekipo.  Po njegovi statistiki je to njegova okrogla, torej 100. tekma v Ligi prvakov, pri čemer ne šteje tekem v katerih ekip ni smel voditi oz. je bil kaznovan. Dirty dozen, pri nas znani kot 12 žigosanih, bi lahko rekli ekipi, beri enajsterici Reala in trenerju Mourinhu, ki jim tale neprepričljivi Lyon očitno zelo odgovarja. Francozi so pokazali bore malo in ob takšnih predstavah, se jim obeta hud boj z nizozemci, celo s hrvati, ki so najmanj klaso slabši od preostalih treh, kar kaže tudi trenutni razpored na lestvici, kjer ima Real 100% učinek, torej 9 točk, Lyon in Ajax po 4, Dinamo pa je še brez točke in tudi brez doseženega gola.

Pa smo spet pri Ligi prvakov, ob gledanju sredinih tekem sem počasi pričel sestavljati objavo, ki je po nekaterih krajših in daljših premorih, končno pred nami;

Skupina A;

Pred sezono, pametno okrepljeni nemški Bayern je v drugem kolu pričakal prebogati Manchester City, prenatrpan z zvezdniki najvišjega formata, ki pa ta večer niso bili vredni svojega statusa. Bavarci so bili dominantni, spretni Mario Gomez, pa je angleškemu zvezniškemu moštvu, že v prvem polčasu zabil dva gola in drugi polčas je bil samo še rutina. Nemški SKY sports, kjer sem gledal konferenčni prenos z vseh srečanj, je bil poln hvale za moštvo Juppa Heynckesa, medtem ko naj bi gostujoči strateg Mancini, dokončo izgubil nadzor nad slačilnico, kor radi rečemo. Argentinec Carlos Tevez je zaradi užaljenosti s statusom rezervista, zavrnil vstop v igro, nakar naj bi mu Mancini zavpil, da naj že odjebe v Argentino, podoben stavek, ti pa odjebi v Bosno,  pa je italijanski strateg častil še bosanca Edina Džeka, ki je bil nezadovoljen z menjavo oz. tem da je moral zapustiti igro. Kljub temu, da ima verjetno Mancini kar prav, saj mu razvajeni zvezdniki konstantno povzročajo preglavice, menim, da bo šeik Bin Zayed kmalu zavpil; Mancini odjebi v Italijo.

V drugem srečanju, ki sem ga gledal kasneje v posnetku, na italijanskem SKYu, je bil v izvrstnem vzdušju stadiona San Paolo, domači Napoli, v vseh pogledih boljši od španskega Villarreala, kar sem tudi napovedal v prvi objavi te rubrike. Najprej je za uno-zero zadel slovak Marek Hamšik, na končnih due-zero pa je po sumljivem, zame neupravičenem penalu oz. prekršku nad Lavezzijem, poentiral še urugvajec Edinson Cavani, ki bo, kot kaže, v tej sezoni lahko pred najširšim nogometnim občinstvom,  dokončno potrdil svoje izjemne sposobnosti/vrednost. Podobno velja tudi za Napoli, ki še od časov magičnega tria MaGiCa oz. Maradona-Giordano-Careca, ni tako blestel in če je bilo včasih njihovo geslo Napoli contro tutti oz. Napoli proti vsem, je sedaj v modi Vsi za Napoli.

Skupina B,

V Moskvi pri CSKA, je že pozno popoldne po našem času, gostoval italijanski Inter, ki je z novim trenerjem Ranierijem, po zmagi v domačem prvenstvu, vezal še drugo zaporedno zmago. Že ob polčasu so gostje vodili, potem ko sta bila natančna brazilec Lucio in Pazzini, je za domače tik pred polčasom zadel, meni všečni Alan Džagoev. V drugem polčasu  je na 2-2 izenačil brazilec Wagner Love, a so vedno spretni/srečni italijani le uspeli še enkrat zadeti, mož odločitve, kot pravimo, pa je bil Mauro Zarate, ki je poleti prispel iz Lazia. Po letošnjih štirih porazih in enem remiju, je Inter po Bologni zmagal še v Moskvi in z Ranierijem se jim očitno obetajo boljši časi, čeprav sem prepričan, da omenjeni ne more biti dolgoročna rešitev.

Turški Trabzonspor je z domačim remijem, presenetljivo, uspel zadržati prvo mesto v skupini B, pa čeprav je favorizirani, gostujoči OSC Lille povedel, ko je njihov senegalski napadalec Moussa Sow še enkrat več dokazal, da je v izvrstni strelski formi, po mojem mnenju kar v življenski formi. V premiernem nastopu pred svojimi navijači,v tem elitnem evropskem tekmovanju, je turški predstavnik prišel do točke zahaljujoč penalu, ki ga je realiziral argentinec Gustavo Colman in pred nadaljevanjem postaja ta skupina vse bolj zapletena.

Skupina C;

Manchester United oz. njihov napadalec Danny Welbeck, ki se je vrnil po odličnem začetku sezone in manjši poškodbi, je na hitro zabil dva zadetka za komfortno vodstvo z 2-0, ki pa je v drugem polčasu pošlo, če smem tako zapisati. Nogometaši švicarskega predstavnika so namreč v nadaljevanju dosegli kar tri zadetke, dva Fabian Frei, enega/tistega za 2-3 pa izkušeni Alexander Frei in domači so se morali reševati v zadnjih minutah srečanja, ko je z glavo zadel Ashley Young. Končnih 3-3 je seveda odličen rezultat za švicarski Basel, ki ga vodi nemec Thorsten Fink, eden tistih bivših Bayernovih igralcev, ki jih je pred leti, Manchester United premagal v mitskem finalu tega tekmovanja.

Romunski Otelul Galati tudi po drugem kolu, povsem pričakovano, ostaja brez osvojene točke, saj je portugalska Benfica z golom Bruna Cesarja, po še eni izjemni podaji Gaitana, zmagala z minimalnim vodstovm oz. osvojila vse tri točke in se s švicarskim Baslom izenačila na vrhu lestvice, kar pa naj bi se, po mojem mnenju, že v kratkem spremenilo.

Skupina D;

Francoski Lyon je v svojem 100. nastopu v tem tekmovanju, suvereno, premagal hrvaškega predstavnika, ki je bil pred samim srečanjem zelo optimistično naravnan. Hrvatom tudi slačilnica, v kateri so se ‘98 preoblekli za epsko zmago nad Nemčijo na takratnem svetovnem prvenstvu, ni preveč pomagala, po kiksu povratnika Pokrivača je namreč Bafetimbi Gomis s prelepim lobom domače povedel v vodstvo z 1-0, končnih 2-0 pa je v drugem delu postavil Bakray Kone, ki smo ga nahvalili že v prejšni objavi v tej rubriki. Dinamo je padel brez večjega odpora in svoje točke bodo morali iskati v naslednjih kolih, pri tem pa seveda prikazati občutno boljšo/hrabrejšo igro.

Madridski Real je po minimalcu v prvem kolu, tokrat, podobno kot lani brez večjih težav premagal nizozemski Ajax. Prvi gol je bil mini-mojstrovina, opisali pa so ga kot 13 sekund, 11 dotikov, 7 podaj in gol, seveda Cristiana Ronalda. Za druga dva sta poskrbela razigrani brazilec Kaka in francoz Benzema, pri čemer je prvi po dolgem času odigral na vrhunskem nivoju, drugi pa se je, žal, poškodoval in Real ima spet težave z izborom napadalcev. Ajax na drugi strani, kjub gladkemu porazu ne sme biti razočaran z rezultatom in njihove prave bitke, po mojem mnenju za tretje mesto, šele prihajajo.

Skupina E;

Nemški Bayer iz Leverkusna je po pričakovanjih premagal belgijski Genk, kateremu sta zabila Lars Bender in veteran Michael Ballack, ki je vse več v vlogi rezervista-jokerja, po porazu proti Chelseaju pa so to prve točke nemške ekipe.

Za nekatere je bil to eden od derbijev dneva, španska Valencija in gostujoči Chelsea, za katerega je prvi gol na srečanju dosegel Frank Lampard, ki naj bi bil v sporu s trenerjem, ki ga je predtem menjal v angleškem prvenstvu, kar pa igralcu ni bilo povsem pogodu. Prav zanimiv postaja ta sindrom nezadovoljnih igralcev, ki hočejo igrati non-stop, ob prvih neuspehih pa krivdo valiti na utrujenost in prepogoste poškodbe. Po njihovem, klubi sploh ne potrebujejo trenerjev. A pustimo to za kdaj drugič, tokrat je tragik srečanja postal Salomon Kalou, ki je ob vstopu v igro, kmalu zakrivil penal, ki ga je za Valencijo realiziral Soldado, v nadaljevanju pa je gostujoči napadalec zapravil še zelo lepo priložnost za vodstvo, verjetno tudi za zmago in ostalo je samo 1-1.

Skupina F;

Londonski Arsenal je po zmagi nad Boltonom v domačem prvenstvu, tudi tukaj nadaljeval z zmagovanjem, ki ga nekaj časa ni bilo, a vsem nam je bilo jasno, da grški Olympiacos ne more biti konkurenčen Wengerovem moštvu. Mladi, 18-letni Alex Oxlade-Chamberlain je v svojem debitantskem nastopu v Ligi prvakov, zabil za 1-0, kar je bil hkrati tudi njegov drugi gol v tretjem nastopu za Topnike kot pravijo Arsenalu, medtem ko je na 2-0 povišala njihova druga letošnja okrepitev, brazilec Andre Santos, ki je prispel iz turškega Fenerbahčeja za 7 milijonov eurov. Častni gol za grško ekipo je dosegel španec David Fuster, ki je lani prispel iz Villarreala.

Francoski Olympique iz Marseilla je z gladkih 3-0 premagal nemško Borussijo iz Dortmunda in glede na  ostale pare, je bil zame prav ta obračun derbi dneva. Mladi Andre Ayew, ki sem ga ze nekajkrat omenil/hvalil na tem blogu, je zadel za vodstvo za 1-0, za 2-0 je asistiral Loicu Remyu, za končnih 3-0 pa je zadel iz penala in poskrbel za čudovit večer marsejskih navijačev. Gostujoča ekipa sploh ni bila tako slaba kot kaže rezultat, saj so imeli kar nekaj odličnih priložnosti, a Gotze in ostali niso imeli svojega večera, kot pravimo in počasi drsijo navzdol.

Skupina G;

Ruski Zenit iz St. Petersburga je imel slabši uvod v srečanje, saj je vsak dan boljši James Rodriguez po asistenci Hulka, zadel za vodstvo gostov z 0-1. Roman Shirokov je z dvema goloma kreiral preobrat oz. domače vodstvo z 2-1, Danny, portugalec v vrstah domačega moštva pa je zadel za končnih 3-1 in kiks s Cipra je, po mojem mnenju, več kot dobro, popravljen.

Ukrajinski Šahtar je na Donbass areni pričakal Apoel iz Nikozije, ki je z zmago nad Zenitom,v prvem kolu, presenetil marsikoga, a kot se je izkazalo tu presenečenj še ni bilo konec. Tudi v drugem kolu je ciprska ekipa presenetila, s tem tudi zrušila moj stavni listek, saj je z golom makedonca Ivana Trickovskega povedla z 0-1, na koncu pa uspela iztržiti remi oz. točko. Edini strelec za ukrajinsko ekipo, ki je nizala priložnosti kot na tekočem traku, je bil brazilec Jadson, ki je tako le nekoliko uspel ublažiti razočaranje, ki be bilo prisotno tudi ob nenadejanem remiju.

Skupina H;

Italijanski AC Milan je v skladu z italijansko tradicijo mučil gledalce s precej negledljivim nogometom, nakar je v drugem polčasu ibrahimović realiziral penal, Cassano pa postavil končnih 2-0 in le nasmejim se lahko Berlusconijevim besedam, da je njegov Milan boljši od Barcelone in da bo v tej sezoni osvojil vsa tekmovanja v katerih nastopa. V tem, drugem kolu, proti Viktoriji iz Plzena je to dobro skrival in bolj verjetno je, da bodo vsem njihovim igralcem zrastle takšne brade, kot na tem snemanju, pred obračunom s Ceseno, kot da bodo osvojili vsa letošnja tekmovanja.

Kako me nervirajo ti hvalospevi Barceloni, kjer kar tekmujejo kdo bo bolj opeval Messija in kompanijo, pa čeprav gre samo za zmago nad precej ubogo ekipo, kot je beloruski Bate Borisov. Rekordna gostujoča zmaga v tem tekmovanju za katalonsko moštvo ni neki presežek, saj je za njih najprej zadel domači Volodjko, zmedene beloruse, ki so igrali z devetimi branilci je nato stresel še Pedro,  Messiju so podarili žogo na golovi črti, nakar je argentinec zadel še enkrat in za končnih 0-5 je sledilo še darilo Davidu Villi, ki je po seriji neuspešnih poskusov le lahko zadel. Oh in sploh bi rekel, ja. Ne glede na to pa bi vseeno omenil dva rekorda; ta svetnik Messi je z novima dvema zadetkoma ujel Ladislava Kubalo na drugem mestu najboljših strelcev katalonskega kluba, 194 golov imata, vodilni Cesar Rodriguez Alvarez pa kar 235, medtem ko je Guardiola v svojem 40. vodenju ekipe v elitnem tekmovanju zabeležil 23. zmago in na vrhu lestvice prehitel Van Gala ter Rijkaarda.

Evo, da na hitro resumiram, kaj se je dogajalo prejšnji teden, v prvem kolu Champions league, medtem ko sem lenaril, na dopustu v Misano Adriaticu.

Skupina A

Fasciniran sem bil z interesom italijanov za nogomet, kar ni nič navadnega, a občutek sem dobil da gre že za nogometno blaznost. O dogajanju v svetu nisem imel pojma, saj ni bilo na TV programih praktično ničesar razen Calcia, kot pravijo nogometu. Napoli je bil glavna tema oz. njihov povratek na veliko sceno, kjer jih je v Angljiji pričakal Manchester City, z italijanskim strategom Mancinijem na čeku. Ta se je očitno nekoliko ustrašil nasprotnika in njegova ekipa je bila premalo konkretna, Aguero je bil še najkonkretnejši, medtem ko je na drugi strani nevarno grozil njegov rojak Lavezzi. Po poškodbi/zamenjavi tega je Napoli povedel z golom, pri nas, podcenjenega Edinskona Cavanija, domači pa so ekspresno izenačili. Kolarov je natančno meril iz prostega strela in tekma se je končala v skladu z večino italijanskih napovedi, neodločeno, 1-1. V drugem dvoboju je nemški Bayern še enkrat več ohranil svojo mrežo nedotaknjemo, kot pravimo, sedmič zapored v vseh tekmovanjih in z 0-2 odpravil španski Villareal, za katerega sem že zapisal, da se mi ne zdi več tako močan. Mladi Kroos in novinec Rafinha z mini mojstrovino sta zadela za elegantno zmago.

Skupina B

Inter, ki je igral naslednji dan, je še enkrat več kiksal, beri izgubil in že po tem srečanju je postalo jasno, da njihov trener nima več prihodnosti na klopi milanskega velikana. Mladi češki branilec Ondrej Čelustka je prinesel Trabzonsporju nepričakovane tri točke, Gasperiniju pa odpoved, ki je sledila čez dober teden oz. po še enem nepričakovanem porazu v domačem prvenstvu. Inter je torej spet razštiman, tako kot ob pričetku prejšne sezone pod vodstvom Beniteza, kasneje tudi Leonarda in nerazzurim se zagotovo kolca po Mourinhu. Menim, da je Inter prevelik zalogaj tudi za Ranierija, ki ga je medtem prevzel in zaradi antipatičnosti ter precenjenosti tega kvazi-stratega, bom v letošnji sezoni veliko bolj na strani Napolija in Lazia. V drugem obračunu skupine je francoski Lille zelo dobro pričel svoj letošnji nastop v elitnem klubskem tekmovanju, z goloma svojega najboljšega strelca Moussa Sowa in Benoita Pedrettija povedel že z 2-0, nato pa v zadnjih dvajsetih minutah srečanja dovolil, da je CSKA oz. njihov napadalec Seydou Doumbia z dvema goloma izenačil in jim odščipnil dve točki.

Skupina C

Naši so gostovali pri prenovljeni Benfici, ki je povedla z atraktivnim golom Oscarja Cardoza, a je veteran Giggs, ki spet igra v vrhunski formi, kar je dokazal tudi v torek v pokalni tekmi proti Leedsu, še pred koncem polčasa uspel izenačiti. Teh 1-1 je nato ostalo do konca srečanja in menim, da sta bili obe ekipi kar zadovoljni z rezultatom, saj se zavedata, do si bosta odličilne točke za napredovanje v naslednjo fazo tekmovanja nabrala pri ostalih dveh konkurentih. Ta pa sta se pomerila v švicarskem Baselu, kjer je domači istoimenski klub z goloma Fabiana Freia in Alexandra Freia, z 2-1 odpravil romunskega predstavnika Otelul Galati, za katerega je edini gol na srečanju dosegel Marius Pena.

Skupina D

Veliki Real je gostoval v sosednji hrvaški brezplačno v sklopu elitne Champions league, medtem ko je Hajduk poleti bogato plačeval za gostovanje Barcelone in očitno tudi zagrebčani bolj cenijo katalonce, saj so izžvižgali Cristiana Ronalda in ga provocirali s skandiranjem; Messi, Messi, Messi, lepotec pa jim je odgovoril, da so ljubosumni ker je lep, bogat in dober, zaradi česar je tudi nastal tale skeč TUKAJ. Sama tekma ni bila nič posebnega, Real pa je z golom Angela Di Marie zmagal z minimalnim vodstvom, do današnje objave pa še izgubil in remiziral v španskem prvenstvu, kar nakazuje na določeno nesigurnost, nekateri mediji celo navajajo upor v slačilnici proti trenerju Mourinhu. V drugem obračunu sta se nizozemski Ajax in Lyon razšla brez zadetkov, francoski mediji pa so poveličevali igro njihovega branilskega para Bakary Kone – Dejan Lovren in ju primerjali celo z najboljšimi na svetu, kar se mi zdi absurdno, še posebaj po eni sami dobri tekmi.

Skupina E

Chelsea je doma, na Stamford Bridge stadionu, z 2-0 odpravil Bayer iz Leverkusena, vendar ta ni bil tako nenevaren kot pove rezultat. Golgeterski abstinet Torres, ki je sicer poentiral kasneje proti Manchester Unitedu v prvenstveni tekmi, a se tudi precej osmešil, je bil asistent pri obeh zadetkih, ki sta jih dosegla David Luiz in Juan Mata. Šušlja se, da bo španec kmalu naprodaj, zamenjava pa naj bi bil Mario Gomez iz Bayerna. V dvoboju iz sence, kot pravimo, je belgijski Genk uspel zadržati neatraktivnih 0-0 proti slovitejši Valenciji, za katero je to po mojem mnenju vsekakor kiks in korak nazaj pri boju za prvi dve mesti.

Skupina F

V enem od derbijev kola je Borussija iz Dortmunda pričakala razštimani Arsenal, pri katerem je bil spet najbolj viden napadalec Gervinho, ki pa mu ni uspelo zadeti. Van Persie je bil strelec za vodstvo z 0-1, hrvaška okrepitev domačih, Ivan Perišić pa je z atraktivnim šusom/volejem, pred koncem srečanja, poskrbel za izenačenje in veselje ene najglasnejših evropskih publik. V grško-francoskem obračunu so bili boljši gostje, torej Olympique iz Marseilla, ki je z golom Lucha Gonzalesa, z minimalno zmago, osvojil tri pomembne točke in se spustil v troboj za prvi dve mesti, medtem ko grški Olyimpiacos, kot kaže izgublja korak z elito.

Skupina G

Lanskoletni hit, Porto, je krenil odločno, a zastreljani Hulkov penal, iz 10. minute srečanja, jih je nekoliko zmedel, še bolj pa nespretnost njihovega golmana Heltona, ki je gostom podaril vodilni gol. Neverjetni Hulk je z bombo iz prostega strela poravnal na 1-1, Kleber pa po preigravanju izjemno razpoloženega Jamesa Rodrigueza, postavil končnih 2-1 in ukrajinski Šahtar bo moral svoje točke za napredovanje iskati drugje. Eno od presenečenj kola, poleg Interja seveda, se je zgodilo v Nikoziji, kjer je domači Apoel, po Zirjanovem golu in zaostanku z 0-1, uspel z goloma domače/brazilske napadalne naveze, Gustava Manduce in Ailtona, spreobrniti v vodstvo in na koncu tudi slaviti. Ruski predstavnik, Zenit iz Sant Petersburga, za katerega sem menil, da se bo sprehodil do zmage, pa je še enkrat več razočaral in v boju za drugo mesto v skupini, si počasi že nabira zaostanek, pa čeprav so tudi ukrajinci ostali brez točk, vendar poraza v Portu in Nikoziji ne moreta biti enakovredna.

Skupina H

Italijanski Milan, konkretno brazilec Pato, je na gostovanju pri Barceloni, z atraktivnim slalomom in golom že po 24-ih sekundah igre šokiral aktualnega prvaka tega elitnega tekmovanja, ki je v nadaljevanju uspel spreobrniti oz. z golom Pedra izenačiti, z golom Ville pa povesti. A gostje so na tipičen, italijanski način, torej z golom v zadnjih trenutkih tekme uspeli izenačiti in razočarati katalonce, pri čemer sem na eni od uličic Riminija, slišal po golu Thiaga Silve, tak živalski krik odrešitve, da ga ni možno predstaviti s črkami. Menim, da je vse skupaj plod Guardiolinega eksperimenta, kjer je dosedanjih 4-3-3 zamenjal s 3-4-3, predvsem zaradi poškodb branilcev in viška zveznih igralcev, kamor vštevam tudi Fabregasa. V verjetno najmanj zanimivem, beri atraktivnem dvoboju, sta se pomerila češki in beloruski predstavnik in za domače moštvo je v sodnikovem podaljšku prvega polčasa zadel edini tujec v moštvu, slovak Marek Bakos, za goste pa brazilec Renan Bressan, kar pomeni, da se je končalo z delitvijo točk oz. remijem 1-1.

Pred pričetkom nove sezone lige prvakov, sem izbrskal nekaj številk in pričel sestavljati nek svoj pogled na žreb skupin oz. za prvo fazo elitnega, evropskega, klubskega tekmovanja.

SKUPINA A – 1,135 100 000 € 

Bayern (331.450.000 €), Villarreal (147.900.000 €), Manchester City (467.500.000 €), Napoli (188.250.000 €) Manchester City se lani ni ravno izkazal v Europa league, a v letošnji sezoni so še močnejši za Samira Nasrija, Sergia Aguera in ostale, izkušenejši ter predvsem bolj željni uspeha, saj gre navsezadnje za najelitnejše nogometno, klubsko tekmovanje. Zaradi vsega navedenega menim, da bodo precej komfortno napredovali v naslednjo fazo, če ne celo osvojili skupino, ne glede na domači remi v prvem kolu, ko niso bili prepričjivi. Nemški Bayern je konstanta tega tekmovanja in tudi oni so se pametno okrepili; Manuel Neurer, Jerome Boateng in Rafinha naj bi prinesli dimenzijo več, kot pravimo, a za angleškega predstavnika verjetno to ne bo dovolj, čeprav to še ne pomeni, da ne morejo proti samem vrhu tekmovanja, na drugi strani pa so za preostala dva konkurenta, zagotovo premočni. Španski Villarreal je lani v šesnajtini finala Europa league izločil prav italijanski Napoli in menim, da je tokrat čas za revanšo, saj so se napolitanci občutno okrepili, preveri imena kot so Gokhan Inler, Miguel Britos, Blerim Džemaili, Mario Santana, Goran Pandev itd, kar je ob obstoječem kadru dovolj celo za boj s prvima dvema ekipama, medtem ko se mi zdi španski predstavnik nekoliko/precej oslabljen, v primerjavi s prejšno sezono. Capdevila in Cazorla sta enostavno preveliki izgubi za njih.

SKUPINA B – 617 925 000 €

Inter (310.375.000 €), CSKA Moskva (134.300.000 €), OSC Lille (105.550.000 €), Trabzonspor (67.700.000 €) Na hitro se zdi, da je Inter tukaj glavi favorit, a uvodne tekme sezone so pokazale, da imajo še velike težave, trener Gasparini pa naj bi bil po uvodnem delu sezone brez ene same zmage s sinočnjim porazom proti Novari že pred odpovedjo. Res, da je prodana garancija za gole, kamerunski napadalec Samuel Eto’o, a še vedno je tu kopica odličnih igralcev, med drugimi je ostal nizozemec Sneijder, ki s svojimi predstavami lahko italijanskega predstavnika ponovno ponese proti vrhu, ne glede na kiks v prvem kolu tega tekmovanja, ki jim lahko zelo oteži borbo za napredovanje v naslednjo fazo tekmovanja. Dodatna oteževalna okoliščina je, da okrepitev/zamenjava za kamerunskega golgeterja, Diego Forlan, ne sme nastopati v prvem delu tekmovanja, saj je to letos že počel za, zdaj že bivši klub, Atletico iz Madrida, vendar nekako verjamem v Inter, da bo na italijanski način prišel skozi. CSKA Moskva je klub, ki bi ga postavil na drugo mesto, predvsem zaradi uigranosti in brez večjih sprememb so šli skozi zadnji prestopni rok, po lanskoletni udeležbi v Europa league, kjer jih je izločil kasnejši zmagovalec, pa imam občutek da so mogoče tokrat sposobni za odmevnejši rezultat. Francoski OSC Lille, ki je v istem tekmovanju izpadel že kolo prej, bi dal pred ruse, v kolikor bi ohranili ekipo iz lanjske sezone, a razprodaja v kateri so že prodani Adil Rami, Yohan Cabaye in Gervinho sugerira, da bo Lille padal, ne glede na zvenečo okrepitev kot je anglež Joe Cole iz Liverpoola. Turški podprvak, ki se je solidno okrepil z imeni kot so Didier Zokora, Paulo Henrique in Halil Altintop bo mogoče v boju za vrh turškega prvenstva, a v elitni Ligi prvakov bo težko kaj več kot ober sparing-partner, čeprav je v prvem kolu že nevarno pičil.

SKUPINA C – 609 450 000 €

Manchester United (405.300.000 €), Benfica (149.300.000 €), Basel (38.300.000 €), Otelul Galati (16.550.000 €) Tukaj nimam prevelikih dvomov, pomlajena četa Sir Alexa Fergusona, kjer zaenkrat izstopata povratnika Cleverly in Welbeck, pa mlada branilca Jones in Smalling, bi se morala sprehoditi skozi to skupino, portugalska Benfica, ki me je očarala v kvalifikacijah za to tekmovanje, s svojo posodobljeno ekipo, z Witselom, Garayem, Matićem, Capdevilo in ostalimi, bi morala biti zanesljivo druga ekipa skupine, medtem ko bi švicarski Basel s svojo preverjeno ekipo, zelo verjetno lahko osvojil to tretje mesto, ki bi jih peljalo v Europa league, kamor realno tudi bolj sodijo kot pa med elitneže. Romunski predstavnik je zame, tako kot za večino, čista anonimka oz. neznanka in kakšna morebitna točka bi bila že uspeh/presenečenje.

SKUPINA D – 831 200 000 €

Real Madrid (547.500.000 €), Lyon (158.350.000 €), Ajax (77.900.000 €), Dinamo Zagreb (47.450.000 €) Vrednosti ekip povedo vse, Real Madrid je tu brez konkurence, tako po organizaciji kluba, po igralskem kadru, trenerju, skratka v vsem so med najboljšimi na svetu in verjamem, da prihaja njihov čas, kot pravimo, Lyon je to po dolgem času spoznal že lani, ostali bodo pa letos. Francoski predstavnik, ki je sicer izgubil dominanco v domačem prvenstvu, in je tudi že nekakšna konstanta tega tekmovanja, bi moral zasesti mesto pod realovci, torej drugo, medtem ko bi se morala za tretje mesto boriti nizozemski in hrvaški predstavnik. Prvi je po mojem mnenju občutno oslabljen glede na prejšno sezono, predvsem zaradi prodaje reprezentančnega golmana Stekelenburga v Romo in De Zeeuwa v moskovski Spartak, medtem ko so hrvati nekoliko okrepljeni s svojimi povratniki iz tujine, brazilec Sammir pa je v življenski formi. Recimo, da bodo hrvati zmogli presenetiti in po sanjski Ligi prvakov, dočakali tudi evropsko nogometno pomlad, v Europa league, kamor jih vodi tretje mesto v skupini.

SKUPINA E – 767 900 000 €

Chelsea (419.500.000 €), Valencia (160.500.000 €), Bayer (141.000.000 €), Genk (46.900.000 €) Seveda je angleški predstavnik favorit skupine, kakor tudi eden od favoritov tekmovanja, kjer mu bodo v skupini E tekmeci služili le za ogrevanje. Novi trener Villas-Boas ni preveč pritiskal z okrepitvami, po neuspešnem nakupu Modrića iz Tottenhama je namesto njega prispel portugalec Meireles iz Liverpoola, pa Mata iz Valencije, Lukaku iz Anderlechta, skratka dovolj za ponovi naskok vha elitnega tekmovanja. Ker nekoliko bolj spremljam nemško ligo, sem verjetno nagnjen k favoriziranju germanskih moštev, čeprav je realno španska Valencija nekoliko močnejša od Bayera iz Leverkusena, ki je pred novo sezono izgubil/prodal Artura vidala, finski veteran Sami Hyypia se je upokojil, iz Mainza pa je prispel Andre Schurrle. Tu nekje so kot lani bi relel, da so, medtem ko je španski predstavnik kar precej prevetril, če lahko tako zapišem, svojo ekipo. Bo treba počakati ali so spremembe igralskega kadra in stalne finančne težave kaj načele njihov duh, ali pa bodo tudi letos, tako kot lani, dobro kljubovali vsem težavam in oviram. Genk je ena tistih osrednjih evropskih ekip, ki ji je nekako uspel preboj v elitno druščino, za odmevnejši rezultat pa nimajo nikakršnih možnosti.

SKUPINA F – 646 300 000 €

Arsenal (243.450.000 €), Olympique Marseille (155.300.000 €), Olympiacos (88.850.000 €), Borussia Dortmund (158.700.000 €)  Arsenal ima enega najslabših štartov v sezono, kar sploh ne preseneča, glede na nezmožnost zadržanja najboljših igralcev v klubu in po odhodu Fabregasa, Nasrija in Clichya itd, pad sploh ni nepričakovan. K sreči nimajo preveč močne skupine, pa bi morali navkljub vsemu napredovati v naslednjo fazo tekmovanja, kakor tudi Borussia iz Dortmunda, ki ima izjemen mladi rod nogometašev o čemer sem že pisal. Francoski Olympique je bil že lani neugoden, letos pa se zdi še nekoliko močnejši in tretje mesto bi moralo biti njihovo, tiste zadnje pa od Olympiacosa, pa čeprav imajo grki v svoji ekipi kar nekaj zvenečih imen, kot so novinci Meireles, Yeste, Makoun, Fejsa itd.

SKUPINA G – 512 550 000 €

Porto (199.100.000 €), Šahtar (159.000.000 €), Zenit (140.300.000 €), Apoel (14.150.000 €) Večina se sprašuje ali lahko portugalski šampion Porto ponovi lanjsko sezono oz. ponovi triumf iz Europa league kot takrat z Mourinhom, v kar pa dvomim, saj ni dveh gonilnih sil. Trener Villas-Boas in golgeter Falcao sta nenadomestljiva, čeprav tudi Danilo, Defour in Mangala niso kar eni in napredovanje ne bi smelo biti vprašljivo, še posebaj ker je ostal neverjetni Hulk, osvojitev Lige prvakov pa bi bilo definitivno presenečenje sezone. Ukrajinski Šahtar je že lani pokazal vso svojo moč, ko je bil celo enakovreden Barceloni, ki ga je nato le izločila, a veliko težje kot sugerira rezultat. Ukrajinsko-brazilsko-hrvaška mešanica je sposobna marsičesa, zagotovo pa napredovanja v drugo fazo tekmovanja, kjer jim bodo poleg portugalcev najresnejši konkurent, nogometaši ruskega Zenita. Ti so odlično izbalansirana ekipa, ki pa si je že v prvem kolu privoščila kiks in prav zaradi tega imajo po mojem mnenju nekoliko manjše možnosti za napredovanje od bratskih ukrajincev, ki je izgubil pri Portu, a tam se bo večini ekip godilo podobno. Ciprski Apoel se je po letu odsotnosti spet vrnil med elito, kjer je že nastopal v sezoni 2009/10 in tudi tokrat jim ne dajem nikakršnih možnosti, niti za tretje mesto.

SKUPINA H – 879 800 000 €

Barcelona (604.600.000 €), AC Milan (246.350.000 €), Bate Borisov (13.000.000 €), Viktoria Plzen (15.850.000 €)  Aktualni prvak je ponovno glavni kandidat za osvojitev najelitnejšega klubskega tekmovanja v nogometu, že tako nadmočno ekipo pa so katalonci okrepili še z izgubljenim sinom Fabregasom iz Arsenala in Alexisom Sanchezom iz Udineseja, kar bi moralo pomeniti, da so praktično nepremagljivi, a mnogi upamo, da ni tako. Italijanski AC Milan je že v prvem kolu pokazal, da se da tudi proti njim doseči rezultat, čeprav teh uvodnih 2-2 ne pomeni praktično ničesar. V verjetno najlažji skupini tekmovanja bi italijanski predstavnik moral napredovati v naslednjo fazo tekmovanja, seveda kot drugi, saj niti približno še niso dorasli tistim najmočnejšim evropskim ekipam, pa naj se sliši še tako čudno. Menim, da jim manjka kvalitete predvsem v zvezni vrsti, kjer ni najti pravega playmakera, še najbližje temu je bil Pirlo, ki pa so ga pustili oditi v Juventus. Beloruski BATE Borisov že ima izkušnjo iz najelitnejšega tekmovanja, v sezoni 2008/09 so prijetno presenetili, a kljub vsemu ostali na zadnjem/četrtem mestu v skupini. Tokrat se lahko dokopljejo tretjega mesta, ki bi jih peljalo v Europa league in uvodni remi pri češkem predstavniku je dober korak v to smer, če se smem tako izraziti. Golgeter Rodionov, pa brazilec Bressan, novinec Mateja Kežman in ostali so po mojem mnenju tretja ekipa te skupine, zadnja pa Viktoria iz Plzena, sestavjena iz samih domačih/čeških igralcev, ki zadnja leta niso tako iskana roba kot pred leti. Slovak Marek Bakos je edini internacinalec v ekipi, ki je svoje dosegla že z uvrstitvijo med elitno društvo.