Sedaj, ko sem se že nekoliko pomiril in sprijaznil s finalnim rezultatom, bom lažje zapisal še par stavkov katere naj bi že v sinoči …..
Najprej bi se ustavil pri statističnem delu, ki je če povzamem enega TV komentatorja kot bikini; veliko odkrije, a nič ne razkrije. Pri pregledu pretečenih kilometrov/metrov na finalnem obračunu je treba upoštevati, da se je tekma končala po podaljških, pri poti do naslova svetovnega prvaka pa so španci pretekli kar 136.362 metrov, vice-prvaki oz. nizozemci pa 134.218 metrov.
Španci so na celotnem turnirju oz. svetovnem prvenstvu pretekli 767,39 kilometara, kar jih ne uvršča ravno med maratonce, pri pregledu povprečja na tekmo pa so se uvrstili na osmo mesto. Tu so na vrhu američani s 118.000 metrov na tekmo, pa japonci s 116.130, ganci s 114.402 itd, španci na že omenjenem osmem mestu s 109.626, nizozemci pa na štirinajstem s 107.405.
V finalu je imel največjo kilometrino Xavi, ki je pretekel 14.987 metrov, s tem da je nekaj več kot tri kilometre pretekel ko je bilo to najpomembneje oz. v podaljšku, takoj za njim je bil Iniesta s 14.028, za obema špancema pa je bil nizozemski trio Robin Van Persie 13.916, Gregory Van Der Wiel s 13.773 in pa Wesley Sneijder s 13.383 metrov.
V rubriki najhitrejši šprint sta vodilni poziciji zasedla rezervista, španski Jesus Navas in nizozemski Edson Braafheid, ki sta v določenem trenutku razvila hitrost 31,5 km/h, od ostalih pa je bil najhitrejši Robben s 30,88 km/h.
Pri rubriki podaje, so španci v finalu oz. v 120-ih minutah igre imali podoben učinek kot v 90-ih v polfinalnem obračunu z nemci oz. tokrat 715 poskusov točnih podaj in 542 uspešnih, kar je 76%. Nizozemci so se v tej rubriki ustavili pri razmerju 475-294, kar je zneslo 62% uspešnosti. Posamično gledano pa je bil daleč najuspešnejši Xavi z razmerjem 99-80, Busquets je bil drugi 80-70, španski heroj Iniesta, ki je imel v prvem polčasu imel samo 20 dotikov z žogo, je tekmo zaključil z razmerjem 70-41, pri nizozemcih pa je imel na veliko presenečenje, po statistiki sodeč, največ aktivnosti golman Stekelenburg z razmerjem 54-35. Od največjih nizozemskih zvezdnikov je imel Sneijder razmerje 46-28 ( v podaljšku 12-9), Robben pa samo 31-14, kar razkrije marsikaj. Pri pregledu generalnega stanja oz. stanja prvenstva pri rubrikah podaje pa ugotovimo, da je podajanje do nezavesti, kot bi rekli v osnovni šoli, španski sindrom, saj so izvedli kar 3803 podaj, kar je za skoraj 1000 več kot prva naslednja reprezentanca oz. drugouvrščena Nemčija s 2865 in tretja Nizozemska z 2665 podaj. Procent uspešnosti pove, da so tudi tukaj vodilni španci z 80%, nizozemci pa so se ustavili pri 71% uspešnosti.
Španci so imeli od nizozemcev tudi več poskusov za dosego gola, razmerje 18 – 13, v okvir gola 6-5, nizozemci pa so bili boljši pri prekrških 28 – 19, rumenih kartonih 8 – 5 in prepovedanih položajih 7-6. Prav rumeni in rdeč karton so to finale zapisali v zgodovino kot najbolj grobo finale, saj sta moštvi znani po atraktivnem in ofenzivnem nogometu zbrale rekordno število karonov, prejšni rekord iz ‘86 pa je znašal šest kartonov.
Španija je postala najmanj efikasen svetovni prvak, saj je na prvenstvu dosegla le 8 golov, dosedanji rekord pa so imeli angleži iz ‘66, in brazilci, ko so jih zabili po enajst. Še bolj neverjeten je podatek, da so pri špancih zadeli samo trije igralci David Villa 5, Andres Iniesta 2 in Charles Puyol 1 gol. No, Villa, ki ga kličejo Deček oz. El Guaje je zasedel vrh lestvice strelcev, vendar naziva najboljšega ni dobil zaradi izenačenja s še nekaterimi strelci, pri tem pa je imel slabšo rezervno rubriko podaje. Pri tem je na prvenstvu največ golov dosegla Nemčija, 16-krat so zadeli nasprotnikovo mrežo, na drugem mestu je Nizozemska z 12. goli, pa Urugvaj z 11. goli in tako naprej ….
Španska reprezentanca je tretja ekipa, ki ji je uspelo vezati uspeh na evropskem in svetovnem prvenstvu, edina pa ki je uvodni dvoboj izgubila in nato odšla do konca. Tako kot pred njo že Italija ‘34, Nemčija ‘54, Anglija ‘66 in Francija ‘98 je v svojem prvem finalu osvojila naslov svetovnega prvaka, Nizozemska pa je še s tretjim porazom v finalu postala neslavni rekorder, pri tem pa je bil prekinjen tudi njen niz 25-ih tekem neporaženosti oz. desetih zaporednih zmag.
Pa še ena zanimivost, edina neporažena reprezentanca na tem prvenstvu je Nova Zelandija, ki je v skupinskem delu zabeležila tri neodločene izide in skupaj s takrat še aktualnim svetovnim prvakom izpadla.
No, statistika marskiaj odkriva in skriva, pri tem pa še enkrat več ponavljam, da si Španija, po mojem mnenju, ni zaslužila tega naslova, saj je imela vse preveč pomoči s strani sodnikov.
Pa da ne zaidem spet preveč na kritiziranje sodnikov, saj me lahko FIFA še kaznuje kot je kaznovala srbskega selektorja Antića s kar štirimi tekmami prepovedi ker je dejal, da sodnik v obračunu z avstralci srbski reprezentanci ni dosodil očitnega penala zaradi igranja z roko, na drugi strani pa se je ob sodniških napakah nekaterim reprezentancam ponižno opravičevala, npr. angležem. V Srbiji so seveda ogorčeni, ob tem pa obujajo spomin na takratnega portugalskega selektorja Scolarija, ki je s pestjo udaril proti njihovemu igralcu Dragutinoviću in ga k sreči samo oplazil, pa dobil dve tekme prepovedi, po pritožbi pa samo eno.
Bravo FIFA, UEFA in sodniki, kateri naj bi imeli najkvalitetnejše sojenje do sedaj …..
Mogoče sem pa gledal napačno prvenstvo, ali pa so nekje vmes spremenjena nogometna pravila.
Že čez štiri leta naj bi bilo bolje …..
POZZ bralcem te rubrike