Zapisal izmisljeni | 14.12.2011 - 20:04 - Kategorije: 01.Premier League -

Tako kot pri špancih, je namesto planirane objave z naslovom Pred sezono, kakor v preteklosti, tudi tukaj objava z naslovom Med sezono 2011/12. 

premier

Kakor trenutno stojijo stvari, bo letos dejansko obračun za prvaka med menchesterovsko dvojico, Manchester Unitedom in novim borcem Manchester Cityem.

Čeprav so aktualni prvaki njihovi sosedje, so pri Manchester Cityu postali vsaj prvaki prestopnega roka, v katerem so tokrat v svoje vrste uspeli zvabiti nekatera najeminentnejša nogometna imena. Njihov manager Roberto Mancini je samo pokazal s prstom in šejki oz. petrol-funti so igralca prinesli na pladnju, bi lahko rekli/zapisali. A sedaj, po vseh teh nakupih, je že skrajni čas, da se kaj konkretnega tudi osvoji, po lanski prekinitvi posta in osvojitvi pokalnega tekmovanja, o čemer sem že pisal TUKAJ, so na vrsti lovorike, ki dejansko nekaj pomenijo, beri prvenstvo oz. Premier league in elitna Liga prvakov. Kar 450 milijonov eurov vložka v obdobju štirih let na eni strani in en FA Pokal na drugi, pač ni razmerje, ki bi preveč razveseljevalo, zaradi česar je tokrat za kar 45 milijonov eurov, napadu dodan argentinec Sergio Aguero, ki je/bo ob bosancu Džeku in italijanskem posebnežu Balotelliju del udarne trojke, medtem ko je lanski najboljši strelec Tevez, po neuspešni izsilitvi odhoda iz kluba, zdaj že, pred časom zavrnil igranje proti Bayernu oz. prišel navzkriž s trenerjem Mancinijem, ki ga je definitivno že odpisal. Mancini ima v ekipi, poleg navedenega, kup svojeglavih zvezdnikov in prepričan sem, da jim dolgo ne bo mogel biti kos, ne glede na to kako dobro kaže v tem trenutku. Pa da se vrnem na prestopni rok, pri Citizenih kot jim pravijo, so občutno okrepili tudi zvezno vrsto, francoz Samir Nasri je prispel iz Arsenala za visokih 27,5 milijona eurov, po njegovih besedah v večji klub, pri čemer pa je revež verjetno mislil v bogatejši klub. Iz istega je prišel še branilec Gael Clichy, iz beograjskega Partizana Stefan Savić, ki je bil pred časom na probi prav v Arsenalu, iz sosednjega Manchester Uniteda pa so vzeli zavrženega Owena Hargreavesa. Zenkrat jim vsi ti nakupi še niso prinesli lovorik, temveč le prepire, celo pretepe v ekipi in seveda prenatrpanost, zaradi česar so se na letošnji razprodaji znašli golman Shay Given, brazilec Jo, nemec Jerome Boateng za katerega so od Bayerna iztržili precej visokih 13,5 milijonov, pa Shaun Weigth Phillips, valižan Craig Bellamy, paragvajec Roque Santa Cruz itd. Menim, da znajo biti Citizeni oz. so že zelo nevarni, eni najresnejših kandidatov za vrh Premier league, medtem ko so v elitni Ligi prvakov že izpadli v tolažilno/podcenjeno tekmovanje, Europa league, kar je predvsem zaradi pomankanja izkušenj kakor tudi igranja v dveh velikih tekmovanjih. V uvodu sezone, v Community shieldu,  jih je pičil sosedski Manchetser United, a so mu z obrestmi kot rečemo, vrnili v prvenstvenem derbiju. S kar 1-6 so šli preko vragov in Mancini že postaja heroj navijačev, saj je najprej odpilil Teveza, nato pa še sosedski United in kdo ve kaj vse še sledi v tej sezoni, saj se očitno zelo hitro učijo.

Manchester United je letos ponovno občutno pomladil moštvo in slavljenec Sir Alex Ferguson postaja čedalje bolj podoben svojemu velikemu rivalu Wengerju, le da ob vsem tem početju nadaljuje z osvajanjem lovorik in podiranjem rekordov. Rdeči vragi kot pravijo Manchester Unitedu, so pred to sezono ostali brez svojih veteranov, že pred koncem prejšne brez Nevilla, nato pa še Scholesa in Van der Saara. A Giggsu in mulariji, je Sir Alex dodal mladega španskega golmana Davida De Gea, za katerega je Atletico Madridu odštel kar 20 milijončkov, Ashley Younga iz Aston Ville je plačal 18 milijonov, mladega branilca Phil Jonesa iz Blackburna pa 19,3, medtem ko je s posoj vrnil, zdaj že zrela Danny Welbecka in Tom Cleverleya, odvečni John O’Shea, Wes Brown, Corry Evans, ki je v kvalifikacijah za EP zabil Sloveniji, Gabriel Obertan, Owen Hargeaves in ostali pa so bili prodani. Četudi transferja Sneijdera iz Intera ali Modrića iz Tottenhama nista bila realizirana, je trenutna ekipa več kot dovolj močna za osvojitev prav vseh tekmovanj v katerih nastopajo, le ponovno se zdi, da jim res manjka ta eden kreativec, pravi playmaker, desetka, ki bi bila gonilo ekipe. Sosedje so potrdili te slutnje, saj je bilo pri tistih 1-6 to najbolj vidno. Ob že naštetih okrepitvah,  je tu spet srečni/prerojeni Wayne Rooney, portugalski virtuoz Nani, ki vse bolj spominja na Ronalda, poleti le ni bil prodan, vendar je dobil konkurenco na krilnem položaju v Ashley Youngu in prav igra prek obeh bokov, se mi zdi njihovo najmočnejše orožje oz. sistem, ki bi ga znal Sir Alex najbolj uporabljati. V tej kritični sredini se je brazilec Anderson že dodobra uveljavil, Cleverley me je z dosedanjimi nastopi fasciniral, medtem ko iz Carricka in Fletcherja, trener itak vleče vedno več kot so njune realne zmogljivosti. Prav distribucija žoge skozi ne preveč bleščečo sredino bi lahko ostala največja pomankljivost ekipe, a sem prepričan, da bo veliki strateg/strokovnjak to znal dobro skriti, beri ublažiti, predvsem z igro prek že omenjenih bočnih položajev in predložki proti robusnem Rooneyu ter spretnem Hernandezu. Zvezni del mi izgleda bolj za destrukcijo nasprotnih napadov, katere bodo še finiširali izkušeni Rio Ferdinand, njegov naslednik Jones, srbski kapetan ekipe Nemanja Vidić se je v času nastajanja članka huje poškodoval, ter kot zadnji, mladi vratar De Gea, ki je po kiksih v uvodu, z vsako tekmo zaneslivejši. Pomankanje liderja omenjajo nekateri, vendar pozabljajo da je tu še vedno Rio, da ne omenjam dozorelega Rooneya, pa veterana Giggsa in seveda njegovo božanstvo Sir Alexa ob igrišču, ki ga vsi, brez izjeme, straho-spoštujejo. V napadu oz. realizaciji ne bi smelo biti težav, Rooney je eden od glavnih kandidatov za prvega strelca lige, Chicarito je leto izkušenejši, Welbeck navdušuje v uvodu, Owen je vedno ko ni poškodovan pripravljen za polniti praznino, za lani prvega stelca lige Berbatova celo ni prostora. Vse našteto mi pravi, da s(m)o na dobri poti, da spet rušimo, še posebaj če bo spet tako dobra pomlad kot prejšno sezono, ne glede na sramotni domači poraz z Manchester Cityem in trenutni zaostanek za njim, saj prihaja veseli december in praznični čas, ko se večina moštev/igralcev sprosti, medtem ko Manchester United pridno zbira točke. Na žalost so že izpadli iz Lige prvakov, kar je ob domačem porazu z 1-6, proti mestnem rivalu, ena od sramot sezone, a vse bo hitro pozabljeno, če se obdržijo na vrhu Premier league.

Tretji, še možni kandidat za sam vrh lestvice, je po večini londonski Chelsea, kjer pa ruski lastnik Roman Abramovič ni več razmetaval denarja kot v nekaterih prejšnih sezonah. Njihova največja okrepitev je zagotovo, novi Mourinho, Andre Villas Boas, ki na bi nadaljeval z borbo za vrh Lige prvako, baje v senci z bojem za vrh Premier league, saj je že javna tajnost, kot pravimo, da Abramovič sanja prav Ligo prvakov. Mladega trenerja je pred sezono pričakala izkušena ekipa, realno stara, celo pre-stara ekipa, katero je nekoliko rekonstruiral oz. jo je lastnik v soglasju z njim, če je vse tako kot bi moralo biti. Španec Juan Mata je kupljen od Valencije za kar 26,7 milijona eurov, portugalec Raul Meireles je v zadnjih trenutkih prestopnega roka kupljen od Liverpoola za  13,5 milijončkov, novi Drogba kot pravijo belgijskem napadalcu Romelu Lukaku je prinesel Anderlechtu 22 milijončkov zaslužka, 19-letni belgijski naslednik golmana Cecha, Thibaut Courtois je Genku navrgel  9 milijonov, perspektivni 17-letni brazilec Lucas Piazon iz Sao Paola je stal 7,5 milijona eurov, 20-letni španec iz B-ekipe Barcelone Oriol Romeu je bil dodatnih 5 milijončkov itd. Očitno pomlajevanje ekipe, prav tako zelo mladega strokovnjaka, ki pa se je odrekel odvečnih, rusa Žirkova, ki je za dobrih 15 milijonov prodan v prebogati Anži, srb Nemanja Matić v portugalsko Benfico za 5, kopica še nedokazanih mladičev pa je šla na posojo, med drugimi golmanska okrepitev Thibaut v španski Atletico Madrid, hrvaški golman Matej Delač v češke Budjevice, slovak Milan Lalković v nižjeligaša Donchester, nizozemec Jeffrey Bruma in srb Slobodan Rajković v nemski Hamburger SV itd. Vse skupaj pa ne bo imelo prevelikega pomena, če Chelsky ne osvoji kakšne lovorike, saj se je Abramovič v preteklosti že izkazal z menjavami trenerjev, ki so zanj hitro kvarljiva roba, ne glede na ime in portugalcu že diha za ovratnik, kot rečemo, nizozemski strokovnjak Hiddink, ki je po neuspehu s turško reprezentanco, trenutno brez zaposlitve. Zenkrat še ni panike, a Villas-Boas bo moral kmalu prebuditi Torresa, Anelka in Drogba se bližata zatonu karier, novi Drogba kot je poimenovan Lukaku pa še ni pripravljen za željeni nivo, vendar je k sreči tu povratnik, mladi Daniel Sturiddge. Tudi Lampard ni več v naponu moči, Essien se spet muči s poškodbami in prav v stari in okorni zvezni vrsti imajo največji problem. Tako kot rdeči vragi bi morali kupiti sposobnega playmakera in hrvat Luka Modrić je bil odličen izbor, vendar pa na njihovo žalost, transfer ni bil realiziran, zaradi česar je na hitro kupljen portugalec Meireles, ki pa po mojem mnenju ne more biti njihov gonilna sila, in tudi tu leži odgovor kaj išče/eksperimentira Villas-Boas s postavitvama 4-3-3 in 4-2-3-1. Išče igro, ki je zaenkrat še nima in ob vseh težavah je tu še rasistično zmerjanje njihovega kapetana Terrya proti Antonu Ferdinandu, kar bi abramovičevi igrački lahko prineslo še dodatne težave. Vse skupaj pomeni, da prvaka za sezono 2011/12 lahko iščemo v Manchestru, kar sta potrdila tudi zaporedna derbija, ko je Chelsea na svojem Stamford bridge stadionu poražen od Arsenala in Liverpoola, dveh zaporednih-domačih porazov pa blues ne poznajo že od 2002. Bližajoči se zimski prestopni rok bo prinesel verjetno nove spremembe, pravijo da prodajo brazilca Alexa in francoza Anelke, medtem ko za sam vrh potrebujejo kakšnega kapitalca, kot pravi Zdravko Mamić.

Tottenham v tej sezoni pričakuje/želi eno od prvih štirih mest oz. uvrstitev v elitno Ligo prvakov, saj se že polet spoznali kaj ta ob denarju pomeni za igralce, saj jih je želel zapustiti glavni playmaker, hkrati njihov najboljši igralce, hrvat Luka Modrić. Navkljub igralčevem pritisku in pristisku sosedskega Chelsea je bil tottenhamov predsednik Daniel Levy vztrajen do konca in vesel sem bil, da je enkrat bitko dobil klub in ne igralec, čeprav je tudi tega potrebno razumeti. Ostanek hrvata je bil njihov največji dobitek v poletnem prestopnem roku, medtem ko so se okrepili na golmanski poziciji, kjer je vse kredite skuril brazilec Gomes, je novi prvi vratar moštva postal ameriški veteran, 40-letni Brad Friedel, ki je brez odškodnine prispel iz Aston Ville, ob njem pa je zelo pomemben tudi nakup Scotta Parkera, za katerega so West Hamu odšteli 6,2 milijona eurov, za posojo Emmanuela Adebayorja pa Manchester Cityu 2,3 milijona. A pravo terno so zadeli z vrnitvijo mladega, 21-letnega Kyla Walkera, ki se je po pol-letni posoji pri Aston Villi v Tottenhamu postal eden ključnih igralcev. Pri odhodih so nekatera zveneča imena, ki pa niso bila tako uporabna kot plačana, zato so ti dobili nove delodajalce, največ trgovanja pa je bilo na relaciji s Stoke Cityem, kateremu so prodali brez odškodnine Jonathana Woodgata, za 9 milijončkov Winstona Palaciosa, za kar 11,3 pa Petra Croucha. Jamie O’Hara je odšel v Wolverhampton za 4 milijone, Alan Hutton v Aston Villo za 4,5, irec Robbie Keane v L.A.Galaxy za 3,75 itd. Menim, da so več dobili kot izgubili in če k temu dodamo, da so zadržali že omenjenega Modrića, nizozemca Van der Vaarta in valižana Bala ima Harry Redknapp dejansko ekipo za željeno četrto mesto, celo za nekaj več.

Arsenal je pred pričetkom izgledal kot največji poraženec prestopnega roka, a zadeve se počasi umirjajo, stabilizirajo bi rekli in četa Arsena Wengera prihaja nazaj na svoje mesto, pod sam vrh Premier league. Že leta so brez osvojene trofeje in pred vsako sezono se čaka tisti usodni Klik, ko bodo prestavili na višji nivo, a vedno znova so navijači Arsenala, na koncu sezone razočarani. Tokrat je bilo nekoliko drugače in največje razočaranje je prišlo že na začetku sezone, v poletnem prestopnem roku, ko sta transferje izsilila njihova najboljša igralca Cesc Fabregas, ki se je za  34 milijone eurov lahko vrnil v svojo Barcelono in pa francoz Samir Nasri, ki je za 27,5 milijonov odšel v Manchester City, podobno, za 7,8 milijonov pa je tja prestopil tudi francoz Gael Clichy, reprezentant Slonokoščene obale Emmanuel Ebue za 3,5 v turški Galatasaray itd. Nepričakovane/šokantne odhode so na drugi strani nadomeščali z nakupi, kjer je bilo zapravljeno, za Arsenal presenetljivo visokih 61,5 milijona eurov. Zanimivo, najdražji je bil 18-letni Alex Oxlade-Chamberlain, za katerega so drugoligašu, Southamptonu, odšteli kar 13,8 milijona eurov,  reprezentančni napadalec Slonokoščene obale Gervinho je iz francoskega OSC Lilla prispel za 13 milijončkov, enako vsoto so v zadnjih trenutkih prestopnega roka porabili za španca Mikaela Artreto, ki naj bi prevzel Fabregasovo vlogo. Problematično zadnjo linijo naj bi popravila nemec Per Mertesacker, ki je prišel iz nemškega Werderja kar za 11,3 milijona eurov in pa brazilec Andre Santos, za katerega so turškemu Fenerbahceju odšteli 7 milijončkov, za prihodnost pa je tu še Carl Jenkinson, kateri je iz Charltona kupljen za okoli 1,2 milijona eurov. Chu-Young Park, ki sem ga pred leti že nahvalil na tem blogu, je iz francoskega drugoligaša Monaca prispel za razumne 3,4 milijone, vse ostalo pa zaenkrat še ni omembe vredno. Kot kaže je Arsenal v tem trenutku na tistem usodnem križišču, ko se sprašuje po kateri poti naprej, čedalje več jih poziva celo k zamenjavi Wengerja in tudi sam je že nekajkrat govoril na to temo, kar pomeni, da je situacija več kot resna. Menim da bi bila to velika napaka, saj človek ni kriv za požrešnost igralcev, beri Nasrija in tudi Fabregasa, ki se je skrival za ljubeznijo do matičnega kluba, a ko so bila na vrsti pogajanja o financah je vztrajal pri svojem, ne glede na vse. Moderni nogomet je uničil romantične heroje, ki so vztrajali s svojimi klubi v dobrem in slabem, na vrsto so prišli plačanci in s temi se vbada večina današnjih trenerjev. Jack Wilshere pravi da ni takšen in ob Ramseyu, predvsem razpoloženem Van Persiju, Gervinhu in ostalimi je Arsenal spet močan, tako kot po vsakem prestopnem roku, ko so izgubljali svoje najboljše igralce. A vprašanje, ali to zadostuje njihovim navijačem, ki se ne morejo sprijazniti s četrtimi ali slabšimi mesti.

V Liverpoolu že leta, desetletja, sanjajo naslov državnega prvaka, ki pa ga, kot kaže, tudi v tej sezoni ne bodo osvojili. Kenny Daglish je s svojim povratkom, po letih odsotnosti, vnesel veliko svežine in pozizivne energije, celo nekakšno revolucijo omenjajo, a nič ne uspe preko noči kot pravijo. Rekonstrukcija je v polnem teku, King Kenny kot ga gličejo navijači je ljubljenec teh in lastniki so mu omogočili nekoliko večji budžet za nabavo novih igralcev, pri čemer je največ odštel za angleškega reprezentanta Stewarta Downinga, kar 22,8 milijona eurov odškodnine je prejela Aston Villa, nekoliko manj, 18, pa Sunderland za mladega Jordana Hendersona. V precej bolj realnih finančnih mejah so klub okrepili še Charlie Adam, za katerega so Blackpoolu plačali 8,4 milijona odškodnine, po 8 pa Newcastlu za španca Jose Enriqueja in Nacionalu iz Montevidea za urugvajca Sebastiana Coatesa, ob teh pa sta brez odškodnine prišla še brazilski golman Doni, ki je bil predtem v italijanski AS Romi in pa problematični valižan Craig Bellamy, predtem nogometaš Manchester Citya. Na drugi strani se je Kenny znebil balasta, tistih, ki so obremenjevali propračun in zelo malo vračali, tipičen primer je srb Milan Jovanović, ki je odšel v belgijski Anderlecht, pa francoz David N’Gog, za katerega je Bolton odštel kar 4,5 milijona eurov, Paul Konchesky je za 1,5 prestopil v Leicester, danec Christian Poulsen v francoski Evian, argentinec Emiliano Insua v portugalski Sporting, maroški francoz Nabil El Zhar v španski Levante, grk Sotirios Kyrgiakos v nemški Wolfsburg, italijan Alberto Aquilani je bil posojen v italijanski AC Milan, Joe Cole v francoski OSC Lille itd. Brez nastopov v evropskih pokalih imajo leto časa, da se uigrajo in vrnejo pod vrh Premier league, predvsem to velja za novo zvezno vrsto, ki naj bi z žogami hranila napadalni dvojec, ki je prišel v klub v zimskem prestopnem roku oz. Luisa Suareza in Andy Carolla. A trenutno sta obadva v težavah, prvi, podobno kot zgoraj omenjeni Terry, zaradi rasisitčnih obtožb, drugi pa zaradi domnevno nešportnega življenja oz. težav z alkoholom. In prav z disciplino se bo moral trener največ ukvarjati, s takšno kot je pri omenjenih napadalcih, torej z vedenjem, kjer je zajeta tudi miselnost in dosedanjo, tisto loosersko bo treba izbrisati. Liverpool bo moral pričeti zmagovati v serijah in ne kiksati v tistih malih tekmah oz. z manj kvalitetnimi nasprotniki, kot se je to dogajalo, in se na njihovo veliko žalost še vedno dogaja. Da resumiram, kljub novemu vetru, daglishovi sapi, bi rekel, menim da je 50 milijonov eurov za mednarodno še nepotrjene igralce a la Henderson, Adam, tudi Downing, menim da še nimajo kvalitete za vrh Premier league, kar pomeni, da se prav lahko uresničijo more njihovega kapetana Gerrarda, ki je priznal, da ga je strah upokojitve brez elitne lovorike, Premier league.

Newcastle United je ekipa, ki ji pred začetkom prvenstva ne bi dal možnosti za zgornji del lestvice, a v dosedanjem delu so se izkazali prav za to, torej ekipo za pod sam vrh. Prve pohvale morajo iti trenerju/managerju Alanu Pardewu, ki je kljub pritiskom znotraj ekipe, ki so kulumirali, če se tako izrazim, z odhodom problematičnega Joeya Bartona, uspel zadržati nekakšno enotnost, fokusiranost na cilj, na uspeh v najmočnejši ligi na svetu. Torej Bartona se je znebil brez odškodnine, Queens Park Rangersi so postali njegov nov dom, Kevina Nolana je pustil v West Ham za 3,4 milijona eurov, Wayne Routledge je prodan v Swansea za 3,3, Kazenga LuaLua v Brighton za 1,3, španec Jose Enrique pa jim je prinesel kar okroglih 8 milijonov eurov, kolikor so zanj odšteli pri Liverpoolu. Da je vedel kaj počne so razkrili nakupi, saj je Nolanov prostor zasedel izvrstni francoz Yohan Cabaye, za katerega je OSC Lillu odštel 5 milijonov eurov, za kar 5,65 milijona eurov je iz Intera prispel 20-letni Davide Santon, za 3,4 milijona pa iz Manchester Uniteda francoz Gabriel Obertan, ki igra kot prerojen, medtem ko je iz francoskega Rennesa, brez odškodnine prispel še Sylvain Marveaux, mesto v napadu pa je zasedel senegalec s francoskim državljanstvom Bemba Ba, ki je prav tako brez odškodnine prispel iz West Hama. Vsi novinci so upravičili zaupanje v izjemno ofenzivni formaciji 4-4-2, kjer sta nevarna in agilna predvsem oba krilna igralca Obertan in Gutierrez, zaradi česar tudi naš mladi Vučkić težko prihaja do priložnosti za igranje. Ob letošnem spremljanju nekaterih Newcastlovih tekem pa me je navdušil predvsem reprezentant Slonokoščene obale Cheik Tiote, ki skupaj z že omenjenim Cabayejem tvori v zvezni vrsti, mnogim, nepremostivo oviro, medtem ko je tudi v ofanzivnem delu nevaren z roba kazenskega prostora. Skratka, Newcastel United navdušuje in presega vsa pričakovanja, saj so bili res redki, ki so verjeli, da so sposobni boja pod vrhom.

Tudi Stoke City je živel v visokih pričakovanjih, a kot kaže jih zaenkrat še utruja tekmovanje v Europa league, kjer so kar uspešni. Prav zaradi dodatnega tekmovanja, so se kar lepo okrepili, Peter Crouch iz Tottenhama je stal 11,3 milijona eurov, iz istega je prišel še reprezentant Hondurasa Wilson Palacios za katerega so odšteli še 9 milijonov, brez odškodnine pa je iz londonskega kluba prispel še Jonathan Woodgate. Cameron Jerome iz Birmingham Citya jih je stal še 4,5 milijona, Matthew Upson iz West Hama pa je bil dobljen brez odškodnine. Pri odhodih ni bilo večjih pretresov, brez odškodnin so se znebili odvečnih, med drugimi je islandec Eidur Gudjohnsen odšel v grški AEK, senegalec Abdoulaye Faye v West Ham, Carl Dickinson v Watford za 285.000 itd. Menim, da je njihovo trenutno stanje na lestvici, beri 8. mesto, čisto realen rezultat, celo več kot bi jim namenil pred sezono.

Velike ambicije po boju za vrh ima tudi Everton, ki pa za razliko od svojih rivalov praktično ne zapravlja in se že dalj časa ukvarja predvsem z zadrževanjem svojih. Tokrat jih je zapustil španec Mikel Artreta, ki je za kar 12 milijonov eurov odškodnine odšel v Arsenal nadomestit Fabregasa, Jermain Beckford ni upravičil pričakovanj in je za 3,4 prodan v nižjeligaški Leicester, podobno James Vaughan za 2,3 v Norvich, nigerijec Yakubu Aiyegbeni v Blackburn za 1,7 milijona eurov, medtem ko je njegov rojak Joseph Yobo še enkrat poslan na posojo v truški Fenerbahce, za kar so evertonovci prejeli 700.000 eurov. Na drugi strani bi omenil samo posojo realovega zavrženega nizozemca Roystona Drentheja, ki je prišel na enoletno posojo in menim, da bo Everton težko posegel po boju za vrh.

Na sredini sem pričakoval Sunderland, ki pa je zaenkrat še zelo nizko, tik nad izpadom in Steve Bruce je bil pred dnevi že odstavljen. Nakupa irca John O’Shea za 4,5 in Wes Browna za 1,5 milijona eurov, obeh iz Manchester Uniteda, še nista dala rezultatov, obramba v težavah, Craig Gardner za 6,6 milijona eurov in za boga brez odškodnine dobljeni šved Sebastian Larsson, oba iz Birmingham Citya, tudi še nista dala soku, kot pravimo, prav tako ne ostali nakupi oz. 18-letni Connor Wickham za katerega so nižjeligašu Ipswichu odšteli kar 9 milijonov eurov, pa korejec Dong-Won Ji za katerega so odšteli Chunnam Dragonsom 2,4 milijona, egipčan Ahmed Elmohamady je za 2,3 dokončno prestopil iz egipotvsekga Enppi cluba, medtem ko je iz Arsenala za milijonček posojen danski napadalec Nicklas Bendtner. Kar 18 milijonov jim je navrgel transfer Jordana Hendersona v Liverpool, prav tako neverjetno visokih 7 milijonov je prinesla enoletna posoja ganca Asamoah Gyana v Združene Arabske Emirate, Anton Ferdinand pa je prodan v Queens Park Rangerse za 1,2 milijona eurov. Verjamem, da bo Sunderland do konca sezone priplezal vsaj do zlate sredine, saj ima dovolj kvalitete za to, prav tako pa mi je zelo všeč delo njihovega novega trenerja, Martina O’Niella.

Zanimivo je bilo poleti pri Aston Villi, kateri je bilo dovolj le eno poletje, da ostane brez vseh krilnih rešitev, s čimer merim predvsem na odhoda Younga in Downinga. A pojdimo lepo po vrsti. Po lanskoletni nameravani razprodaji in sporu s trenerjem Martinom O’Neillom, ki jih je zaradi tega tudi zapustil klub, je letošnja repriza kaosa še bolj boleča. Francoski strokovnjak Gerard Houllier se je moral zaradi zdravstvenih težav odreči trenerski klopi, namesto njega pa je to zasedel Alex McLeish, ki je predtem izpadel v drugo ligo z njihovmi najhujšimi konkurenti, mestnim rivalom Birmingham Cityem, kar nekateri navijači ne sprejemajo še danes. V poletnem prestopnem roku so nato za Stewarta Downinga od Liverpoola iztržili 22,8 milijona eurov odškodnine, kar je definitivno pretirano, če se za primerjavo ponudi podatek, da je Ashley Young prinesel s prodajo v Manchester United samo 18 milijonov, pa je za onega zgoraj vesoljska ladja, če smem. Luke Young je prodan za 1,2 milijona v Queens Park Rangerse, kamerunec Jean II Makoun je po samo polovici sezone za 1,5 posojen v grški Olympiacos, veterani pa so bili zavrženi brez odškodnin. Ameriški vratar Brad Friedel v Tottenham, norvežan John Carew v West Ham, Nigel Reo-Coker v Bolton, medtem ko je Robert Pires blizu konca kariere. V nasprotni smeri, torej v klub so prispeli golman Shay Given, za katerega so Manchester Cityu odšteli kar 3,75 milijona eurov, za Alana Huttona so Tottenhamu plačali 4,5 milijona, medtem ko je kongovec s francoskim državljanstvom Charles N’Zogbia stal kar 10,8 milijona eurov in res se sprašujem kdo je tu nor.Če ne drugega se bom vrnil na razprodajo krilnih igralcev, ki jih razen novinca N’Zogbie zdaj praktično nimajo in v kolikor se pogleda na profil napadalcev, torej Darrena Benta in Emila Heskeya, ki sta robusneža odvisna od kvalitetnih predložkov s krilnih položajev, postane jasno zakaj menim, da bodo imeli še veliko težav.

Fulham je londonski klubič, ki se je že lepo ustalil v Premier league in menim, da bodo tudi tokrat še priplezali do zlate sredine oz. nekoliko višje kot so v trenutku pisanja.  Za kostaričana Byan Ruiza iz nizozemskega Twentja so odšteli kar 12 milijončkov, kar zna biti tvegana poteza, podobna tisti ko je Middlesbrugh, 2008 za Alfonsa Alvesa odštel podobno vsoto. Precej manj so razumljivo porabili za ostale, norvežan John Arne Risse je prišel iz Rome za 2,6 milijona, švicarski šiptar Pajtim Kasami iz Palerma za 1,6, čeh zdenek Gygera iz Juventusa brez odškodnine itd.  Pri odhodih bi omenil samo ganca John Pantsila, ki je odšel v Leicester brez odškodnine, pa madžara Zoltana Gero, ki je prav tako brez odškodnine odšel v West Bromwich Albion, mehičan Carlos Salcido je posojen v mehiški Tigres itd.

West Bromwich Albion, ki ima na papirju, kot pravimo čisto spodobno ekipo, bi moral biti, po mojem, prav tako nekje v srednjem delu. Lanskoletno prijetno presenečenje, ki sem si ga ogledal tudi na Old Traffordu je obstoječemu kadru dodalo Zoltana Gero, ki je brez odškodnine prispel iz Fulhama, Shane Long iz Readinga je bil s 5,1 milijona eurov njihova najdražja okrepitev, za posojo Birminghanovega golmana Bena Fostera so odšteli 1,1 milijona, medtem ko so nekaj iztržili tudi s prodajami. Golman Scott Carson je za 2,2 milijona prodan v turški Bursaspor, Marek Cech za milijonček prav tako v turški Trabzonspor, Ishmael Miller v Nottingham Forrest za 1,4, španski veteran Pablo Ibanez v Birmingham City za 550.000 itd.

Queens Park Rangers bi bili lahko presenečenje prvenstva. Meni zelo simpatičen novinec med premierligaši, je trgoval kot kakšen italijanski klub v najboljših časih in kopica je novih, kopica pa bivših igralcev. Shaun Wright-Phillips je za 4,5 milijona eurov odškodnine zapustil z zvezdami nabasan Manchester City, meni všečni D.J. Campbell je po izpadu Blackpoola za 2 milijona odškodnine prišel med letošnje novince, francoz Armand Traore iz Arsenala za 1,35 milijona, Anton Ferdinand za 1,25 iz Sunderlanda, za isti znesek Luke Young iz Aston Ville, brez odškodnine pa so prispeli še, iz Newcastla nagnani/problematični Joey Barton, iz West Hama Kieron Dyer in Danny Gabbidon, medtem ko pred odhodih ne bi nikogar izpostavil, saj gre za relativno neznane posameznike. Ob maroškem virtuozu Adelu Taarabtu in veteranih kot sta Rob Hulse in Heidar Helguson, gre za zelo zanimivo moštvo, ki se mu, vsaj po moje, ni treba bati za obstanek.

Ob Boltonu imam vsako leto nekakšen slab občutek in tudi tokrat je precej podobno. Enostavno ne delujejo mi dovolj čvsto in zanseljivo za premierligaše, zaradi česar menim, da so tokrat bližje izpadu kot kadarkoli prej. V tem prestopnem roku so od omembe vrednih kupili le francoza Davida N’goga iz Liverpoola, za katerega so odšteli 4,5 milijona eurov, Nigel Reo-Coker pa je bil dobljen brez odškodnine, medtem ko so iz Burnleya za po 1,7 milijona nabavili še Tyrone Mearsa in pri Manchester Unitedu zavrženega Chrisa Eaglesa. Izkušeni turek Tuncay Sanli je bil za milijonček posojen iz nemškega Wolfsburga, mladi francoz Gael Kakuta pa brez odškodnine iz Chelsea. Na drugi strani je reprezentant Omana Ali Al Habsi prodan Wiganu za kar 4,3 milijona eurov, Matthew Taylor v West Ham za 2,5, šved Johan Elmander pa je brez odškodnine prebegnil v turški Galatasaray.

Norwich City je novi premierligaš, torej je ena večjih neznank, čeprav smo do sedaj, lahko že spoznali njegove zmogljivosti, beri kvalitete in pomankljivosti. Moštvu, ki ga vodi bivši škotski nogometaš Paul Lambert je glavni cilj zadržati mesto med najboljšimi in zaenkrat jim kaže zelo dobro. Kanrčki, kot jim pravijo, so poleti zadeli z nakupom valižana Steva Morisona, ki je za 2,8 milijona eurov prispel iz legendarnega Millwala, nekoč perspektivni in primerjani z Rooneyem James Vaughan je iz Evertona prispel za 2,3 milijona, Anthony Pilkington iz Huddersfielda za prav toliko, Elliott Bennett iz Brightona za 1,7 itd. Na posojo so pripeljali perspektivna Kyla Naughtona iz Tottenhama in belgijca Ritchie de Leata iz Manchester Uniteda, medtem ko so se znabili odvečnih, manj znanih nogometašev, za katere so menili, da ne morejo pomagati med angleško eklito. Z najmanjšim proračunom v družbi jim zaenkrat, kot sem že omenil, kaže zelo dobro in glede na videno, bi jim privoščil obstanek. 

Swansea City so pred to sezono imenovali angleška Barcelona, saj so med drugoligaši dejansko navduševali in bil, recimo kar za klaso boljši. Tokrat se mu to ne more pripetiti, a dober vtis ostaja. Valižani so se zaenkrat dobro znašli me angleško elito, k čemur so pripomoglli tudi poletni nakupi. Danny Graham je kupljen od Watforda za 3,9 milijona, Wayne Routledge iz Newcastla za slabe 3,3 milijone, kongovec z angleškim državljanstvom Leroy Lita iz Middlesbrugha za 2 milijona eurov, nizozemski vratar Micher Vorm iz Utrechta za 1,7 milijona eurov in tako naprej. Pri odhodih, so podobno kot večina novih prvoligašev, naredili čistko, se znebili odvečnh in z upanjem na obstanek krenili v to, že nekaj časa trajajočo sezono. Tudi njim bi, tako kot preostalima dvema novincema, kar privoščil obstanek, še najmanj pa bi pogrešal spodnje tri.

Tudi Blackburn bo svoje mesto rešitve iskal med najslabšimi ekipami Premier league, za kar pa je še več možnosti po lanskoletni nesmiselni odpustitvi trenerja Sama Allardyca. Neverjetmo se sliši, da so kar 6,8 milijona eurov dali za povsem povprečnega Scott Danna iz Birmingham Citya, po 2,3 milijona pa za Sam Goodwillia iz škotskega Dundee Uniteda, črnogorca Simona Vukčevića iz portugalskega Sportinga in srba Radoslava Petrovića iz beograjskega Partizana. Dober deal se mi zdi 1,7 milijona eurov za nigerjskega napadalca Yakubu Aiyegbenija iz Evertona, pa prodaji Phill Jonesa za kar 19 milijonov v Manchester Unitred, bledega hrvata Nikolo Kalinića v ukrajinski Dnipro za 6 miljončkov, ob tem pa so se znebili še problematičnega senegalca El Hadji Diufa, avstralskega veterana Bretta Emertona in zimbabvejca Benjanija, ki je odšel v Portsmouth.

Wigan je moštvo, ki ga vidim v resnem boju za obstanek, saj ob čedalje močnejši konkurenci, le stežka drži korak z navedenimi, kar potrjuje tudi poletni prestopni rok. Reprezentant Omana Ali Al Habsi, ki je kupljen za 4,3 milijona eurov, pa španec Albert Crusat iz španske Almerije, za katerega je odšteto 2,3 milijona, škot Shaun Maloney, ki je kupljen za okoli 1,2 milijona, le niso tiste okrepitve, ki bi jim lahko zagotovile miren spanec kot pravimo, čeprav na drugi strani, pri prodaji tudi ni bilo večjih pretresov. Edini pravi minus je prodaja kongovca s francoskim državljanstvom Charlsa N’Zogbie, ki je za 10,8 milijona odšel v Aston Villo, medtem ko Stevena Caldwella, Jasona Koumasa in ostale dalo nadomestiti. Vprašanje ali bo to dovolj za obstanek.

Tudi Wolverhampton ni v veliko boljšem položaju, navkljub precejšnji aktivnosti na trgu, a dejansko je šlo bolj ali manj za posoje manj znanih in mladih igralcev. Še najbolj znana okrepitev je v Tottenhamu zavrženi Jamie O’Hara, za katerega so odšteli 4 milijončke, za Rogera Johnsona iz Birminghama pa kar 8, medtem ko je izkušeni nizozemski vratar Dorus de Vries prispel iz Swansea brez odškodnine. Pri odhodih dejansko ni nobenega omembe vrednega imena in lahko zapišem, da so nekoliko okrepljeni glede na prejšnjo sezono, a tudi tu se poraja vprašanje ali je/bo to dovolj za obstanek v najmočnejši nogometni ligi na svetu.

  • Share/Bookmark
Zapisal izmisljeni | 8.08.2011 - 10:09 - Kategorije: 01.Premier League -

Po rekordnem 19. naslovu državnega pravaka, je Manchester United, včeraj, osvojil še 19. Community shield, kar je njihov že četrti v zadnjih petih letih. Po lanskoletnem , ko so premagali Chelsea, pa je tokrat padel Manchester City, ki je kljub miljonskim  vlaganjem v ekipo še daleč od Rdečih vragov, saj so lovili svoj šele četrti Community shield, a kot je že jasno neuspešno.

Vendar so v mestnem obračunu na Wembley stadionu v Londonu, kjer so večer prej v severnem delu mesta divjajli nasilni protesti, pričeli veliko bolje od rdečih, ki so imeli v uvodu premoč in nekaj dobrih poskusov kot je prosti strel Rooneya, strel Nanija. Manchester City se je kmalu osvobodil pritiska in bil enakovreden nasprotnik, iz svoje prve prave priložnosti pa je dosegel gol. V 38. minuti srečanja je po prostem strelu z leve, ki ga je izvedel David Silva, v kazenskem prostoru Uniteda, najvišje skočil Joleon Lescott in z glavo zadel za 0-1, pri čemer je velik del krivde na Ferdinandu, ki je precej mlačno in neodločno slabo pokrival strelca, prav tako pa bi golman De Gea lahko posredoval, a je ostal vkopan na črti, kot pravimo. Že nekaj minut kasneje, točneje v 45. minuti srečanja je bosanski reprezentant Edin Džeko potegnil proti kazenskem protoru nasprotnika in ob postavljeni obrambi, z natančnim strelom z dobrih 30-ih metrov pa zadel z 0-2 in tudi tu bi del krivde pripisal nasprotnikovi neodločnosti, ki spet niso šli v blok strela, tako kot v finalu Champions league, in pa predvsem slabemu posredovanju letošnje golmanske okrepitve. Španec David De Gea je bil prepočasen in s posnetka je bilo razvidno, da je zadetek povsem njegov, kar pomeni, da je bil celo najzaslužnejši za, že visoko, vodstvo Manchester Citya, če smem.

V drugem polčasu pa je Sir Alex Ferguson, ki je že pred srečanjem izjavil, da je Community shield, zanj nekakšna prijateljska tekma, pred pričetkom sezone oz. prvenstva, iz igre potegnil oba centralna branilca, kapetana Vidića in Ferdinanda, namesto njiju pa v igro poslal Evansa in novinca Jonesa, ob hokejski trojni menjavi pa je namesto Carricka zaigral še mladi Cleverley. Menjave in verjetno predvsem Fergusonova kritika ob polčasu je prinesla napredek v igri rdečih in že v 52. minuti je po prostem strelu/podaji novinca Ashley Younga, iz bližine elegantno zadel Chris Smalling. Že v 58. minuti srečanja je bil rezultat poravnan, po izvrstni akciji na robu kazenskega prostora, ki se je ne bi branila/sramovala niti Barcelona, znana po takšnem tika-taka igranju, je po podaji Cleverlya zadel Nani in izid na semaforju stadiona Wembley, kjer se spet igrajo vsa finala Community shielda je kazal 2-2. Igralci v rdečih dresih so bili veliko boljši nasprotnik, vendar pa do sprememb izida ni prišlo tja do sodnikovega podaljška. Ravno ko so me spraševali ali bodo podaljški ali penali pa je sledil Unitedov finalni udarec. Po nerazumljivi napaki belgijca Kompanija v 94. minuti srečanja, potem ko je Rooney iz svojega kazenskega prostora izbil žogo, navedeni belgijec pa se ob soigralcu Clichyu nikakor ni mogel odločiti kdo bi pobral to žogo, kar je izkoristil Nani in v polnem šprintu ukradel/osvojil žogo, s sredine igrišča krenil sam proti golmanu Hartu, ga elegantno obšel in zadel za 3-2, za še eno veličastno zmago, za 19. Community shield.

19

Ne glede na izjave pred srečanjem, da gre za bolj prijateljski dvoboj, so se nove lovorike razveselili tako Sir Alex Ferguson kot navijači oz. vsi skupaj, predvsem pa igralci, ki so še enkrat več izvedli preobrat, v katerega je ob polčasu le malokdo verjel. Prav simpatično je izgledal tisti navijaški transparent na katerem so ob imenu Uniteda narisani pokali, ob imenu Citya pa znaki $ oz. denarja.

Manchester City še kar čakamo, da se resneje vključi v boj za vrh angleškega nogometa, kjer zadnja leta/desetletja kraljuje njihov mestni tekmec, Manchester United, in po takšnem porazu bodo njihove frustracije še nekoliko večje, medtem ko je sloviti Sir Alex Ferguson že s prvo uradno tekmo svoje novince, golmana Davida De Geo ki bo nadomestil Van der Sara, Phil Jonesa in Ashley Younga vpeljal v svet uspehov in lovorik, pri čemer pa se še domnevno čaka prihod Weslay Sneijdera, ki mu podobno ni uspelo z Interom proti AC Milanu in ki naj bi nadomestil legendarnega Paul Scholesa, kateri je pred dnevi s poslovilno tekmo, odšel v zasluženi pokoj s stilom.

Vse to so že teme za prihodnost in za konec te objave, sta tu le še postavi ekip tega Community sheilda;

MANCHESTER UNITED v formaciji 4-4-2 : David De Gea – Chris Smalling, Rio Ferdinand (46. Phil Jones), Nemanja Vidić (Jonny Evans, Patrice Evra – Nani, Michael Carrick (46. Tom Cleverley), Anderson, Ashley Young – Wayne Rooney, Danny Welbeck (89. Dimitar Berbatov)

MANCHESTER CITY v formaciji 4-3-3 : Joe Hart – Micah Richards, Vincent Kompany, Joleon Lescott, Aleksandar Kolarov (73. Gael Clichy) – Nigel De Jong, Yaya Toure, James Milner (67. Adam Johnson) – David Silva, Edin Džeko, Mario Balotelli (59. Gareth Barry)

 

  • Share/Bookmark
Zapisal izmisljeni | 14.06.2011 - 19:02 - Kategorije: 01.Premier League, nogometaši -

Bom ponovil uvod prejšne objave;

Pred leti sta si delila slačilnico oz. bila soigralca, zdaj pa si delita vrh angleške lestvice strelcev za sezono 2010/11, v kateri sta dosegla, vsak po 20 golov.

Dimitar Berbatov iz Manchester Uniteda in Carlos Tevez iz sosednjega Manchester Citya.

dimitar

Dimitar Ivanov Berbatov, kot se glasi njegovo polno ime, se je rodil 30.1.1981 v bolgarskem Blagoevgradu, na jugozahodu države, kjer je tudi pričel svojo uspešno nogometno kariero.

FC Pirin iz Blagoevgrada je bil namreč njegov prvi klub, od ‘91 do ‘98 se je kalil v mlajših kategorijah in v 92-ih nastopih dosegel kar 77 zadetkov, 1998. pa je odigral za prvo ekipo in v devetih srečanjih dosegel dva zadetka, kar ni neka impresivna statistika, a očitno je bilo vse skupaj dovolj za prestop v slovitejši CSKA iz Sofije, za katerega je pred leti nastopal tudi njegov oče. Znano je, da ga je takrat ugrabil bolgarski gangster Georgi Iliev in želel prisiliti v podpis z njegovim klubom, Lokomotivo iz Plovdiva, a je situacijo rešil Berbatov starejši, ki se je obrnil na pomoč k Iliji Pavlovu iz CSKA Sofije, ta ba baje na rivalsko gangstersko združbo in situacija se je kmalu srečno razrešila.

Dimitar Berbatov je v treh sezonah, od ‘98 do 2001 v 49-ih nastopih dosegel 26 prvoligaških zadetkov, skupaj v 64-ih tekmah 38 zadetkov, pri tem osvojil pokalno lovoriko ‘98/99, kar mu je prineslo zanimanja zahodnjaških evropskih klubov, vendar pa se je v zadnjem trenutku izjalovila realizacija transferja v italijanski Lecce, ki je sezono predtem kupil črnogorca Vučinića in hrvata Vugrinca, namesto Berbatova pa, če smem, Sebastjana Cimerotića. Verjetno so bila posredi spet neka bugarska posla, ki so nekoliko kasneje za okoli 2,5 milijona eurov prodali mladeniča v nemški Bayer Leverkusen, ki je z brazilcem Luciom in argentincem Diego Placentejem sestavljal ekipo, ki bo nekoliko kasneje dosegla svoj vrh v finalu Lige prvakov 2001/02. Kar se tiče domačih/nemških trofej je že pregovorno znano, da Bayer Leverkusen kar redno ne osvaja lovorik, temveč tolažilna druga mesta in v času od 2001 do 2006, ko je za njih nastopal bolgarski napadalec, je bilo prav tako, ne glede na njegov odličen strelski učinek, 154 bundesligaških nastopov in 69 prvenstvenih zadetkov oz. skupno 201 nastop in 91 golov.

Poleti 2006 je angleški Tottenham uspel realizirati željeni transfer oz. privoliti Bayer Leverkusen in Dimitra Berbatova v transfer, v najmočnejšo svetovno ligo, konkretno v Tottenham Hotspur, za kar so odšteli okoli 16 milijonov eurov. Bayer Leverkusen je lepo zaslužil oz. profitiral in iz 2,5 milijona vložka dobil 16 milijonov eurov, medtem ko je Tottenham dobil potentnega napadalca, ki je v 70-ih srečanjih zabil 27 golov, skupaj v 102. srečanjih 46. zadetkov, pri tem pa občutno pripomogel k osvojitvi Ligaškega pokala 2007/08.

Spet je Sir Alex Ferguson v bolgaru prepoznal kvaliteto, pa čeprav je ta na igrišču deloval nonšalantno, preveč elegantno in premalo borbeno, kar naj bi bila idealna proti-utež podivjanemu prvemu napadalcu Manchester Uniteda, Wayne Rooneyu. Kar 38 milijonov eurov za igralca, ki je v debitantski premierligaški sezoni dosegel 12 prvenstvenih zadetkov, naslednjo pa 15, je bila po mojem mnenju pretirana vsota, a poleti 2008, ko se je že pričela nova sezona, je Manchester United odštel prav toliko za Berbatova, kar je bil njihov tretji najvišji transfer. Vrh je zadržal Rio Ferdinand, ki je poleti 2002 iz Leeds Uniteda  prispel za kar 46 milijonov eurov, drugo mesto pa nedokazani argentinec Juan Sebastian Veron, ki je leto prej prispel za 42,6 milijona eurov.

A vrnimo se k Berbatovu, ki je prvo sezono v novem klubu, v 31-ih srečanjih dosegel skromnih 9 zadetkov in se s Tevezom boril za mesto v ekipi, v naslednji pa svoj učinek zvišal na 12 zadetkov, da bi v pravkar končani 2010/11, z 21. zadetki, postal, skupaj z bivšim soigralcem Tevezom, prvi strelec lige.

V teh treh sezonah med rdečimi vragi, je bolgarski napadalec osvojil dva naslova državnih prvakov, 2008/09, 2010/11, Ligaški pokal 2009/10, Community shield 2010, pa klubsko prvenstvo 2008, medtem ko z reprezentanco Bolgarije ni posegel po višjih uvrstitvah.

V 79-ih nastopih za reprezentanco Bolgarije, je Dimitar Berbatov dosegel kar 48 zadetkov in bil tudi zaradi tega, že kar sedemkrat izbran za igralca leta v Bolgariji, vključno z zadnjimi štirimi naslovi oz. lovorikami v obdobju od 2007 do 2010. V teku teh neuspešnih kvalifikacij za evropsko prvenstvo pa se je odločil zaključiti svojo reprezentančno kariero in več časa posvetiti klubski karieri, kjer so rezultati že vidni, čeprav mu letošnji dosežki, baje še ne zagotavljajo ostanka v klubu.

Govori se namreč, da bi se lahko zgodila nova selitev strelca, čigar idola v mladosti sta bila Marco Van Basten in nekoliko kasneje legendarni anglež Alan Shearer, ki ju sicer ni dosegel, a se jima je kar lepo približal, vendar je legendarni Sir Alex, verjetno spet začutil primerni trenutek za določene menjave oz. osvežitve ekipe. Mene to prav nič ne moti, saj se mi zdi, da ni nikoli zares upravičil vložka, za katerega je znal izjaviti, da mu ustvarja prevelik psihični pritisk, posledično pa slabše predstave in verjetno so vse vezi s klubom oz. managerjem popokale, ko pred dnevi ni bil uvrščen v ekipo za finale Lige prvakov oz. je moral tekmo sezone spremljati kot gledalec s tribun. Precej podobno kot večkrat omenjeni Tevez pred leti, ko je bil samo rezervist v svojem finalu lige prvakov 2008/09, pa potem kmalu zapustil klub oz. prestopil v sosednjega.

  • Share/Bookmark
Zapisal izmisljeni | 14.06.2011 - 02:22 - Kategorije: 01.Premier League, nogometaši -

Pred leti sta si delila slačilnico oz. bila soigralca, zdaj pa si delita vrh angleške lestvice strelcev za sezono 2010/11, v kateri sta dosegal, vsak po 20 golov.

Dimitar Berbatov iz Manchester Uniteda in Carlos Tevez iz sosednjega Manchester Citya.

tevez

Carlos Alberto Tevez, kot se glasi njegovo polno ime, se je rodil 5.2.84 v Ciudadeli, v Buones Airesu v Argentini, kot Carlos Alberto Martinez, vendar pa je po klubskem sporu med matičnim All Boys in slovito Boca Juniors prevzel mamin dekliški priimek in se priključil Boci. Svojo mladost je preživel v četrti imenovani Fuerte Apache, zaradi česar se ga je prijel vzdevek El Apache oz. Apač, opekline po vratu pa je dobil v otroštvu, ko se je nanj zlila vrela voda. 

V času od 2001 do 2004 je v prvoligaški konkurenci, v 75-ih nastopih dosegel 26 zadetkov, pri tem osvojil Aperturo 2003, Copo Libertadores 2003, Internacionalni pokal proti AC Milanu, Copa Cudamericano 2004, potem pa v vnovičnem kontraverznem transferju prestopil v brazilski Corinthians. Hkrati je bil to najdražji južnoameriški transfer, okoli 15 milijonov eurov so odšetli zanj pri novem klubu oz. pri Media sport investments, ki je nadalje tržila njegovo ime oz. skrbela za njegovo kariero. Carlos pa je skrbel za dobre igre in gole, 47 nastopov – 31 golov, zaradi česar je bil v sosednji/sovražni Braziliji izbran za najboljšega igralca lige, kar se tujemu igralcu ni zgodilo/dodelilo že od daljnega leta ‘76, preveri TUKAJ, hkrati pa je s klubom osvojil še naslov državnega prvaka, torej prvenstvo 2005, zaradi česar je bil kmalu na vrsti odhod v premožnejšo Evropo.

Začuda je Media sport investments, v paketu s še enim argentincem Corinthiansa Javierjem Mascheranom, dosegla dogovor z angleškim West Hamom, pa čeprav angleška pravila prepovedujejo takšna posredniška trgovanja, a hammersi, kot jih imenujejo so nekako uspeli izpeljati transfer oz. za Teveza in Mascherana odšteti kar po 14,6 milijona eurov. A težavna angleška liga ni bila takoj pogodu argentincema, ki sta igrala bolj povprečno, Tevez pa je v 26-ih nastopih dosegel samo 7 zadetkov, s tem, da sedmega, v zadnjem kolu proti Manchester Unitedu za zmago na Old Traffordu z 0-1 in za obstanek hemmersov v ligi. Smrdelo je takrat po dogovoru in prvak, Manchester United je kmalu objavil, da je kupil Teveza.

V Manchester United je, na posojo, prispel za okoli 12,7 milijona eurov, kar je precej denarja za igralca, ki je v sezoni dosegel samo 7 zadetkov, a prekaljeni Sir Alex Ferguson je igralca poznal že od prej in je vedel kaj dobiva, borca/strelca in kopico težav bi dodal jaz.V dveh sezonah je temperamentni in kontraverzni argentinec v dresu rdečih vragov zaigral na 63-ih prvenstvenih tekmah in dosegel 19 zadetkov, skupaj v 99-ih tekmah, 34 golov, pri tem sodeloval v osvajanju dveh prvenstev 2007/08 in 2008/09, Community shielda 2008,  Lige prvakov 2007/08, klubskega svetovnega prvenstva 2008, Ligaškega pokala 2008/09 in se predvsem zaradi borbenosti priljubil navijačem, ki so skandirali Alexu; sign him, sign him oz. podpiši pogodbo z njim. A za legendarnega stratega to ni bilo dovolj oz. se med sezono ni hotel vbadati še s tem, zaradi česar je užaljeni igralec vse dogovoril s sosedskim rivalom in poleti 2009 prestopil v bogati Manchester City, za katerega je ta oz. šeik Mansour bin Zayed odštel kar 29 milijonov eurov. Epilog celotne kolobocije je končal na sodišču, West Ham, Manchester United in City, športna agencija Media sport investments, Carlos Tevez, procenti, odškodnina, kazni itd.

V Manchester Cityu je Carlos zablestel v polnem sijaju, najprej je v 35-ih prvenstvenih nastopih dosegel 23 zadetkov, kar je zadostovalo za četrtomesto lestvice strelcev, skupaj pa v 42-ih 29 golov, medtem ko je bil v pravkar končani sezoni še boljši/uspešnejši.

V 28-ih tekmah je dosegel 20 zadetkov in si z Berbatovom iz Manchester Uniteda zagotovil nagrado za najboljšega premierligaškega strelca sezone 2010/11, skupaj pa dosegel v 39-ih tekmah 23 zadetkov, s tem, da je s klubom po 35-ih letih suše osvojil lovoriko, FA Pokal.

A pred nemirnim argentincem je precej negotova prihodnost, argentinski selektor Sergio Batista naj ne bi računal nanj oz. na njegove reprezentančne usluge, zaradi česar obstaja velika verjetnost o nepozivanju na prihajajoče prvenstvo Južne Amerike oz. Copa Americo in morebitni konec reprezentančne kariere, v kateri je v 58-ih nastopih dosegel 12 golov, pri tem pa 2004 na Olimpijskih igrah v Grčiji z Argentino osvojil zlato kolajno in bil, z 8 zadetki, najboljši strelec turnirja.

Tudi na klubskem področju je pred njim velika negotovost, saj naj bi že nekaj časa napovedoval odhod iz kluba, vendar je odškodnina zanj previsoka za mnoge, tako da se čakajo poteze Chelsea, italijansega Intera in Juventusa ter španskega Real Madrida.

A da bo zmeda popolna, Tevez govori, da bi rad prenehal z igranjem in se vrnil v domovino, kjer živi njegova žena z dvema hčerkama, čeprav bolje obveščeni vedo, da si je v Evropi omislil ljubico ….

Carlos Tevez, prvi strelec Premier league 2010/11, ki se ukvarja tudi z glasbo; Piola vago

  • Share/Bookmark
Zapisal izmisljeni | 13.06.2011 - 20:48 - Kategorije: 01.Premier League -

Angleška Premier league je že leta najmočnejša nogometna liga na svetu in kot taka je vsako sezono zelo zanimiva, s tem, da se mi je zdela tokrat še posebaj, predvsem zaradi zadnjega kola, kjer je kar nekaj moštev trepetalo zaradi možnega izpada iz lige, do zadnjih trenutkov.

logo

A začnimo pri vrhu, s prvakom Manchester Unitedom, v katerega je večina, po prestopu/odhodu portugalca Cristiana Ronalda in argentinca Carlosa Teveza, dvomila, še posebaj ob gledanju imen okrepitev. A Sir Alex Ferguson je še enkrat več dokazal, da se je sposoben prilagoditi sodobnemu nogometu, da zna sestaviti šampionsko ekipo tudi iz ne toliko zvenečih imen in tisto najbolj bistveno, da zna osvajati trofeje. Kot je že znano je Manchester United osvojil svoj 19. naslov državnega prvaka, kar je rekordni dosežek, s katerim je prehitel prav tako sloviti Liverpool in o njihovih trofejih nekoliko več drugič. Rdeči vragi, kot jim pravimo imajo torej uradno najboljšega trenerja/managerja sezone, že nahvaljenega Sir Alex Fergusona, ki je to postal že devetič, njihov kapetan, srbski reprezentant Nemanja Vidić pa je bil v izboru glavnega sponzorja lige, podjetja Barclay’s, izbran za najboljšega igralca lige, medtem ko je bolgar Dimitar Berbatov zasedel vrh lestvice strelcev. Pri tem ne smemo pozabiti igralca leta v izboru navijačev kluba Javiera Hernandeza Chicharita, Nani je bil najboljši asistent lige zaradi česar so ga soigralci izbrali za igralca sezone, golmanska legenda Edwin van der Sar je bil v svoji poslovilni sezoni maestralen, veteran Ryan Giggs prav tako, Wayne Rooney se je v drugem delu sezone končno prebudil, pa saj bi lahko našteval/hvalil do onemoglosti. A ob vseh hvalospevih je dejstvo, da niso bili tako sigurni/zanesljivi kot v preteklosti, ko so osvajali naslove, vendar pa je bilo tudi to dovolj za rekordni naslov, pri čemer so na domačem Old Traffordu zabeležili kar 18 zmag in samo en neodločen izid, pa še na tega sem naletel ob svojem prvem obisku svetišča; TUKAJ. A od zmag in priznanj/trofej k nekoliko manj prijetnim temam, to je k finalu Lige prvakov, kjer je sloviti Manchester United v velikem finalu poražen/ponižan s strani katalonskega giganta in Edwin Van der Sar in Paul Scholes sta svoji karieri zaključila z neslavnim porazom, vendar pa o njima nekoliko več v naslednjih dnevih, kakor tudi verjetno o Mr. Perfectu, kot so ga zaradi vzglednosti klicali, a se je izkazalo, da je bil vse prej kot to. Ryan Giggs trenutno rešuje svoj zakon, kariera je pod vprašajem, dobro ime pa že šlo. Tačas pa se nasledniki že iščejo, novi Rio kot pravijo Phil Jonesu iz Blackburna je kupljen za 20 milijonov,  golman De Gea  iz Atletico Madrida in Ashley Young iz Aston Ville sta blizu, čakajo na Sneijdera, Modrića itd.

Londonski Chelsea, ki je imel še pred časom podobne težave zaradi seksualnih afer, se je le nekako stabiliziral, vendar je v zimskem terminu nekoliko zaspal in njihovo bujenje iz tega je trajalo predolgo, zaradi česar so tudi izgubili bitko za prvaka, pri čemer jim ni bil v veliko pomoč tudi nakup španskega napadalca Fernanda Torresa, ki je uspel v novem klubu v 18-ih srečanjih doseči samo en zadetek. Uspavani ekipi se baje obetajo korenite spremembe, šef/lastnik Abramovich je ponovno izgubil potrpljenje in prvi, ki mu je pokazal vrata je bil, zadaj že bivši strateg ekipe, italijan Carlo Ancelotti, ki je sezono predtem v debitantskem letu osvojil dvojno krono oz. pokalno tekmovanje in prvenstvo. Torej, kar nekaj igralcev se bo izmenjalo v londonski ekipi, ki je s tem drugim mestom, razočarala in zanimivo bo spremlajti prestopni rok, baje da zadnji brez finančnega Fair playa, kot pravijo. Do tretjega mesta pa se je povzpel Manchester City, ki si je s tem zagotovil, tako kot prvi dve ekipi, direktno udeležbo v elitni Ligi prvakov, hkrati pa je osvojil tudi FA pokal in prekinil svoj 35-letni post, kar se tiče trofej. Tako kot sem že napovedoval, enormni vložki počasi že dajejo rezultate in menim, da bo tudi za njih prihodnost še uspešnejša, torej odpadejo teorije, da so zvezda enodnevnica. Bogati šeiki nimajo težav z izdajanjem bianco čekov pri privabljanju nogometašev in tudi morebitni odhod njihovega prvega strelca Teveza iz takšnih in drugačnih razlogov, se ne bi smeli občutiti, ostaja pa vprašanje/dvom ali je njihov trener Roberto Mancini dovolj kvaliteten za vodenje takšne super-ekipe. Prvaki prestopnih rokov bodo tudi tokrat zapravljali gore denarja, samo da bi zgradili nepremagljivo moštvo, in njihove tarče, beri igralci, to vedo zaradi česar dobivajo neverjetne plače. Primer, Cristiano Ronaldo iz Reala naj bi jim sporočil, da v kolikor ga hočejo, mu morajo zagotoviti 400.000 funtov tedenske plače itd. Na drugi strani imamo varčni Arsenal, ki bi jim lahko  rekli Looserji sezone, saj so po borbi za naslov prvaka, v zadnjih nekaj kolih povsem popustili in zdrsnili, beri padli na četrto mesto, kar jim v naslednji sezoni v evropskih pokalih prinaša samo kvalifikacije za elitno Ligo prvakov. Francoski strateg Wenger ima v svojih vrstah nogometaša, ki je najbolje izkoristil svoje igralne minute v vsej ligi, Robin Van Persie je namreč dosegel 18 golov oz. zadel vsakih 98,2 minute, vendar pa očitno ni imel zadostne podpore v soigralcih, ki so predvsem zaradi svoje mladosti/neizkušenosti, še enkrat več razočarali ko je bilo najpomembneje. Zaenkrat ostajajo samo fantiči in ne možje, ki osvajajo lovorike, ponoven razočarujoč razplet pa jezi čedalje več navijačev/privržencev kluba, ki so pričeli omenjati celo zamenjavo do-sedaj idoliziranega trenerja, v kolikor ta ne spremeni strategije in posledica tega znajo biti ne-tipični wengerovski nakupi oz. odstopanje od svoje filozofije. Ob vsem skupaj je tu še vedno prisotna želja Fabregasa po odhodu iz kluba, ki že leta ni ničesar osvojil, podobno naj bi bilo tudi s fancozem Nasrijem, ki naj bi se spogledoval z Manchester Unitedom, vendar pa je vsaj nekaj dobrega v vsem skupaj in sicer eden od največjih upov angleškega nogometa, Jack Wilshere, se je dokončno potrdil in kaže da bo Fabregasov naslednik, ta pa naj bi za 50 milijonov eurov odškodnine lahko zapustil topnike. Nesrečno peto mesto, kar se tiče željene Lige prvakov, je osvojil njihov največji rival, Tottenham, ki bo spet zaigral le v Europa league, potem ko je letos nekajkrat navdušil v tistem elitnem evropskem tekmovanju. Predvsem se je tam izkazal valižan Gareth Bale, ki so ga v združenju igralcev Premier league izbrali za nogometaša leta, vse skupaj pa ga je izstrelilo med največje zvezdnike nogometa, medtem ko je celotno sezono zagotovo najbolje odigral mali hrvat Luka Modrić, tako kot valižanski soigralec želja mnogih eminentnejših klubov in vodstvo kluba bi znalo pasti v skušnjave, kot bi se reklo. Tudi Liverpool je uspel izboriti Europa league, predvsem po zaslugi še pravočasne menjave na trenerskem mestu, kjer je meni všečni, a v Liverpoolu neuspešni Roy Hodgson, moral svoje mesto prepustiti Kingu Kennyu kot ga kličejo oz. Kenny Daglishu, nekoč legendarnemu napadalcu te ekipe. Odhod/prodaja že omenjenega Torresa se ni preveč občutila in cenejši zamenjavi sta ga kar uspešno nadomestili, predvsem, meni čedalje bolj antipatični urugvajec Luis Suarez, medtem ko Andy Caroll še vedno ostaja dolžnik. Tudi tu se omenjajo veliki nakupi, baje eni zadnjih pred nekakšnim obveznim finančnim fair-playem, ob tem pa ima klub v mlajših kategorijah kar 20 reprezentantov, ki nestrpno čakajo na svoje priložnosti. Drugi klub iz Liverpoola, Everton je sezono zaključil mesto pod mestnim rivalom, pri čemer pa je dokončno uveljavil kar nekaj nogometnih imen, med katerimi Leighton Baines zavzema vodilni položaj v kategorijo predložkov, saj je v 38-ih tekmah kar 249-krat podal v kazenski prostor, a soigralci očitno to niso znali preveč dobro izkoristiti. Jack Rodwell je ime, ki bi ga znali v prihodnosti še večkrat slišati. Fulham se je presenetljivo umestil v zgornji del lestvice, medtem ko sem od Aston Ville pričakoval veliko več kot to deveto mesto, ki so ga na koncu osvojili, a že uvod sezone oz. protestni odstop O’Neilla je dal vedeti, da se obeta turbolentna sezona, ki jo je nekoliko ublažil pozimi kupljeni Darren Bent, a perspektivni/nezadovoljni Ashley Young bi si kmalu znal poiskati nov klub za igranje, medtem ko so v Aston Villi, v času nastajanja tega teksta že pričeli s čistko, kjer ni več prostora za kapetana Reo-Cookerja, Carewa, Piresa in še šest drugih, zaenkrat. Obetavni Sunderland je s prodajo omenjenga Benta nekoliko izgubil, a finančna inekcija od prodaje igralca je zagotovo koristila. In ko sem že omenil Younga bi še dodal, da gre za igralca nad katerim je bilo storjenih največ prekrškov, 96, medtem ko se je nepazljivi Bent kar 67-krat znašel v prepovedanem položaju, kar je za 20 več od naslednjega na lestvici. West Bromwich Albion je klubič, ki je edini v ligi uspel ujeti točko pri prvaku na slovitem Old Traffordu in za katerega nastopa nigerijec Peter Odemwingie, ki je dosegel teh 76 prepovedanih položajev, pri čemer pa je tudi daleč najboljši strelec svoje ekipe v tej sezoni, v kateri je dosegel 15 zadetkov in 9 asistenc. Newcastle je kljub prodaji, nekoliko vrstic višje omenjenega Carolla, uspel precej komfortno zadržati svoj prvoligaški status, enako pa velja za Stoke City, ki je ob tem, v FA pokalu, prilezel celo do finala, kjer so bili boljši/uspešnejši modri iz Manchestra. Bolton je pričakovano nekje varno nad linijo izpada in če jih je v prvem delu sezone nosil šved Johan Elmander, ki je takoj po sezoni že podpisal za turški Fenerbahče, je drugi del sezone pripadel še enem bad boyu otoškega nogometa, Kevinu Daviesu. A kljub uspešnim igram bo Davis ostal zapisan kot eden najbolj grobih igralcev v zgodovini lige, saj je bil že sedmič v osmih sezonah, izbran za nabolj grobega nogometaša sezone, v kateri je storil kar 123 prekrškov in si prislužil 10 rumenih kartonov. Za Blackburn se mi zdi, da je na najrealnejšem mestu, tik nad linijo izpada, čeprav bi osebno rajši videl, da so izpadli npr. namesto Birmingham Citya ali Blackpoola, a želje so eno, realnost pa drugo. In v realnosti je Wigan, predvsem po zaslugi izvrstnih partij v zadnjih kolih, uspel zadržati prvoligaški status, precej podobno pa je uspelo tudi Wolverhamptonu, ki je kot zadnji ostal nad tisto magično črto, ki ločuje premierligaše od drugoligašev. Birmingham City, ki je po osvojitvi Ligaškega pokala očitno preveč proslavljal, je v zadnjem delu prvenstva nanizal kup slabih rezultatov, predvsem porazov, zaradi česar je po zadnjem odigranem kolu obtičal na nehvaležnem 18. mestu, prvem ki vodi med drugoligaše. Verjetno je kar nekaj k temu pripomogla tudi poškodba najvišjega igralca lige, 202 cm visokega srbskega napadalca Nikole Žigića, ki se bo verjetno poskusil izogniti nastopanju v drugi ligi oz. Premiershipu. Tja pa se vrača tudi Blackpool, ki me je očaral z ofenzivno in atraktivno igro, a njihova obramba je bila preslaba in predvsem zaradi njih se po enoletnem plesu v eliti, vračajo v ligo nižje. Njihov branilec Ian Evatt pa je vodilni po številu čistih štartov oz. brez prekrška, kar je tolažilno priznanje, kakor tudi za Charlie Adama, da je eno od odkritij sezone, medtem ko je mene najbolj navdušil njihov spretni napadalec D.J. Campbell. Na zadnjem mestu je pristal West Ham United, ki je že nekaj sezon plesal po robu in tokrat se jim ni izšlo, saj so osvojili zadnje mesto oz. 20., pri tem pa je zanimivo, da je njihov Scott Parker, po izboru novinarjev, igralec sezone 2010/11.

V povezavi TUKAJ je še izbor najboljših 11, v Premier league 2010/11, spodaj pa je še lestvica strelcev iste;

Dimitar Berbatov iz Manchester Uniteda je dosegel 21 golov v 32-ih tekmah, kar pa mu ne zagotavlja še ene sezone v Manchester Unitedu, saj naj bi bil vključen v posel menjave za hrvata Modrića iz Tottenhama, kjer je v preteklosti že igral. Isto število golov je dosegel tudi problematični argentinec Carlos Tevez iz sosedskega Manchester Citya, ki je za svojih 21 zadetkov potreboval tekmo manj oz. 31 srečanj, tudi on pa naj bi bil blizu odhoda oz. menjave kluba, baje sta najresnejša kandidata za njegov odkup italijanski Inter in špaanski Real. Tretje mesto je osvojil nizozemec Robin van Persie iz Arsenala z 18. goli v 25-srečanjih, četrti je Darren Bent iz Aston Ville oz. Sunderlanda od koder je med sezono prestopil, peti pa je nigerijec Peter Odemwingie iz West Bromwich Albiona, za katerega je dosegel 15 zadetkov v 32-ih tekmah itd. Še nekoliko razvidnejše;

  • Dimitar Berbatov (Manchester United)  20 golov
  • Carlos Tevez (Manchester City) 20 golov
  • Robin Van Persie (Arsenal) 18 golov
  • Darren Bent (Sunderland/Aston Villa) 17 golov
  • Peter Odemwingie (West Bromwich Albion) 15 golov
  • D.J. Campbell (Blackpool) 13 golov
  • Andy Carroll (Newcastel/Liverpool) 13 golov
  • Javier Hernandez (Manchester United) 13 golov
  • Dirk Kuyt (Liverpool) 13 golov
  • Florent Malouda (Chelsea) 13 golov
  • Rafael van Der Vaart (Tottenham) 13 golov

Pri asistentih je bil najboljši portugalec Nani iz Manchester Uniteda z 18. asistencami, sledijo pa mu Didier Drogba (Chelsea) s 15. asistencami, Cesc Fabregas (Arsenal) s 14. asistencami, Andrei Arshavin (Arsenal), Leighton Baines (Everton) Chris Brunt (West Bromwich Albion), Ashley Young (Aston Villa) in Wayne Rooney (Manchester United) s po 11. asistencami itd.

Po mesecih so bili za najboljšega igralca izbrani takole;

  • avgust, Paul Scholes (Manchester United)
  • september, Peter Odemwingie (West Bromwich Albion)
  • oktober, Rafael van Der Vaart (Tottenham)
  • november, Johan Elmander (Bolton)
  • december, Samir Nasri (Arsenal)
  • januar, Dimitar Berbatov (Manchester United)
  • februar, Scott Parker (West Ham)
  • marec, David Luiz (Chelsea)
  • april, Peter Odemwingie (West Bromwich Albion)

idealna enasterica Premier league za sezono 2010/11 pa izgleda takole;

Edwin van der Sar (Manchester United) – Bacary Sagna (Arsenal), Nemanja Vidić (Manchester United), Vincent Kompany (Manchester City), Ashley Cole (Chelsea) – Nani (Manchester United), Samir Nasri (Arsenal), Jack Wilshere (Arsenal), Gareth Bale (Tottenham) – Carlos Tevez (Manchester City), Dimitar Berbatov (Manchester United)

Za konec pa še link, angleškega častnika Telegraph, kjer so predvidevanja nakupov,prodaj, želja ….. HERE

  • Share/Bookmark
Zapisal izmisljeni | 17.05.2011 - 01:04 - Kategorije: 01.Premier League -

Seveda je razlog za objavo v tem, da je Manchester City po miljonskih vložkih šeika Mansour bin Zayeda, končno, konkretno prvič po letu 1976 oz. po 35-ih letih suše, le prišel do svoje lovorike.

Manchester City F.C.

 

mc

Ustanovljen je bil že 1880 kot St. Mark’s West Gorton, a je kasneje, 1887, prišlo do spremembe imena  v Ardwick Association Football Club, da bi 1894 dobil današnjega, torej Manchester City. 

Manj slavni angleški premierligaš iz Manchestra, Manchester City naj bi bil klub lokalcev oz. raje, medtem ko naj bi bil slavnejši Manchester United bolj svetovljanski in zaradi tega naj bi bil, ne glede na vse, Manchester City glavni v mestu. Med njihove največje uspehe spadata osvojena prvenstva 1936/37, ko je sloviti United izpadel v nižji rang in pa 1967/68, ko so bili za dve točki uspešnejši prav od mestnega rivala ter FA pokali 1904, 1934, 1956, 1969, Community shield 1937, 1968, 1972, Ligaška pokala 1969/70 in 1975/76, od takrat pa do letos nič.

35-letni mrk od zmage nad Newcastle Unitedom 28.2.1976 do zmage nad Stoke Cityem 14.5.2011.

Osvojeni FA pokal je prinesel odrešitev za navijače Citizensov, kot se ljubkovalno imenujejo in strinajm se z njihovim največjim rivalom, legendarnim Sir Alex Fergusonom iz Manchester Uniteda, da bodo šele sedaj postali zares močni, saj se pričakuje ponovni nori shopping že omenjenega lastnika kluba, šejka Mansour bin Zajeda. Vse bolj pohlepni igralci bodo lahek plen njegovih milijonov, prav tako pa jih bo mamila možnost igranja v elitni Champions league, ki si jo bodo lahko zagotovili preko kvalifikacij, ki so že zagarantirane z letošnjim najman četrtim mestom v angleški Premier league. Četrto mesto prinaša torej kvalifikacije za elitizem, morebitna osvojitev tretjega pa pomeni direktno uvrstitev in kot kažejo trenutne razmere bi neprepričljivi Arsenal, ki jim v tem trenutku beži le dve točki, kiksal tudi pri Fulhamu, medtem ko Manchester City, v zadnjem kolu na domačem City of Manchester stadionu, čaka še en obračun s Stoke Cityem, ki jim je pred dnevi že omogočil en zgodovinski korak. Italijanski strokovnjak Roberto Mancini in njegovi igralci so torej z razlogom optimistični.

In če sem že omenil njihovega trenerja, managerja je težko reči/zapisati, saj ob razsipnem šeiku nima preveč besede pri izboru igralcev, je najbolj pošteno našteti še igralce oz. predstaviti ekipo;

golmani: prvi golman Joe Hart, izkušeni irec Shay Given in tretji vratar Stuart Taylor

branilci: srb Aleksandar Kolarov, mladi belgijec s kongovskim poreklom Dedryck Boyata, njegov izkušenejši reprezentančni kolega, prav tako belgijec s kongovskim poreklom Vincent Kompany, nemec z ganskim poreklom Jerome Boateng, reprezentant Slonokoščene obale Kolo Toure, argentinec Pablo Zabaleta, domači Micah Richards, Joleon Lescott in Shaleum Logan

zvezna vrsta: reprezentant Slonokoščene obale in brat igralca iz branilskih vrst Yaya Toure, francoz s senegalskim poreklom Patrick Viera, nizozemec s surinamskim poreklom Nigel De Jong, španec David Silva, angleška reprezentanta James Milner in Adam Johnson, bivši reprezentant Shaun Wright-Phillips, pa Michael Johnson

napadalci: bosanec Edin Džeko, problematični italijan z ganskim poreklom Mario Balotelli, brazilec Jo in argentinec Carlos Tevez

Čisto po pravici, že zdaj so ekstremno močna ekipa, kvalitetno pokrita na vseh igralnih mestih, z nekaj izjemnimi igralci na posoji v klubih kjer bodo dobili več priložnosti za igranje in težko je razumeti Mancinija, ki že izjavlja, da za prave uspehe, torej osvojitev angleškega prvenstva in konkurenčnost v elitni Champions league potrebuje še nekaj kvalitetnih okrepitev. Menim, da so v primerjavi z novimi prvaki, mestnimi rivali, že kvalitetnejša ekipa, vendar jih še manjka miselnost serijskih zmagovalcev in kopičenje zvezd se mi zdi izgovor za trenerski defecit Mancinija, ki mu je verjetno ta FA lovorika rešila službo, saj je bil po mojem že zrel za odstrel.

Kaj drugega reči/napisati za klub, trenerja, ekipo, kjer ni mesta za Neduma Onuoha, Wayne Bridga, irca Stevena Irelanda, valižana Craiga Bellamya, bolgara Martina Petrova in Valeri Bojinova, slovaka Vladimira Weissa, španca Javiera Garrida, ekvadorca Felipe Caiceda, paragvajca Roque Santa Cruza, brazilca Robinha, zimbabvijca Benjanija, togovca Emmanuela Adebayorja in ostale.

Nesramno bogati šeik Mansour bin Zayed si verjetno misli svoje in kmalu bomo lahko, na podlagi njegovih nakupov, videli del njegovih misli, za katere verjamam da segajo na sam nogometni vrh.

Zaenkrat sem prepričan, da si misli, da je bil strelec edinega gola v finalu FA pokala, Yaya Toure, njegov poletni nakup, vreden vsakega vloženega pennya/funta in po takšnem oz. podobnem receptu, bo tudi letos zbral sestavine, beri nogometaše, za svoje moštvo, kar bo seveda razveselilo vse Citizene, med katerimi so najbolj znani člani zasedbe Oasis.

Ko pa sem že pri glasbi, je tu še naslov njihove, beri navijaške, himne;  Blue Moon in z melodijo najdeno na You tube se poslavljam v pričakovanju vse močnejšega Manchester Citya, čeprav sem navijač njihovih mestnih rivalov.

  • Share/Bookmark
Zapisal izmisljeni | 18.04.2011 - 22:23 - Kategorije: 01.Premier League -

V angleški Premier league so že v sredini meseca aprila izbrali 11 najboljših igralcev sezone 2010/11;

Edwin van der Sar (Manchester United) – Bacary Sagna (Arsenal), Nemanja Vidić (Manchester United), Vincent Kompany (Manchester City), Ashley Cole (Chelsea) - Nani (Manchester United), Samir Nasri (Arsenal), Jack Wilshere (Arsenal), Gareth Bale (Tottenham) - Carlos Tevez (Manchester City), Dimitar Berbatov  (Manchester United)

Pri tem je bil valižan Gareth Bale iz Tottenhama izbran za najboljšega igralca, saj je v nekaterih tekmah povsem osupnil s svojimi sposobnostmi, vendar pa imam občutek, da je bil portugalec Nani konstantnejši, pri vsem skupaj pa je še nekoliko moje subjektivnosti oz. pristranskosti.

Med mladimi je zasijal, zgoraj že omenjeni, Jack Wilshere iz Arsenala, ki je konkurente pustil daleč za seboj, vključno s problematičnim Balotellijem iz Manchester Citya, ki se ni izkazal z ničemer drugim kot z ekscesi, naš Javier Hernandez pa je zaenkrat še v fazi uvajanja. Bosanec Edin Džeko iz Manchester Citya in Fernando Torres sta definitivno razočaranji sezone, kar ne vem komu bi dodelil to neslavno lovoriko, verjetno Torresu, ki je bil dražji in je podobno obupen še v reprezentanci, medtem ko je, vsaj zame, odkritje sezone Charlie Adam iz Blackpoola, katerega naj bi že vabili nekateri uspešnejši premierligaši. Tudi njegov soigralec D.J. Campbell mi je všeč, pa hvaljeni Sebastian Larsson, Darren Bent je že preverjena klasa, pa hrvat Modrić itd.

Za moj okus so nekoliko prekmalu izbrani najboljši, saj so pred nami še vsi pomembnejši razpleti, kot finale FA pokala, odločitev o prvaku oz. končna lestvica angleškega prvenstva, pa elitna Liga prvakov …

vendar pa je v tej enajsterici zajeto bistvo, realno najboljših 11, ki sem jih nekako napovedloval že TUKAJ v zimskem postanku.

  • Share/Bookmark
Zapisal izmisljeni | 2.03.2011 - 22:48 - Kategorije: 01.Premier League -

Lansko najpozitivnejše presenečenje sezone v angleški Premier league, Birmingham City, nadaljuje z odličnimi rezultati in objava je prišla kot nagrada za nedavno osvojeni Ligaški pokal.

Birmingham City

 

bc

Birmingham City football club, kot je njihovo polno ime so bili ustanovljeni že daljnega 1875 kot Small Health Alliance, 1905 se preimenovali v Birmingham, svoje današnje ime pa so prevzeli 1943.

V vsej svoji zgodovini so bili večino časa bolj ali manj povprečen angleški ligaš, čigar največji uspeh in edina lovorika doslej je bil prav Ligaški pokal, ki so ga osvojili ‘63, ko so premagali svojega največjega rivala oz. mestnega tekmeca Aston Villo.

Predtem so bili najbližje uspehu v FA pokalu, ko so prišli do finala ‘31 in ‘56, v Pokalu velesejemskih mest so v finalu leta ‘60 izgubili proti sloviti Barceloni, samo leto kasneje oz. v finalu ‘61 pa še proti italijanski Romi, v novejši zgodovini pa bi omenil še finale ligaškega pokala 2001, ko jih je premagal Liverpool.

Leta 1989 so se prvič znašli v tretjeligaški družbi, po prevzemu lastništva bratov Kumar pa se je pričela njihova počasna a vztrajna pot navzgor. Ekipa s St. Andrews stadiona, ki sprejme okoli 30.000 gledalcev je namreč počasi, s pametnim trgovanjem oz. balansiranjem med finančno stabilnostjo in rezultatskimi uspehi le uspelo ustvariti moštvo, ki se očitno lahko kosa z najboljšimi v najmočnejši svetovni nogometni ligi.

Oktobra 2009 je investicijska družba Grandtop international holding postala lastnik kluba, v katerem je že dve leti na mestu glavnega trenerja oz. managerja deloval uspešni škotski strokovnjak Alex McLeash, ki se je predtem izkazal že v škotskih klubih Hibernian in Glasgow Rangers. Prav on je po mojem mnenju eden najzaslužnejših za drugo klubsko trofejo, ki so zanj že kar nekakšna stalnica trenerske kariere, seveda ob igralski zasedbi, ki je njegov rokopis.

golmani: Ben Foster, irec Colin Doyle in severnoirski veteran Maik Taylor

obrambna vrsta: čeh Martin Jiranek, irski kapetan Stephen Carr, Curtis Davies, Liam Ridgewell, Scott Dann, Roger Johnson, Stuart Parnaby, David Murphy,

zvezna vrsta: čilenec Jean Beausejour, iz Barcelone posojeni belorus Aleksandr Hleb, šved Sebastian Larsson, irec Keith Fahey, škot Barry Ferguson, Lee Bowyer, Craig Gardner, David Bentley in mladi 19-letni Jordon Mutch

napadalci: srb Nikola Žigić, iz ruskega Rubina posojeni nigerijec Obafemi Martins, škot Jamec McFadden, Cameron Jerome, veteran Kevin Phillips in iz grškega Olympiacosa posojeni Matt Derbyshire.

Tipična angleška, delovna ekipa, kateri je dodanih nekaj zelo dobrih internacionalcev kot so Jiranek, Beauseujour, Hleb, Larsson, Martins in Žigić, ki ob lokalnih otoških herojih kot so bivši manchesterovec Foster, zavržena tottenhamovca Carr in Bentley, močni Jerome itd, tvori žilavo/borbeno celoto.

V času med že omenjeno, prejšnjo/uspešno sezono in tokratnim uspehom so v klub prispeli trenutno vodilni igralci moštva kot so golman Ben Foster iz Manchester Uniteda, branilec Jirinek iz ruskega Spartak Moskve, dvojec zvezne vrste Beauseujour iz mehiške Americe in Hleb iz Barcelone, srbski napadalec Nikola Žigić iz španske Valencije, v zimskem prestopnem roku pa še David Bentley iz Tottenhama, Curtis Davies iz Aston Ville, Obafemi Martins iz ruskega Kazana itd, medtem ko so iz kluba odšli manj pomembni igralci.

Verjetno eden najbolj presenetljivih zmagovalcev te sezone, ki še na veliko traje, a dvomim, da bo katero od tovrstnih presenečenj uspelo preko vseh ovir/slovitejših nasprotnikov do trofeje, kot je to storil Birmingham City v Ligaškem pokalu 2010/11 oz. finalu proti slovitemu Arsenalu. Nikola Žigić je v 28. minuti srečanja po akciji iz kota, s strelom z glavo, zadel za vodstvo z 1-0, a je arsenalovec Van Persie v 29. minuti s prekrasnim volejem izenačil, v samem finišu tekme pa je rezervist Martins, po komičnem posredovanju Szczesnya in Koscielnya, bluesom, kot jih kličejo, zagotovil, toliko let pričakovano drugo trofejo.

  • Share/Bookmark
Zapisal izmisljeni | 3.02.2011 - 09:12 - Kategorije: 01.Premier League -

Prebogati šeik Mansour bin Zayed, aktualni lastnik angleškega nogomentega kluba Manchester Citya, je od svojeg prihoda v angleški nogomet, septembra 2008, ko je od bivšega tajskega premieja Taksin Shinawatre odkupil omenjeni nogometni klub, porabil kar miljardo angleških funtov, pri tem pa je bil njegov prvi kupljeni igralec, brazilec Robinho, katerega je speljal konkurentu/Chelsea, pred nosom, kot bi nekateri rekli, saj je njegovem takratnem klubu Real Madridu, ponudil daleč višjo odškodnino in s takšnim preverjenim receptom, kupuje še danes.

Tukaj je seznam nakupov igralcev Manchester Citya, odkar je njihov lastnik Abu Dhabi united group oz. šeik Mansour bin Zayed;

Robinho iz Real Madrida za 43 milijonov eurov

Wayne Bridge iz Chelsea za 13 milijonov eurov

Craig Bellamy iz West Hama za 15,5 milijona eurov

Shay Given iz Newcastla za 9 milijonov eurov

Nigel de Jong iz Hamburger SV za 18 milijonov eurov

Garteh Barry iz Aston Ville za 14 milijonov eurov

Roque Santa Cruz  iz  Blackburna za 21,2 milijona eurov

Carlos Tevez  iz  Manchester Uniteda za 29 milijona eurov

Emmanuel Adebayor  iz  Arsenala za 29 milijona eurov

Kolo Toure  iz Arsenala za 18,7 milijona eurov

Joleon Lescott iz Evertona za 27,5 milijona eurov

Sylvinho iz  Barcelone, brez odškodnine

Adam Johnson iz  Middlesbrougha za  9 milijonov eurov

Yaya Toure  iz  Barcelone za 30 milijonov eurov

David Silva  iz Valencije za 28,8 milijona eurov

Jerome Boateng  iz  Hamburger SV za 12.5 milijona eurov

Mario Balotelli  iz Intera za 30 milijonov eurov

James Milner  iz Aston Ville za 26 milijona eurov

Aleksandar Kolarov iz Lazia za 22.7 milijona eurov

Edin Džeko iz Wolfsburga za 32 milijona eurov

zaenkrat toliko, prihodnost pa bo seveda prinsela nove vrtoglave nakupe, pri čemer pa je prodaja, lahko zapišem kar razprodaja saj je donedavni rekorder Robinho že prodan v AC Milan za samo 18 milijonov, Craig Bellamy poslan na posojo v nižjeligaški Cardiff, Roque Santa Cruz v Blackburn, Emmanuel Adebayor v Real Madrid, verjetno pa bo poleti kmalu prišlo do novih posoj oz. odstrelov ….

  • Share/Bookmark
Zapisal izmisljeni | 22.12.2010 - 13:08 - Kategorije: 01.Premier League -

Gremo naprej s temi enajstericami, na vrsti je najboljših 11 v najmočnejši nacionalni ligi oz. v angleški Premier league, po izboru Goal.com

Golman: Joe Hart (Manchester city)

obrambna vrsta: Nedum Onuoha (Sunderland), Vincent Company (Manchester City), Nemanja Vidić (Manchester United), Leighton Baines (Everton)

zvezna vrsta: Chris Brunt (West Bromwich Albion), Samir Nasri (Arsenal), Cheik Tiote (Newcastle), Gareth Bale (Tottenham).

Napad: Andy Carroll (Newcastle), Johan Elmander (Bolton)

Dokončna potrditev mladega Hearta, ki bi lahko zaznamoval daljše obdobje tudi v reprezentančni vrsti, potem ko so leta tavali v iskanju kvalitetne enke. Obrambna vrsta je pričakovano čvrsta, poleg Vidića pa bi bil Ivanović iz Chelsea očitno preveč, a tudi Company ni nezasluženo notri. Nedum Onouha je malo presenečenje, še posebaj ker je bil pred sezono kot odvečen poslan na posojo, a priznati moram, da bi bil Zabaleta iz Manchester Citya prav tako odličen izbor. Stvar okusa kakor tudi levi bočni položaj, ki ga je osvojil neumorni Baines, pred Evro, Ashley Colom, Kolarovom, ki je bil dolgo poškodovan in ostalimi. V zvezni vrsti bi namesto Chrisa Brunta, ki ima za seboj res dobro jesen, vseeno postavil Nanija, Nasri je v življenski formi, Tiote je tisto kar potrebuje vsaka dobra ekipa, tihega garača/razbijača na sredini, vendar je ta praviloma podcenjen, kakor je tudi Luka Modrić, ki bi mu jaz poskušal najti neko mesto v ekipi. Njegov soigralec Gareth Bale se je izstrelil med najboljše na svetu in verjetno je trenutno najboljši igralec angleških zelenic. V napadu je ljubljenec angleške publike Carroll, pred katerim je verjetno še lepa nogometna prihodnost, le karakter še nekoliko uredi, Elmander iz osrednjega Boltona je po mnenju piscev te liste, najzaslužnejši za presenetljivo visoko uvrstitev kluba za katerega nastopa, čeprav bi se jaz odločil za Teveza, ki zabija redno, pa tudi Berbatov ima po slabših sezonah, končno učinkovito jesen.

  • Share/Bookmark