Zapisal izmisljeni | 19.01.2012 - 23:05 - Kategorije: 02.Bundesliga, nogometaši -

Italijanski Tuttosport je nagrado Golden Boy za leto 2011, dodelil 19-letnem nogometašu dortmundske Borussije, ki je tako nasledil razvpitega Balotellija, ki je ta naziv ponesel leto prej.

Mario Gotze, Golden boy 2011

gotze

Nagrado, ki je namenjena najboljšim mladim nogometašom zaposlenim v Evropi oz. igralcem evropskih klubov, mlajšim od 21 let, so pričeli podeljevati leta 2003, ko je slavil nizozemec Rafael van der Vaart, za njim pa so se zvrstili še anglež Wayne Rooney, argentinec Lionel Messi, španec Cesc Fabregas, pa spet argentinec Sergio Aguero, brazilec Anderson, brazilec Alexandre Pato in lani, že omenjeni italijan Mario Balotelli.

Torej se je nemec, ki je vso svojo kariero pri Borussiji iz Dortmunda, znašel v eminentni družbi, kar pomeni, da lahko v naslednjih letih pričakujemo njegov dokončen preboj med najboljše, kot je bilo to v primeru zgoraj naštetih predhodnikov, da je na pravi poti pa kaže njegov napredek, saj je leta 2007 napredoval v moštvo U17, že naslednje leto v U19, v prvo moštvo Borussije pa se je prebil 2010, na podlagi odličnih nastopov v klubskem dresu pa je postal že redni reprezentant perspektivne nemške reprezentance, v kateri ima 12 nastopov in ki je eden od glavnih favoritov za letošnjo osvojitev Evropskega prvenstva.

Mario Gotze je definitivno že nogometna zvezda, ki pa ima še vso prihodnost pred seboj; Golden boy.

  • Share/Bookmark
Zapisal izmisljeni | 15.10.2011 - 14:41 - Kategorije: 02.Bundesliga -

Zdaj že tradicionalno napoved sezone bom tokrat začel z občutno zamudo, a ker je do konca prvenstva še dolga, je to bolj ali manj vseeno.

bundes

Po uvodnih kolih so določeni obrisi že jasni, zame naprimer, da Bayern v letošnji sezoni, nima prave konkurence. Re-design je očitno uspel, vendar kjub vsemu gonilna sila ostaja na njihovih bokih, torej je njihova največja moč v francozu Francku Riberyu in nizozemcu Arjenu Robbenu, ki pa sta vse bolj podvržena poškodbam. Da imajo bavarci v tej sezoni superiorno ekipo za nemške razmere, potrjujejo tudi ostali, predvsem obrambna vrsta na čelu z novim golmanom Neurerom, ki je dobro na poti novega rekorda oz. najdaljšega obdobja brez prejetega zadetka, zaenkrat 1018 minut . Za to ima precej zaslug tudi zanesljiva obrambna vrsta, kjer je, kot kaže, dozorel Holger Badstuber, ki ni najbolj čvrst oz. najbolj hiter igralec, a njegova nogometna inteligenca in mirnost ga vodita do primerjav s slovitim Beckenbauerjem. Golmana Krafta, pa Ottla, Ekicija, Hamita Altintopa, ki je šel v sloviti Real in Kloseja, ki je prestopil v italijanski Lazio, bodo v tej sezoni nadomestili Nils Petersen, ki je prispel iz Cottbusa, Rafinha iz italijanske Genove, Jerome Boateng iz Manchester Citya in že omenjeni Neurer iz Schalke 04, ki je stal kar 22 milijonov eurov. Menim, da so letos brez prave konkurence med bundesligaši, še posebaj ker tudi Mario Gomez nadaljuje z odličnimi prestavami.

Verjetno edini pravi proti-kandidat bavarcev, je aktualni prvak, Borussija iz Dortmunda, mlado moštvo Jurgena Kloppa, ki je bilo lani suvereno prvo. Potencial ekipe je res ogromen, zaradi česar niso preveč nakupovali, Ilkay Gundogan je za 4 milijone prispel iz Nurnberga, hrvat Ivan Perišić pa za 5,5 iz belgijskega FC Bruggeja in to bi bilo v bistvu vse, omembe vrednega. Na drugi strani so oslabljeni za turka Nurija Sahina, ki je za okroglih 10 milijonov odšel v madridski Real, a navijači jim verjamejo in prav zaradi tega so že v predsezoni prodali več kot 53.000 sezonskih kart. Menim, da jim bodo tudi bitke v elitni Ligi prvakov še dodatno otežile branjenje naslova in na koncu jih vidim, na drugem mestu.

Tretjega kandidata za vrh lestvice ne vidim. Bayer Leverkusen je že leta tik pod vrhom in tudi tokrat ne bi smelo biti preveč drugače, čeprav so ostali brez čilenca Artura Vidala, ki je za 10 milijonov eurov odšel v italijanski Juventus. Prevelika izguba, po mojem mnenju, a zaslužek so vsaj pametno vložili, za 8 milijonov je namreč kupljen Andre Schurrle iz Mainza, ki pa še ni v rangu omenjenega čilenca, tako kot tudi Bayer še ni v rangu prvakov. Ostajajo Bayer Neverkusen.

Schalke 04 je ekipa od katere, pred vsako sezono, pričakujem odmeven rezultat, konkretno vsaj boj za naslov, vendar me vsako sezono razočarajo, tako kot tudi svoje zveste navijače. Te je še dodatno razočaral golman Neurer, o katerem sem se nekoliko več razpisal pri njegovem novem klubu Bayernu, a Schalke je iz Mainza vrnil perspektivnega Lewisa Holtbya, Jermaina Jonesa iz Blackburna, Jana Moraveka iz Kaiserslauterna, v Mainzu kupil še avstrijca Christiana Fuchsa, v Stuttgartu Cipriana Marico in ob Huntelaarju, Raulu, Juradu, Matipu in ostalih ima njihov novi trener dovolj materiala za naskok na vrh. Nizozemec Huub Stevens je povratnik na trenersko klop kluba, potem ko je dotedanji trener Ralf Ragnick iz zdravstvenih razlogov, beri prevelikega stresa, po nekaj mesecih vodenja ekipe, odstopil.

Tudi Werder je vedno tu nekje, v zgornjem delu lestvice. Dober uvod v sezono jim je očitno vlil prepotrebne samozavesti, saj so nekaj zadnjih sezon padli že v osrednjost in verjamem, da letos lahko presenetijo z višjo/visoko uvrstitvijo. Približno isti igralci bodo, izkušenejši za sezono, poskušali zadržati mesto pod vrhom, s povratnikom Marcusom Rosenbergom, perspektivnim Mehmetom Ekicijem, ki je za 5 milijončkov prispel iz Bayerna, strelsko razpoloženim Pizzarom in ostalimi, vendar brez bivšega kapetana Thorstena Fringsa, ki ni dobil podaljšanja pogodbe in je odšel v Toronto, pa Pera Mertesackerja, ki je za 11,3 milijona eurov odšel reševat arsenalove obrambne težave. V Bremnu imajo moštvo za pod vrh, za kaj več pa bodo potrebna dodatna, beri večja finančna vlaganja.

Stuttgart je podobno kot zgoraj opisani Werder priznano bundesligaško ime, ki je po osvojitvi naslova v sezoni 2006/07, zapadel v osrednjost, iz katere so jih občasno dvignili le kratkotrajni prebliski. V tej sezoni ne bi smelo biti preveč drugače, saj v ekipi ni bistvenih sprememb, iz FC Kopenhagna je prispel danec William Kvist, medtem ko je bil za kar 9 milijonov, v Wolfsburg prodan Christian Trasch. Na njihovo žalost jih ne vidim kot kandidate za vrh, temveč za ene od tistih pod vrhom.

Wolfsburg že leta vlaga v ekipo, ki je v sezoni 2008/09, uspela postati celo državni prvak, a kot pri vseh takšnih, je po dnevih veselja prišla na vrsto kruta realnost in to je, da zaenkrat še ne spadajo med elitne bundesligaše. S povratkom trenerja Magatha, ki jih je tudi pripeljal do omenjenega naslova in po vrnitvi iz Gelsenkirchena, lani rešil celo izpada v drugo ligo, naj bi se letos vrnili pod vrh. V ta namen so v klub prispeli že omenjeni Trasch iz Stuttgarta, Marco Russ in Patrik Ochs iz Eintrachta, šved Rasmus Jonsson iz Helsinborga, hrvat Srdjan Lakić iz Kaiserslauterna, brez odškodnine pa bosanec Hasan Salihamidžić iz Juventusa, hrvat Hrvoje Čale iz turškega Trabzonspora, Thomas Hitzlsperger iz angleškega West Hama, pa Sotirios Kyrgiakos iz Liverpoola, iz slovite Barcelone je posojen belorus Aleksandr Hleb itd. Skratka, priznana nogometna imena, ki bodo verjetno rabila nekaj časa za uigravanje, a na koncu bi morali biti wolfsbužani nekje pod vrhom lestvice.

Nogometaši Hannovera 96 so bili v prejšnji sezoni za večino najprijetnejše presenečenje zaradi česar so dobili tudi svojo objavo in menim, da so starejši za eno leto, sposobni ostati v zgornjem delu lestvice. Ekipe niso preveč spreminjali, odvečni Fromlowitz, finec Forssell, američan DeMarcos Beasley in ostali so jih zapustili, namesto njih pa so pripeljali nekaj manj znanih imen in prekaljenega Christiana Panderja, ki je predtem nastopal za Schalke 04. Logično bi bilo da zadržijo lanskoletno uvrstitev, a menim, da se to ne bo zgodilo oz. da bodo kar precej nazadovali, tja do sredine lestvice oz. še malo nižje.

Tudi Mainz 05 je lani presegel vsa pričakovanja, realno tudi svoje zmogljivosti in za razliko od ekipe zgoraj, se je njihova pred to sezono nekako razpadla oz. dobila nov look. Lewis Holtby je po enoletni posoji odšel nazaj v matični Schalke 04, avstijec Christian Fuchs je prodan v istega, Andre Schurrle je prodan v Bayer iz Leverkusena,  slovak Miroslav Karhan je odšel v češko Trnavo, Jan Simak v Carl Zeiss Jeno itd, na drugi strani pa so v klub prispeli čeh Zdenek Pospech iz Kopenhagna, kamerunec Eric Maxim Choupo-Moting iz Hamburger SVja, nigerijec Anthony Ujah iz Lillestroma, Marcel Riise iz Bayer Leverkusna, avstijec Andreas Ivanschitz je po posoji dokončno prestopil v klub, Schalke 04 je spet posodil enega od svojih perspektivnežev, tokrat hrvaškega švicarja Maria Gavranovića itd. Menim, da bodo tokrat nekje okoli zlate sredine oz. za zgoraj naštetimi ekipami.

Mali Hoffenheim je svoje mesto med bundesligaši našel nekje v zlati sredini in tudi v novi sezoni pričakujem podobno situacijo, saj niso dobili omembe vrednih okrepitev, precej podobno pa je bilo tudi pri odhodih iz kluba. Kopica anonimnih imen, le avstijski talent David Alaba, ki se je vrnil v Bayern, avstalski hrvat Josip Šimunić, ki je odšel v Dinamo Zagreb in nedisciplinirani Prince Tagoe, ki je po neuspešni posoji v beograjskem Partizanu, odšel v turški Bursaspor, so nekoliko bolj zveneča imena, a kot sem že omenil, vse ostalo je približno isto in tudi njihova uvrstitev naj bi bila takšna, približno podobna lanjski.

FC Koln naj bi se spet umestil nekam v zlato sredino, saj so izoblikovani ekipi dodali še Sashca Riethera iz Wolfsburga, iz italijanske Siene pa dokončno odkupili hrvata Mata Jajala in ob odhodu nezaželjenih, niso v primerjavi s prejšnjo, nič oslabljeni. Slovenska reprezentanta Milivoje Novaković, ki je s Podolskim zadolžen za zadetke in Mišo Brečko, katerem ostajajo prodori po boku torej ostajata pri kozličkih, kjer naj bi bila prezadovoljna. Se mi zdi, da tale Koln ne more ne preveč gor, ne dol oz. da je ta zlata sredina tudi njihova najboljša pozicija, saj višje pozicije že zahtevajo večje vložke, neponavljanje teh pa prinaša nezadovoljstva, ki je seveda prisotno tudi ob nekoliko slabših uvrstitvah oz. nad linijo izpada.

Borussija iz Monchengladbacha je izvrstno štartala v novo sezono, a menim, da bo v dolgi in naporni sezoni, na vrsto prišel tudi njihov pad, saj realno ne spadajo v zgornji del lestvice, temveč maksimalno v sredino oz. v spodnji del. Pri odhodih ni bilo nekih večjih pretresov, kamerunec Mohamadou Idrissou in francoski alžirec Karim Matmour sta odšla v Eintracht iz Frankfurta, ostali manj znani pa v povprečne klubiče po svetu, medtem ko so v klub prispeli prav tako manj znani obrazi, beri nogometaši, pri čemer poznam samo povratnika s posoje, iz grškega Arisa se je namreč vrnil argentinec Raul Bobadilla. Ob vsem skupaj bi omenil še, da je iz slovitega Manchester Uniteda, na enoletno posojo prispel perspektivni, 19-letni Joshua King, norvežan gambijskega porekla, ki je pri angleških prvakih že od leta 2008. No, kot sem že zapisal, verjamem, da jih na koncu ne bo pri vrhu, temveč bodo nekje v spodnjem domu, kot pravimo.

Spodnji del lestvice pričenjam z berlinskim prvoligašem, povratnikom med najboljše. Hertha BSC je svoji, povsem solidni ekipi, dodala dva bivša bayernovca, vratarja Thomasa Krafta in Andreasa Ottla, pa Maik Franza iz Eintrachta iz Frankfurta, Petra Niemeyerja iz Werderja, kar bi po moji oceni moralo zadostovati za obstanek med najboljšimi, medtem ko pri odhodih iz kluba ne zaznam nobenega znanejšega imena, razen brazilca Kakaja, vendar to ne gre za svetovno znanega Ricardo Izecson dos Santosa Leita, temveč Claudiana Bezerra da Silvo, ki je bil že predtem posojan drugim klubom. Napovedujem jim uvrstitev v bližini/nad črto, ki označuje tiste, kateri izpadejo v drugo ligo.

Hamburger SV mi izgleda kot najbolj oslabljena ekipa glede na lanjsko sezono, saj so ga zapustili nizozemci Ruud van Nistelrooy, Eljero Elia in Joris Mathijsen, pa brazilca Ze Roberto in Alex Silva, kamerunec Eric Maxim Choupo-Moting,  reprezentant Burkine Faso Jonathan Pitroipa, čeh David Rozehnal, Piotr Trochowski, golman Frank Rost in ostali, praviloma najbolj plačani igralci moštva. Zagotovo preveč kvalitetnih igralcev, ki resnici na ljubo, v preteklih letih niso dosegali željenih/pričakovanih rezultatov in pri klubu so se odločili za kompletno rekonstrukcijo, beri radikalne spremembe. Iz Chelsea je prispel novi športni direktor, priznani danec Frank Arnesen, ki je iz bivšega kluba s seboj pripeljal še obetavne igralce kot so srb Slobodan Rajković, nizozemec Jeffrey Bruma, francoz Guy Demel, anglež Michael Mancienne, turški nemec Gokhan Tore in italijan Jacopo Sala. Ob tem je iz Kaiserslauterna kupljen hrvat Ivo Iličević, iz nizozemskega Rosenberga Per Ciljan Skjelbred, s posoje iz nizozemskega PSVja je vrnjen šved Marcus Berg itd. Definitivno bodo rabili čas za uigravanje, vodstvo pa veliko potrpežljivosti, saj hitrega uspeha s temi mladeniči ne more biti, po odpustu trenerja Oenninga, je bil začasni trener Rodolfo Cardozo, pa tudi sam Arnesen, ki je opravljal dvojno funkcijo, pa naj bi rešitev za daljše obdobje našli v Thorstenu Finku, ki se je predtem izkazal v švicarskem Baselu. Čeprav jih že sedaj vse glasneje omenjajo kot enega najresnejših kandidatov za izpad, menim da se bodo kljub vsemu obdržali med Bundesligaši.

Kaiserslautern vstopa v novo sezono, po mojem mišljenju zelo oslabljen, predvsem zaradi prodaje, lani izvrstnega hrvaškega  dvojca Lakić – Iličević. Srdjan Lakić je brez odškodnine prodan v Wolfsburg, Ivo Iličević pa za 4 milijone v Hamburger Sv in ob upokojitvi Danny Fuchsa ter zaključku posoje Shcalkejevega čeha Jana Moraveka je to kar občutna izguba za skromno ekipico kot je Kaiserslautern. Nameto navedenih je klub bogatejpi za nekaj še neuveljavljenih nogometašev, med katerimi je še najbolj zveneče ime nogometaš s kongovskimi koreninami, Richard Sukuta-Pasu, čigar nakup jih je stal 280.000 eurov. Boj za obstanek je Kaiserslauternova realnost.

Tudi Nurnberg naj bi se gibal tu nekje v spodnjem domu, kot pravimo, Julian Schieber se je vrnil v matčni Stuttgart, slovak Marek Mintal je odšel v Hanso iz Rostocka, Ilkay Gunkogan pa je za 4 milijone prodan v Borussijo iz Dortmunda, kjer naj bi postal glavni kreator prvakov. Namesto teh je v klub prispelo kup anonimnežev,predvsem še neuveljavljenih mladih igralcev, le čeh Tamas Pekhart iz Jabloneca je nekoliko bolj zveneča okrepitev, zaradi česar menim, da bodo v skupini tistih, ki se bodo borili za obstanek v ligi.

Freiburg je poleti najmanj trgoval, kar bi lahko pomenilo da je zadovoljen z obstoječim kadrom in da verjame vanj, ali pa da enostavno ni denarja kar je velko bolj verjetno. Odvečni so prodani, prispeli pa so uglavnem brezplačni oz. brez odškodnine kot kamerunec Mohamadou Idrissou in francoski alžirec Karim Matmour, edini za katerega so odšteli nekaj več denarja, konkretno 2,2 milijona  je malijski francoz Garra Dembele, ki je prispel iz bolgarskega  Levskega iz Sofije. Ne glede na finančno moč, vero v ekipo in vse ostalo pa menim, da bodo zelo težko obdržali prvoligaški status.

Augsberg ima po mojem mnenju najmanj možnosti za obstanek, a pogosto znam podceniti nove prvoligaše, predvsem zaradi nepoznavanja teh. Dejansko ob pregledu njihovih nogometnih imen, ne vidim neke klase, 35-letni golman Simon Jentzsch, mi tudi v njegovih najboljših letih, beri v Wolfsburgu, ni bil pretirano všečen, podobno je z Janom-Ingwer Callsen-Brackerjem, ki je bil v Bayerju iz Leverkusena pred leti, kaj si mislim o albanskih nogometaših pa rajši ne zapišem. Dejstvo, da je albanska poletna okrepitev Edmond Kapllani njihovo najbolj znano nogometno ime, pove vse. Izpad.

  • Share/Bookmark
Zapisal izmisljeni | 15.06.2011 - 00:56 - Kategorije: 02.Bundesliga, nogometaši -

Nadaljujem s predstavljanjem nogometašev, najboljših strelcev nacionalnih lig in tukaj je še najuspešnejši strelec Bundeslige 2010/11.

Mario Gomez

mariogomez

Mario Gomez Garcia se je rodil 10.7.85 v nemškem Riedlingenu, očetu špancu in mami nemki, prve nogometne korake, kot rečemo, pa je naredil v lokalnem Unlingenu. Svojo kariero je nadaljeval v nižjeligaškem Bad Saulgau, od leta 1999 do 2001 pa v Ulmu, od koder je leta 2001 prestopil v eminentni VFB Stuttgart, kjer je še dve sezoni oddelal v mlajših selekcijah. Naslednji dve oz. od 2003 do 2005, je igral za drugo ekipo Stuttgarta, ki je nastopala v regionalni ligi , kjer je v 43-ih nastopih zabil kar 21 zadetkov in si prislužil občasne vpoklice v prvo ekipo, za katero je debitiral 9.marca  2004, pazi, v Ligi prvakov proti angleškem Chelseaju,  v Bundesilgi pa šele 8.maja.

Poleti 2005 se je Mario Gomez preselil v prvo ekipo Stuttgarta, za katero  je do leta 2009, v 121-ih srečanjih dosegel odličnih 63 bundesligaških zadetkov, skupaj v 154-ih nastopih 87 golov, kar je pritegnilo pozornost bogatejših in nemška nogometna institucija, Bayern je bil najkonkretnejši/najspretnejši.

V rekordnem transferju Bundeslige, vrednem 30 milijonov eurov je Super Mario, kot so ga poimenovali, zamenjal Stuttgart za FC Hollywood, kakor pravijo Bayernu in v novi sredini, v debitantski sezoni povsem razočaral, da sem ga uvrstil med zgrešene nakupe. Dejansko je njegovih 10 golov v 29-ih srečanjih premalo, če je na drugi strani, na tehtnici kar 30 milijonov eurov in osvojeno prvenstvo, pokalno tekmovanje ter preboj do finala elitne Lige prvakov, so zaznamovali drugi Bayernovi igralci, v napadu predvsem cenena, hrvat Olić in mladi Thomas Muller.

A že v naslednji sezoni, torej 2010/11 je bil Super Mario spet v stari strelski formi, v 32-ih bundesligaških nastopih je zabil kar 28 zadetkov, v Ligi prvakov v 8-ih izjemnih 8 zadetkov in v ligaškem tekmovanju, v 5-ih 3, kar znese skupaj v 45-ih nastopih, 39 zadetkov in če dodamo k temu še vrhunsko strelsko formo v kvalifikacijah za Euro 2012, ugotovimo, da je mogoče res vreden tistih 30 milijončkov.

No, ko pa sem bil že pri reprezentanci, Mario se je odločil za nastopanje v nemški reprezentanci, kar je tudi logično glede na vse skupaj in v njej je, do sedaj, v 48-ih nastopih dosegel 20 golov.

Upam, da bom tole pravilno zapisal; Super Mario, beste bundesliga torjager.

  • Share/Bookmark
Zapisal izmisljeni | 25.05.2011 - 23:45 - Kategorije: 02.Bundesliga -

Evo, vračam se na nemško nogometno sceno, kjer so že pred časom zaključili z nacionalnim prvenstvom oz. Bundesligo 2010/11, zatem dobili še pokalnega zmagovalca, na koncu, pred dobro uro, pa še zvedeli katero moštvo si je uspelo v dodatnih dveh dvobojih zagotoviti prvoligaški status.

logo

Pa krenimo z Bundesligo, kjer je naslov prvaka, po osmih letih posta, ponovno uspelo osvojiti Borussiji iz Dortmunda. Že pred vstopom v leto 2011 sem napovedal takšen razplet, saj so Die Schwarzgelben kot jih imenujejo, navduševali v vseh pogledih. Mlada ekipa kontroverznega nemškega trenerja Jurgena Kloppa, je eno od odkritij sezone kar razkrivajo tudi statistični podatki, razni izbori in navsezadnje lestvica nemškega prvenstva, kjer so v velikem stilu prišli do svojega sedmega naslova državnega prvaka. Nesrečni Bayer iz Leverkusena je še enkrat več zasedel tisto nesrečno drugo mesto in nadimka Neverkusen in Vicekusen sta kar na mestu, zaradi česar je za pričakovati, da bo njihov najboljši igralec, čilenec Arturo Vidal, kmalu pobegnil v uspešnejšo sredino, saj mu ponudb ne manjka. Eno takšnih je izkoristil tudi njihov trener, preverjeni Jupp Heynckes, ki bo v prihodnji sezoni vodil sloviti Bayern. Ta je v tej 2010/11 sezoni povsem razočaral, v Ligi prvakov dalj kot do osmine finala ni šlo, v nacionalnem prvenstvu je tudi kmalu postalo jasno, da ne morejo parirati poletni/mladi ekipi iz Dortmunda, v Pokalu pa so prav tako padli pred finalom. Verjetno sta edini svetli točki njihove ekipe Robben, ki se je precej mučil s poškodbami in pa Mario Gomez, ki je ponovno našel svojo strelsko formo. Visoko četrto mesto je zasedel Hannover 96, ki si je s tem prislužil naziv Presenečenje sezone, kar pa je še pomembneje, si je prislužil možnost nastopanja v Europa league, podobno kot FSV Mainz 05, eno bolj simpatičnih moštev letošnje Bundeslige. Njihov ofenzivni del ekipe me je naravnost očaral. Tudi FC Nurnberg se je zavihtel presenetljivo visoko, precej podobno pa velja tudi za FC Kaiserslautern na hrvaški pogon, medtem ko me je Hamburger SV nekoliko razočaral. SC Freiburg  je verjetno tudi presegel svoje realne možnosti, a razpoloženi senegalski napadalec Papiss Cisse jih je vlekel do presenetljivo visokega devetega mesta, medtem ko sta za svoj FC Koln precej dobro odigrala slovenska reprezentanta Milivoje Novaković, strelec 17-ih zadetkov in Mišo Brečko. In če 1899 Hoffenheimu lahko še nekako oprostimo bledo/slabo sezono, to nikakor ne moremo naslednjim klubom; VfB Stuttgart, Werder, Schalke 04 in VfL Wolfsburg so bili eni od kandidatov za vrh lestvice, na koncu pa so si v zadnjih kolih reševali prvoligaški status. Stuttgart je imel veliko težav s poškodbami saj so bili Pogrebnyak, Hajnal, Tasci, Delpierre, Boulahrouz, Boka, Cacau in še nekateri odsotni vsaj po mesec dni, vendar tudi preostanek moštva bi moral zagotoviti veliko višjo uvrstitev, podobno pa je tudi z Werderom iz Bremna. Ti so že v uvodnih kolih napovedali slabo sezono s tremi visokimi porazi in predvsem sterilnim napadom, ki je bil v prejšnih letih eden od najpotetnejših v ligi, dober del krivde za to pa je tudi pomankanje pravega/dobrega playmakera, saj Marko Marin ni bil kos nalogi, nadomestiti Ozila, Diega, Micouda, ki so v prejšnih letih vodili klub do že znanih rezultatov. FC Schalke 04 je navduševal v Ligi prvakov, kjer je šel celo do polfinala, v DFB pokalu je šel do konca, v prvenstvu pa mu nikakor ni steklo. Čvrsti trener Felix Magath je uveljavil nekaj mladih igralcev, oživil kariero legendarnega Raula, vendar pa preostanek moštva ni mogel delovati v teh vojaških razmerah in sledil je razhod. Qualix kot so ga poimenovali oz. združili besedi Qualen kar pomeni mučiti in Felix, se je vrnil v Wolfsburg, kjer je predtem 2008/09 osvojil naslov državnega prvaka in klub skupaj s hrvaškim napadalcem Mariom Mandžukićem rešil izpada v drugo ligo. Odhod bosanskega dua Misimović – Džeko, pa tudi Gentnera, je bil prevelik udarec za klub brez tradicije zmagovanja in ob neuspešnih nakupih kot je problematični Diego, je prosti pad na lestvici nekako razumljiv. Borussia Monchengladbach je zasedla nehvaležno 16. mesto, kar ji je prineslo dodatna obračuna s tretjo ekipo druge lige, torej Bochumom, v katerih so najprej na domačem Borussia-Parku, v sodniškem podaljšku uspeli precej srečno dobiti z 1-0, v povratnem obračunu v Bochumu, pred nekaj urami pa so odigrali še rešilnih 1-1, pri čemer je za domače, do 75. minute igral tudi slovenski reprezentant Zlatko Dedić. Ob precej slabem trgovanju pred sezono, je Eintracht iz Frankfurta, v skladu z mojo NAPOVEDjo padel do dna oz. druge lige, prav to pa se je zgodilo tudi simpetični ekipici iz predmestja Hamburga. FC St. Pauli je namreč, ne glede na vse, konkretno zadnje mesto v ligi, pobral moje simpatije in tudi v prihodnje bom spremljal njihove partije.

Po pričakovanjih večine v finalu pokalnega tekmovanja oz. v finalu DFB Pokala, Schalke 04 ni imel prevelikih težav z drugoligašem, MSV Duisburgom, ki ga je odpravil s kar 5-0. Balkansko obarvan drugoligaš, ki ga vodi hrvaški strateg Milan Šašić ima v svojih vrstah slovenskega reprezentanta Gorana Šukala, ki je v zadnjem času bolj v ospredju v stavničarski aferi kot po svojih igrah, pa srba Srdjana Baljaka, bosanca Branimira Bajića in hrvata Ivico Banovića, kar pa seveda ni bilo dovolj, da bi bili konkurenčni eminentnejšem prvoligašu. Družbica je bila le močnejši sparing partner moštvu iz Gelsenkirchena, ki je po letih 1937., 1972., 2001. in 2002. osvojila še peti naslov DFB-Pokala.

V nadaljevanju pa še nekaj izborov nemškega portala Sportal.de, ki je stavil lestvico najboljših namških napadalcev brez našega Novakovića; za njih je bil najboljši Mario Gomez, ki je v 32-ih nastopih dosegel 28 golov, s povprečno oceno 2,91, sledi mu Andre Schurrle iz Mainza, pa paragvajec Lucas Barrios iz Borussije Dortmund, Lucas Podolski iz Kolna,  hrvat Mladen Petrić iz Hamburger SV, perujec Claudio Pizarro iz Werdera, hrvat Mario Mandžukić iz Wolsburga, reprezentant Slonokoščene obale Didier Ya Konan iz Hannovra, senegalec Papiss Demba Cisse iz Freiburga in pa še en hrvat, Srđan Lakić iz Kaiserslauterna. 

Lestvica strelcev je seveda nekoliko drugačna oz. na njej je prav tako prvi Mario Gomez z že omenjenimi 28. goli, sledijo pa mu Papiss Demba Cisse z 22. zadetki, naš Milivoj Novaković s 17. doseženimi zadetki, Barrios, Lakić in grk Gekas iz Eintrachta s 16., Schurrle s 15., Ya Konan s 14., Podolski in španec Raul s 13., Muller in Robben z 12. itd.

Omenjeni portal je sestavil tudi lestvico zvezni igralcev, na kateri prevladujejo igralci prvaka in sicer; prvi je Nuri Sahin iz Borussije Dortmund, sledijo pa mu soigralec Mario Gotze, čilenec Arturo Vidal iz Bayer Leverkusena, francoz Franck Ribery iz Bayerna, Sven Bender in japonec Shinji Kagawa iz Borussije Dortmund, hrvat Ivo Iličević iz Kaiserslauterna, brazilec Luiz Gustavo iz Bayerna, perujec Jefferson Farfan iz Schalke 04 in pa Bastian Schweinsteiger iz Bayerna.

Prvi vezist lige Nuri Sahin je bil izbran tudi za najboljšega igralca prvenstva oz. Bundeslige 2010/11, pri čemer je dobil kar 46,1% glasov, za njim pa so ostali; soigralec Mario Gotze z 18,7 % glasov, tretji je bil Arturo Vidal iz Bayer Leverkusena, sledita pa še nizozemec Arjen Robben iz Bayerna in njegov soigralec, najboljši torjager sezone Mario Gomez.

V izboru za naj-golmana je slavil Manuel Neurer, ki naj bi v kratkem svoj Schalke 04 zamenjal za Bayern, v izboru za naj trenerja pa je slavil Jurgen Klopp iz Borussije Dortmund, ki je že ostala brez najboljšega posameznika oz. igralca lige, saj je ta že podpisal za sloviti Real Madrid, nekakšen nadomestek pa je najden v hrvaškem golgeterju Ivanu Perišiću iz belgijskega Club Bruggeja.

Za konec pa še najboljša enajsterica Bundeslige 2010/11

Manuel Neurer (Schalke 04) - Neven Subotić (Borussia Dortmund), Mats Hummels (Borussia Dortmund), Marcel Schmeltzer (Borussia Dortmund), Philipp Lahm (Bayern) – Mario Gotze (Borussia Dortmund), Nuri Sahin (Borussia Dortmund), Arjen Robben (Borussia Dortmund), Marco Reus (Borussia Monchengladbach) – Mario Gomez (Bayern), Papiss Demba Cisse (Freiburg)

aufiderzen do naslednje sezone ….

  • Share/Bookmark
Zapisal izmisljeni | 15.05.2011 - 00:50 - Kategorije: 02.Bundesliga -

Če sem že ob koncu leta 2010, predvsem na podlagi izvrstnih iger, hrabro/pravilno napovedal presenetljivega prvaka Bundeslige 2010/11,  še dva meseca prej pa najavil presenečenje sezone, se je na koncu izkazalo, da je kljub uspehom Borussije iz Dortmunda in FSV Mainza 05, največje presenečenje sezone …..

Hannover 96

h96

Tako kot namiguje že ime oz. grb, je klubič iz Hanovera na Spodnjem saškem ustanovljen ‘96, točneje 1896, vendar pa v vsej svoji zgodovini še nima omembe vrednejše lovorike oz. rezultata. No, ga ni imel, saj je sezono 2010/11 končal na presenetljivem, več kot odličnem četrtem mestu, ki jim v naslednji sezoni prinaša nastope v nekoliko podcenjeni Europa league.

Hannover je sezono predtem ostal brez prvega golmana, saj je nesrečni Robert Enke storil samomor, si zatem le stežka zagotovil obstanek v Bundesligi in pred to sezono je pri večini prevladovalo mnenje, da bo Hannover 96 spet enako težko obstal med najboljšimi bundesligaši, a trener Mirko Slomka in njegovi Die roten, kot jih kličejo navijači, so presegli vsa pričakovanja in se zavihteli na že omenjeno četrto mesto.

In da se ne bi pozabil takšen uspeh, je tu seznam nogometašev te, 2010/11 sezone;

golmani: Florian Fromlowitz, Ron-Robert Zieler in Markus Miller

branilska vrsta: avstrijec Emanuel Pogatetz, švicar Mario Eggimann, tunizijec Karim Haggui, ameriški kapetan ekipe Steven Cherundolo, iz Bayer Leverkusena posojeni reprezentant Slonokoščene obale Constant Djakpa, domači Christian Schultz, Felix Burmeister, Tim Hoffman in 19-letni Cristopher Avevor

zvezna vrsta: američan DeMarcus Beadsley, danec Leon Andreasen, portugalca Sergio Pinto in Carlitos, tunizijec z nemškim državljanstvom Sofian Chahed, albanski veteran z nemškim državljanstvom Altin Lala, 19-letni kazahstanec z nemškim državljanstvom Willi Evseev, novi nemški reprezentant Konstantin Rausch, pa Manuel Schmiedebach, Lars Stindl in Moritz Stoppelkamp

napadalci: Jan Schlaudraff, finec Mikael Forssell, norvežan z maroškim poreklom Mohammed Abdellaoue in reprezentant Slonokoščene obale Didier Ya Konan

Menim, da gre za zelo povprečno skupinico nogometašev, ki pa je skozi celotno sezono, z borbenostjo in požrtvovalnostjo presegla svoje realne zmogljivosti, pri čemer je v ospredje izskočilo nekaj posameznikov kot so golman Fromlowitz, Konstantin Rausch in predvsem napadalni dvojec Adbellaoue in Ya Konan. Vsi skupaj so svoje moštvo privlekli do zgodovinske uvrstitve in kot sem že omenil, do nastopov v Europa league.

Objava v spomin na te borce, ki bodo v naslednji sezoni na težkih preizkušnjah, saj so postavili previsoke standarde, prav tako pa je že znano, da imajo vsa ta, recimo jim manjša moštva, težave pri nastopih v domačih prvenstvih in evropskih pokalih hkrati, predvsem pa je znano, da je nekaj lažje osvojiti kot ohraniti/odbraniti.

  • Share/Bookmark
Zapisal izmisljeni | 11.05.2011 - 00:37 - Kategorije: 02.Bundesliga -

Počasi se pričenjajo trgovanja nogometnih klubov, eden pomembnejših transferjev v nemški Bundesligi pa se je dogodil/dogovoril še pred zaključkom tekoče sezone. V Nemčiji rojeni in vzgojeni turški reprezentant Nuri Sahin bo Borussijo iz Dortmunda zamenjal z Real Madridom, kjer se bo pridružil čedalje večji koloniji Bundes-igralcev. Od lani sta namreč tam že nemška reprezentanta Sami Khedira in Mesut Ozil, za katera je znano, da sta rojena v Nemčiji, s tem, da ima prvi tunizijsko poreklo, drugi pa turško. Očitno je ta turško-nemška kombinacija zelo všeč realovem trenerju, ki si je zaželel še Hamita Altintopa iz Bayerna, prav tako turškega reprezentanta rojenega v Nemčiji in nemški portal Transfermarkt je ob zognjih aktivnostih nogometnih mešetarjev, pred dnevi sestavil lestvico dvajsetih najdražjih Bundesligaških nogometašev, med katerimi jih je kar nekaj, ki bi lahko zamenjali svoje destinacije oz. klubske barve, kot se reče.

1.Franck Ribery – Bayern; 45 milijonov eurov

2.Arjen Robben - Bayern;  40 milijonov eurov

3.Bastian Schweinsteiger - Bayern;  40 milijonov eurov

4.Philipp Lahm – Bayern; 28 milijonov eurov

5.Mario Gomez – Bayern; 26 milijonov eurov

6.Manuel Neuer – Schalke 04; 24 milijonov eurov

7.Thomas Müller – Bayern; 23 milijonov eurov

8.Nuri Sahin – Borussia Dortmund; 17.5 milijonov eurov – prodan

9.Arturo Vidal – Bayer Leverkusen; 17 milijonov eurov

10.Rene Adler – Bayer Leverkusen – 16 milijonov eurov

11.Eljero Elia – Hamburger SV; 15 milijonov eurov

12.Jefferson Farfan – Schalke 04 – 15 milijonov eurov

13.Luiz Gustavo – Bayern; 15 milijonov eurov

14.Mats Hummels – Borussia Dortmund; 15 milijonov eurov

15.Klaas-Jan Huntelaar – Schalke 04; 15 milijonov eurov

16.Neven Subotić – Borussia Dortmund; 15 milijonov eurov

17.Diego – Wolfsburg; 15 milijonov eurov

18.Stefan Kiessling – Bayer Leverkusen; 14 milijonov eurov

19.Marko Marin – Werder; 14 milijonov eurov

20.Lucas Barrios – Borussia Dortmund; 14 milijonov eurov

Za konec je tu še seznam najboljših transferjev Bundesligaških nogometašev v sezoni 2010/11;  Mesut Ozil (Werder – Real Madrid), Sami Khedira (Stuttgart – Real Madrid), Ivan Rakitić (Schalke 04 – Sevilla), Bundes-rekord Edin Džeko (Wolfsburg – Manchester City), Jerome Boateng (Hamburger SV – Manchester City), Mark van Bommel (Bayern – AC Milan), Rafinha (Schalke 04 – Genova), Carlos Eduardo (TSG 1899 Hoffenheim – Rubin Kazan), Kevin Kuranyi (Schalke 04 – Dinamo Moskva) in Zvjezdan Misimović (Wolfsburg – Galatasaray)

  • Share/Bookmark
Zapisal izmisljeni | 10.01.2011 - 00:34 - Kategorije: 02.Bundesliga -

Bosanski napadalec Edin Džeko je že pred časom izjavil, da je veliki navijač AC Milana, vendar pa ta, na njegovo žalost, ni imel finančne moči kot pred leti, zaradi česar je igralčeva želja, zaigrati v rdeče/črnem ostala neizpolnjena. Sledili so domnevni interesi skoraj vseh večjih nogometnih klubov od Bayerna, Real Madrida, Manchester Uniteda do Juventusa in Manchester Citya, ki sta ostala kot najresnejša kupca. In če v Juventus v tej sezoni nikakor ni mogel zaradi italijanskih predpisov enega nakupa izven EU, kar je poleti postal srb Miloš Krasić, je nestrpni Džeko pograbil ponujeno priložnost, beri denar, Manchester Citya in postal njihova najnovejša okrepitev.

Pri tem je njegov, zdaj že bivši klub Wolfsburg, za svojega najboljšega strelca vseh časov, pokasiral kar 35 milijonov eurov, kar je bundesligaški rekord oz. kot sem naslovil bundes-rekord, saj noben nemški klub še ni bil vpleten v tako visok transfer, pa naj si gre za prodajo ali nakup.

edin

Še lestvica najdražjih nemških transferjev:

1.Edin Džeko (iz Wolfsburga v Manchester City 2010) – 35 milijonov eurov

2.Mario Gomez (iz Stuttgarta v Bayern 2009) – 30 milijonov

3.Diego (iz Werdera v Juventus 2009.) – 27 milijonov

4.Marcio Amoroso (iz Parme v Borussijo Dortmund 2001.) – 25 milijonov

5.Franck Ribery (iz Olympique Marseille u Bayern 2007.) – 25 milijonov

6.Owen Hargreaves (iz Bayerna v Manchester United 2007.) – 25 milijonov

7.Arjen Robben (iz Real Madrida u Bayern 2009.) – 24 milijonov

8.Emerson (iz Bayer Leverkusena v Romo 2000.) – 20 milijonov

9.Carlos Eduardo (iz Hoffenheima v Rubin Kazan 2010.) – 20 milijonov

10.Roy Makaay (iz Deportiva v Bayern 2003. ) – 19.75 milijonov

Edin Džeko, rekorder, je pri predstavljanju v novem klubu, kako patetično, povedal, da si je vedno želel prestopiti v Manchester City oz. da so bili prav oni njegova edina želja/opcija.

  • Share/Bookmark
Zapisal izmisljeni | 23.12.2010 - 15:36 - Kategorije: 02.Bundesliga -

Borussia Dortmund je v nemškem prvenstvu, nanizala v osmih gostovanjih prav toliko zmag, s čimer je bila perfekten gost, a je nato prav v zadnjem kolu jesenskega dela sezone, padla proti enem od pozitivnih presenečenj prvenstva, Eintrachtu iz Frankfurta. Predtem je v 16. kolih zabeležila kar 14 zmag, le Bayer Leverkusen jih je premagal na njihovem Westfalenstadionu v Dortmundu z 0-2, Hoffenheim pa je na istem uspel izvleči 1-1.

Dejstvo je, da je za večino mali Mainz, največje presenečenje Bundeslige, a suverenost kluba iz Dortmunda, po mojem mnenju, ni v senci tega, saj najmlajša ekipa bundeslige, povsem v nasprotju s pričakovanji pred sezono, suvereno vodi in je na dobri poti k svojem sedmem naslovu državnega prvaka.

Ballspielverein Borussia Dortmund

bd

Klub je bil ustanovljen daljnega leta, 1909, ime so vzeli po lokalni pivnici, tradicionalne rumeno/čren drese pa prevzeli 1913. Že 1929 so se srečali z bankrotom, ko so kupili nekaj profesionalnih nogometašev, a se jim računica ni izšla, vendar so jih rešili zvesti navijači, ki so poravnali dolg s svojimi sredstvi.

Prav navijači so ena najemimentnejših stvari tega kluba, ki redno polnijo že omenjeni Westfalenstadion, z uradnim imenom Signal Iduna park, na katerega gre uradno kar 80.552 gledalcev in redkokdaj ni popolnjen. Eni najzvestejših in najglasnejših navijačev se lahko pohvalijo z nekoliko oddaljenemi lovorikami kluba, pri čemer so bili državni prvaki 1955/56 in 1956/57, pa 1962/63, 1994/95 in 1995/96 ter nazadnje 2001/02. Ob tem so pokalne naslove oz. DFB pokal osvojili 1964/56 in 1988/89, pa nemški Superpokal 1989, 1995, 1996 in 2008, 1966 UEFA pokal, ko so po podaljških slavili nad Liverpoolom in pa 1996/97 Ligo prvakov, ko so v finalu s 3-1 ponižali Juventus. Nekaj mesecev kasneje so osvojili še Interkontinentalni pokal oz. postali svetovni prvaki in generacija v kateri so bili Stefan Klos, Matthias Sammer, Jurgen Kohler, Stefan Reuter, Jorg Heinrich, Steffen Freund, Paulo Sosa, Paul Lambert, Michael Zorc, Andreas Moller, Stephan Chapuisat, Karl-Heinz Riedle, Lars Ricken, Heiko Herrlich in ostali je postala največja, recimo ji nesmrtna.

A do danes so se čakali nasledniki, ki bi ponovili uspehe, ko je bila Borussija strah in trepet, nemških in evropskih nogometnih igrišč, Jurgen Klopp pa je v svojih dveh letih in pol, po prihodu iz Mainza, ustvaril rod prihodnosti.

Borussia Dortmund ima najmlajšo ekipo Bundeslige, pri čemer je v pravkar zaključeni nogometni jeseni, kar nekaj njenih mladcev našlo mesto v najboljših 11 tega tekmovanja; TUKAJ.

Pred pričetkom sezone so se znebili tistih na katere niso več računali, bolgar Dimitar Rangelov je bil poslan na posojo v izraelski Maccabi Tel-Aviv, Julian Koch v Duisburg, medtem ko so bili prodani naslednji; brazilec Tinga v brazilski Internacional, paragvajec Nelson Valdez v zameno za 3,5 milijona eurov v španski Hercules, veteran Marc Ziegler za 300.000 eurov v Stuttgart, Uwe Nunemeier za 100.000 v Energie Cottbus itd. Istočasno so se okrepili in za 4,75 milijona eurov je iz poljskega Lecha prispel Robert Lewandowski, za 500.000 eurov je iz australskega Melbourne Vixtorya prispel avstralski golman Mitchell Langerak, za samo 350.000 eurov pa iz japonske Osake Shinji Kagawa, brez odškodnin sta prispela še poljak Lukasz Piszczek iz Herthe in brazilec Antonio Da Silva iz Karlsruhera, medtem ko se je izkušeni Florian Krnige vrnil s posoje. Ostali so bili priključeni iz B-ekipe oz. iz drugega moštva, ki je dalo v ne tako oddaljeni preteklosti kar nekaj izvrstnih nogometašev, ki trenutno navdušujejo. Da stavijo na mlade dokazuje tudi prvi zimski transfer, v katerem so za 600.000 eurov iz Munchen 1860 pripeljali 17-letnega Moritz Leitnera, a pustimo zdaj zimske transferje in pojdimo rajši na aktualno moštvo.

golmani: Roman Weidenfeller, australec Mitchell Langerak in Johannes Focher

obrambna vrsta: srb Neven Subotić, poljak Lukasz Piszczek, brazilca Dede in Felipe Santana, Patrick Owomoyela, Mats Mummels, Marcel Schmelzer, 19-letna Marc Hornschuh in Lasse Sobiech

zvezna vrsta: kapetan Sebastian Kehl, Florian Kringe, Kevin Groskreutz, Sven Bender, Mario Gotze, Markus Feulner, nemška turka Nuri Sahin in Yasin Oztekin, poljak Jakub Blaszczykowski, madžar Tamaš Hajnal, brazilec Antonio Da Silva in japonec Shinji Kagawa

napad: egipčan Mohamed Zidan, paragvajec Lucas Barrios, francoz Damien Le Tallec, poljak Robert Lewandowski, ter 19-letna Daniel Ginczek in Marco Stiepermann

 

Tudi sam sem pred sezono menil, da ne morejo na vrh Bundeslige, a suveren jesenski del, me je prepričal, da gre za izjemno kvalitetno moštvo, kjer prevladuje mladost, kar pomeni, da v kolikor ostanejo skupaj daljše obdobje, lahko ponovijo uspehe, tiste zlate generacije. Golman je izkušen, zadnja linija je čvrsta in zanesljiva, poleg tega pa še zelo mlada, enako je z osrednjim delom moštva, kjer sta dva dragulja. Nuri Sahin, v rumeno/črnem podira rekorde, drugi pa je letošnja okrepitev Shinji Kagawa, ki je presegel vsa pričakovanja, a tudi ostali niso daleč od tega. Napadalna vrsta se mi zdi še najbolj problematična, a morebitne pomankljivosti nadomestijo soigralci iz ozadja, zaradi česar so najučinkovitejša ekipa Bundeslige, s 39 doseženimi zadetki, hkrati pa so tudi najboljša obrambna ekipa, pri čemer so v teh 17. kolih prejeli samo 10 zadetkov.

Na žalost, so v Europa league, izpadli že po uvodnem delu tekmovanja, a sumim, da so to žrtvovali za uspeh v domačem prvenstvu, ki ga bodo lažje dosegli/ohranili, v kolikor se posvetijo samo temu.

Torej Borussia Dortmund, je po mojem mnenju, blizu osvojitve nemškega prvenstva, pa čeprav je za nami šele polovica prvenstva, vendar pa suverenost s katero so navdušili jeseni, ne daje konkurentom prevelikih možnosti za resno ogrozitev vrha lestvice.

  • Share/Bookmark
Zapisal izmisljeni | 22.12.2010 - 14:23 - Kategorije: 02.Bundesliga -

Nemška liga je tista, ki jo verjetno še najbolj spremljam in tudi v njej je portal Goal.com, določil najboljših 11 oz. najboljše jesensko moštvo Bundeslige;

Golman: Manuel Neuer (Schalke 04)

obrambna vrsta: Neven Subotić (Borussia Dortmund), Mats Hummels (Borussia Dortmund), Marcel Schmelzer (Borussia Dortmund)

zvezna vrsta: Sven Bender (Borussia Dortmund), Nuri Sahin (Borussia Dortmund), Arturo Vidal (Bayer Leverkusen), Shinji Kagawa (Borussia Dortmund).

Napad: Didier Ya Konan (Hannover 96), Teofanis Gekas (Aintracht Frankfurt), Papiss Demba Cisse (Freiburg).

Neurer kljub slabšim uvodnim predstavam kluba in precej prejetim golom, ostaja najkvalitetnejši golman Bundeslige, iz sosednje borussije Dortmund pa prihaja kompletna branilska vrsta, kar je razumljivo, saj ta ekipa ruši vse pred sabo. Mladost je glavna odlika te skupinice, kjer so vsi trije stari po 22 let, v zvezni vrsti pa se jim pridružujejo še 22-letni Bender, ter še mlajša Kagawa in Sahin, ki je zame igralec tega prvenstva. Arturo Vidal iz vse boljšega Bayera se je uspel zriniti med rumeno/črne, ob izbranih pa bi svoje mesto med najboljšimi lahko našli še konstantno dobri Schweinsteiger iz Bayerna, njegov soigralec Muller, pa Diego iz Wolfsburga, mlada Sebastian Rudy in Luiz Gustavo iz Hoffenheima, kakor tudi Holdby iz Mainza, ki je nekoliko upadel v zadnjih kolih, pa hrvat Ivo Iličević iz Kaiserslauterna. A da se vrnem k tistim, ki so izbrani, v napadu so to najučinkovitejša Gekas in Cisse, kakor tudi Cisse, vsi trije igralci iz manjših sredin, ki naj bi bili najzaslužnejši za visoke uvrstitve svojih ekip. Mene je ob tem navdušeil še Srđan Lakić iz Kaiserslauterna, Andre Schurlle iz Mainza, Mario Gomez je spet nevaren, Džeko nekoliko manj kot prejšna leta, Barrios iz Borussie Dortmund bi bil že res preveč za to moštvo, Raulu privoščim nadaljevati kot igra zadnje tekme itd. Skratka, načeloma se strinjam z izborom, a zaradi nekoliko drugačnega okusa, bi vsaj v napadu postavil drugačno, balkansko navezo Lakić-Džeko.

  • Share/Bookmark
Zapisal izmisljeni | 28.10.2010 - 23:06 - Kategorije: 02.Bundesliga -

Kot sem že obljubil pri predstavitvi bundesligašev pred sezono, da bo simpatiščni FC St. Pauli dobil svojo objavo, sem izkoristil trenutek v bundes-obdobju, za Claudiom Pizarrom, ki je postavil strelski rekord za tuje nogometaše v Bundesligi in za presenečenjem lige Mainzom, je tu še verjetno eden najsimpatičnejših klubov na svetu;

FC St. Pauli

 

sp

FC St. Pauli je bil ustanovljen leta 1910 v istoimenski četrti mesta Hamburg na severu Nemčije,  kjer so bili tako kot pri večini klubičev, v začetnih letih v različnih nižjeligaških tekmovanjih.

Klubič ni bil nič posebnega tja do osemdesetih let, ko so pričeli izkoriščati sloves zloglasne četrti, znane po svobodnjaštvu oz. prostituciji, drogah, alternativni sceni, pesterm nočnem življenju, umetnikih itd. Kmalu so vsi ti, recimo jim marginalci oz. masa ljudi sumljivega slovesa in klub pričeli povezovati, posledično pa so najrazličnejši posebneži, če se lahko tako izrazim pričeli hoditi na tekme St. Paulija in klub je počasi pričel dobivati današnjo podobo, s približno 1500-1600 gledalcev pa imajo sedaj vedno okoli 20 tisoč gledalcev.

Love St. Pauli, hate racism, je glavni moto njihovih navijačev, kot eni prvi p so se uprli desničarejm, jim celo prepovedali vstope na stadione in to v času ko je bil huliganizem na svojem vrhuncu. Nič čudnega, saj živijo v mestu, ki je okno v svet, sem prebral, v mestu ki je odkrilo Beatlese še pred Liverpoolom oz. pred liverpoolčani in ostalim svetom, v mestu ki je eden največjih centrov popularne kulture. Njihovi najbližji sosedje so že omenjeni prodajalci telesnih užitkov, prostituke, prostitutki na svetovno znanem Reeperbahnu. Seks, droga in rock’n’roll, toleranca in nogomet.

Eden od njihovih uradnih simbolov je tista znana piratska lobanja s prekiržanim kostmi, ki naj bi pomenila upor proti kapitalizmu, pa Che Guevara, antifašistične pesmi in simboli, Power to the poeple od John Lennona, punk in anarhija, pesem, ki jo zavrtijo pred vsako domačo tekmo pa je Hell’s bells od AC/DC, po vsakem zadetku pa zadoni Song 2 od Blur. 

Nie mehr zweite Bundesliga oz. Nikoli več druga liga, so peli paulisti lani, ko so se uvrstili v 1. nemško ligo, hkrati pa so se lahko veselili še neuspehu sosedov oz. rivalov Hamburger SV, ki se niso uspeli uvrstiti v domači finale Europa league.

Najzvestejši navijači s severnega dela Millerntor stadiona, ki jih imenujejo tudi Pirati, so eni najbolj politično osveščenih navijačev na svetu, ki sovražijo rasiste in fašiste, ne priznavajo rasne, nacionalne, verske, spolne meje, kar pa sploh ni presenetljivo, če se ve, da je bil prejšni klubski predsednik Corny Littmann odkriti homoseksualec in lastnik nenavadnega, a za ta del Hamburga povsem običajnega homoseksualnega gledališča. Prav tako ni nič presenetljivega, da je njihov novi sponzor proizvajalec erotične opreme, a St. Pauli ima še kup zanimivosti.

Da njihovi navijači niso močni samo na besedah so dokazali s humanitarno akcijo Viva con Agua de Sankt Pauli, ki ima projekte na Kubi, Etiopiji, Beninu, Ruandi, Nikaragvi, Tadžikistanu, Kambodži, Madagaskarju itd, kjer tisočim revnim zagotavljajo pitno vodo. Na drugi strani so dokazali tudi, da imajo smisel za humor, saj so se, po zmagi nad slovitim Bayernom, ki je pred tem osvojil Ligo prvakov in Interkontinentalni pokal oz. postal najboljši klub na svetu, razglasili za Zmagovalca nad zmagovalcem Interkontinentalnega pokala.

St. Pauli je očitno znamka za cel svet kar so dokazali še z organizacijo prav posebnega nogometnega prvenstva, ki so ga poimenovali FIFI world cup, kjer so nastopali z imenom Republic of St. Pauli, njihovi nasprotniki pa so bili Grenlandija, Tibet, Zanzibar itd.

Velikan Nike je izdelal limited edition športne copate z njihovim logom oz. lobanjo s kostmi, St. Pauli superge, ekipa se je že večkrat pojavila na enem največjih metal festivalov Wacken festivalu, kot njihovi fani pa so znani mnogi priznani glasbeniki med drugimi Asian Dub Fundation, Bad Religion, Turbonegro, The Sisters of Mercey, Die Arzte, Fettes brot in ostali. Klub ima po svetu več kot 500 fan clubov, med drugimi obstajajo tudi  St. Pauli Ex-Yu supporters, raziskave pa so pokazale, da so eden najbolj prepoznavnih nemških klubov v svetu.

Ob tolikšnih podatkih in razpredanju o samem klubu sem pozabil na njihovo letošnje moštvo, ki ga vodi trener Holger Stanislawski, pred naštevanjem pa bi še omenil, da je Fabian Boll policijski inšpektor, ki je še vedno med tednom policaj, za vikende pa nogometaš in idol tisočih Piratov.

golmani: iz Kolna posojeni Thomas Kessler, Benedikt Pliquett, veteran Mathias Hein in mladi Arvid Schenk

branilska vrsta: kapetan Fabio Morena, iz Schalke 04 posojeni čilenec Carlos Zambrano, ganec z nemškim državljanstvom Davidson Drobo-Ampem, Moritz Voltz, Jan-Philipp Kalla, Carsten Rotenbach, Markus Thorandt, Marcel Eger, Ralph Gunesch, iz Bayer Leverkusena posojeni Bastian Oczipka

zvezna vrsta: nemec z ganskimi koreninami Charles Takyi, Florian Bruns, Timo Schultz, Max Kruse, Matthias Lehmann, Dennis Daube in pa že omenjeni policaj Fabian Boll

napadalci: Rouwen Hennings, Marius Ebbers, Fin Bartels, Deniz Naki, prvi temnopolti nemški reprezentant Gerald Asamoah in iz Bayer Leverkusena posojeni nemec iz Konga, Richard Sukuta-Pasu

 

Upam, da je dovolj jasno zakaj gre za enega najbolj priljubljenih klubov na svetu in zakaj si želim njihovega obstanka v ligi, kjer so zaenkrat v varni sredini oz. na desetem mestu.

  • Share/Bookmark