Zapisal izmisljeni | 27.06.2011 - 23:51 - Kategorije: miks -

Po Evropskem prvenstvu U21, nadaljujem še z enim tekmovanjem, ki sem ga spremljal predvsem preko Eurosporta, CONCACAF Golden cup, kot se uradno imenuje prvenstvo regije, ki je pod vodstvom The Confederation of North, Central American and Caribbean Association Footballa.

Torej površno prevedeno, Prvenstvo Severne in Centalne Amerike, s karibskim otočjem, po Evropskem prvenstvu, Afriškem prvenstvu in Prvenstvu Azije.

concacaf211

Prvenstvo, ki že tradicionalno gostijo ZDA, je imelo najprej skupinski del, kjer je dvanajst ekip razdeljenih v tri skupine, odigralo po tri srečanja in sicer;

Skupina A; Eden od favoritov prvenstva, pozitivno presenečeje lanskega svetovnega prvenstva, reprezentanca Mehike je že v tem delu tekmovanja ostala brez petih igralcev, vključno s prvim golmanom, ki so bili pozitivni na nedovoljene substance, a je vseeno po pričakovanjih, vknjižila vse tri zmage, z gol razliko 14-1 in potrdila svoj sloves, medtem ko je drugo mesto zasedla pomlajena reprezentanca Kostarike, v kateri je še najbolj znan napadalec nizozemskega Twenteja, Bryan Ruiz, o katerem pa nekoliko več ob drugi priložnosti. Enako število točk oz. razmerje 1 zmaga, 1 remi in en poraz je imel tudi El Salvador, ki pa je zaradi slabše gol razlike zasedel tretje mesto v skupini, a bil eden od dveh tretjeuvrščenih, ki je napredoval v naslednjo fazo tekmovanja. Zadnje mesto je pripadlo reprezentanci Kube, ki je tako kot je že skoraj v navadi ostala brez nekaterih, ki so pobegnili iz ekipe oz. emigrirali v boljše življenje.

Skupina B; V verjetno najmanj zahtevni skupini je reprezentanca Jamajke, brez veterana Ricarda Fullerja, osvojila prvo mesto, s tremi zmagami in gol razliko 7-0, drugo mesto pa si je uspel izboriti Honduras, ki smo ga pobližje spoznali na zadnjem svetovnem prvenstvu in ki ima kar nekaj prepoznavnih igralcev kot so Maynor Figueroa, Hendry Thomas in predvsem nesojeni zvezdaš Wilson Palacios. Zmago, neodločen izid in poraz je, tako kot Honduras vknjižila še tretjeuvrščena Gvatemala, ki je podobno kot El Salvador iz skupine A uspela zaradi gol razlike v naslednji krog, medtem ko je zadnje/četrto mesto pripadlo Grenadi, ki ima kar nekaj igralcev v angleških nižjih ligah, kar pa očitno ni bilo dovolj niti za točko, saj so zabeležili tri gladke poraze in končno gol razliko 1-15.

Skupina C:  Eno večjih presenečenj se je zgodilo v tej skupini, ko je reprezentanca Paname premagal domačo reprezentaco, predtem tudi Guadeloupe, v tretjem kolu pa remizirala s Kanado in osvojila kar prvo mesto v skupini, pa čeprav nima prav nobenega, širši javnosti znanega nogometaša. Posledično temu, je domača reprezentanca, ki smo si jo definitivno zapomnili z zadnjega svetovnega prvenstva, torej ZDA osvojila samo drugo mesto, z omenjenim porazom in dvema zmagama, tretje mesto je zato pripadlo reprezentanci Kanade, ki pa je zaradi najslabše gol-razlike med tretjeuvrščenimi izpadla iz nadaljnega tekmovanja. Guadeloupe, ki bi ga zelo težko našli zemljevidu brez namiga v katerem delu sveta iskati, je osvojil zadnje mesto, brez osvojene točke, a a sprjemljivo gol razliko 2-5.

Četrtfinale;

ZDA – Jamajka 2-0 Povsem pričakovana zmaga domače ekipe, ki se je pomerila s prvouvrščenim moštvom B skupine, katero pa je imelo izjemno priložnost že v 4. minuti srečanja, a so bili jamajški igralci premalo zbrani/preveč prestrašeni. Reprezentanca ZDA je počasi prevzela nadzor nad dogajanjem na igrišču in prvi gol na srečanju je bil dosežen šele v 49. minuti, ko je Jermain Jones poskusil s super-volejem, in s srečnim odbojem od jamajčana Taylora, so ZDA povedle z 1-0. Šele v 79. minuti si je večina navijačev na stadionu Roberta F. Kennedya v Washingtonu lahko oddahnila, ne glede na dominanco in priložnosti, ko je po hitri domači akciji, za končnih 2-o zadel fulhamov Clint Dempsey in ZDa poeljal v polfinale, kar si lahko ogledate TUKAJ.

Panama – El Salvador 1-1 (po penalih 5-3) Prvi polčas srečanja iz ozadja je zaznamovala sodniška napaka iz 23. minute, ko je sodnik Quesada podaril salvadorcem penal, a je bilo kmalu pravici zadoščeno, saj je Rodolfo Zeleya zgrešil, bolje rečeno/napisano je dobro odbranil panamski vratar Jaime Penedo. V drugem polčasu je po nekaj priložnostih na obeh straneh, na svoj račun, kot pravimo, le prišel nesrečni Zeleya, saj je bil tokrat dejansko storjen prekršek za penal in navedeni se ni ustrašil odgovornosti, po zgrešenem penalu in tokratnem prekršku nad njim, je odmislil vraževerje in zadel za vodstvo z 1-0, vendar pa so panamci krenil na vse ali nič in po nekaj lepih priložnostih, v izdihljajoh tekme, če smem, v 89. minuti, dosegli nekoliko dvomljiv/sumljiv gol, a če se ne motim je bila sodniška odločitev tokrat pravilna in po 1-1 je šla tekma v podaljške. Še strelca omenim, Luis Tejada imenovani Matador, ki se je v nadaljevanju oz. v podaljšku, tako kot cela panamska ekipa povsem razigral, vendar novih zadetkov ni bilo, pa čeprav je bilo nekaj neverjetnih priložnosti kot tista v 120. minuti, ki je niso izkoristili nogometaši El Salvadorja. Pri penalih je že omenjeni golman Paname, Jaime Penedo že v prvi seriji odbranil Dennisu Alasu in ob preciznosti vseh ostalih je bil to ključni trenutek za napredovanje reprezentance Paname. Report s tekme je TUKAJ.

Kostarika – Honduras 1-1 (po penalih 2-4) V zelo živahnem srečanju, kjer so bili občutno boljši igralci Hondurasa, so ti po seriji poskusov, predvsem z oddaljenosti, v 49. minuti srečanja le uspeli povesti z golom Jerry Bengstona, a je na drugi strani kostariška reprezentanca, v enem svojih redkih napadov, po akciji iz kota uspela izenačiti, strelec pa je bil Dennis Marshall. V nadaljevanju se je Kostarika ohrabrila in razigrala ter imela več od igre, tudi lepše priložnosti, še najlepšo pa v 76. minuti ko je Soboriu penal odbranil honduraški vratarValladeres, ki je imel nato v podaljških še precej dela, a ker je ostalo pri 1-1 so sledili penali. Nekoliko žal mi je bilo kostaričanov, ki se jih spomnim še od časov Hernana Medforda, kateri so bili pri izvajanju penalov manj natančni saj so zadeli dve prečki in Honduras, je kar nekoliko nezasluženo napredoval v polfinale. Ogled povzetkov TUKAJ.

Mehika – Guatemala 2-1 In čeprav je Gvatemala presenetljivo, po zaslugi spretnosti Carlosa Ruiza, povedla že v 5. minuti, je favorizirana Mehika izenačila v 48. preko De Nigrisa, v 66. minuti srečanja pa je svoje velemojstrstvo dokazal Chicarito, s pravim imenom Javier Hernandez, ki je zadel s peto, in Mehiko popeljal v naslednjo fazo tekmovanja, najzanimivejše trenutke pa si lahko ogledate TUKAJ.

Polfinale:

ZDA – Panama 1-0 Tudi tukaj je šlo po pričakovanjih domače, torej ameriške publike, saj se je njihova reprezentanca maščevala nad Panamo, za poraz iz skupinskega dela, tokrat z minimalno zmago, torej z 1-0, potem ko bi že zdavnaj morali zadeti, saj so nanizali kar nekaj lepih priložnosti, je v 76. minuti srečanja, po izjemni globinski podaji že pozabljenega wonderboya Freddya Aduja, Donovan podal pred gol, kjer je poentiral Clint Dempsey in dobili smo prvega finalista, skrajšana reportažica TUKAJ.

Mehika – Honduras 0-0 (po podaljških 2-0) V drugem polfinalnem obračunu pa ni bilo ravno vse po pričakovanjih, saj reprezentanca Mehike kljub srečanju na en gol, torej na gol Hondurasa, po ogromnem številu lepih priložnosti, ni uspela zadeti in srečanje je odšlo v podaljške. A že v 3. minuti podaljška, je po udarcu iz kota, najvišje skočil Aldo De Nigris in z glavo zadel za 1-0, težko izbojevano zmago pa je v 99. minuti srečanja še potrdil Javier Hernandez, potem ko je po še enem udarcu iz kota, spet najvišlje skočil rezervist/strelec prvega gola De Nigris, ki je asistiral prvemu strelcu turnirja, kateri je iz neposredne bližine zadel za končnih 2-0. V slogu predhodnih opisov tekem, je tudi TUKAJ video posnetek.

Sledilo je samo še veliko finale, katerega sta reprezentanci Mehike in ZDA odigrali na stadionu Rose Bowl v Pasadeni, kjer je bilo pred leti, pomeni 1994 finale svetovnega prvenstva.

Mehika v postavitvi 4-2-3-1; Alfredo Talavera – Efrain Juarez, Rafael Marquez, Hector Moreno, Carlos Salcido – Israel Castro, Giovani Dos Santos – Andres Guardado, Gerardo Torrado – Pablo Barrera – Javier Hernandez

ZDA v postavitiv 4-4-2;  Tim Howard – Carlos Bocanegra, Steven Cherundolo, Clarence Goodson, Eric Lichaj – Alejandro Bedoya, Michael Bradley, Clint Dempsey, Jermain Jones – Freddy Adu, Landon Donovan

Pred več kot 90.000 navijači, v že omenjeni ameriški Pasadeni, kjer je bilo po ocenah reporterjev občutno več gostujočih, torej navijačev Mehike, je domača, seveda v narekovaju oz. pod kotom, ekipa že po osmih minutah vodila z 1-0, potem ko je po udarcu iz kota najvišje skočil Michael Bradley, selektorjev sin in z udarcem z glavo američane povedel v vodstvo z 1-0. V 23. minuti srečanja je bilo že visokih 2-o za američane, po lepi ekipni akciji je Dempsey podal v prostor za najboljšega strelca ameriške reprezentance vseh časov, Landona Donovana, ki je torej zadel za povišanje vodstva, hkrati pa postal še najboljši strelec Golden cupa vseh časov, s 13. doseženimi zadetki. Izjemen začetek ameriške ekipe pa ni zmedel mehiške reprezentance, ki je kmalu, že v 29. minuti uspela znižati na 2-1, Javier Hernandez je demonstriral svoje razumevanje nogometa z izjemno globinsko podajo do westhamovca Pabla Barerre, ki je torej znižal, še pred koncem prvega polčasa, točneje v 36. minuti srečanja pa je bil dosežen še en mehiški zadetek. Nekoč prehvaljeni Giovanni Dos Santos je prodrl z desne, streljal na gol, do odbite žoge se je nekako dokopal  deportivov Andres Guardado, ki je uspel potisniti žogo v gol, še enkrat več pa se je izkazal Javier Hernandez, ki je bil nekoliko v prepovedanem položaju, česar se je kljub adrenalinu in želji zavedal ter ni storil tiste klasične napadalske napake, da bi z golove črte zabil v prazen gol, temveč je kotalečo se žogo pustil oz. jo preskočil. Občudovanja vredna poteza, vsaj zame. V drugem polčasu je prebujena reprezentanca Mehike nadaljevala v slogu kot je zaključila prvi polčas, torej z goli, v 50 . minuti je po podaji Guardada, še enkrat zadel Barerra, tokrat z volejem in že je bilo 2-3. V  76. minuti srečanja je sledila poteza tekme, prvenstva, pa čeprav sem menil, da ga čez tisti gol s peto ne bo, Giovanni Dos Santos je osmešil kompletno obrambno vrsto američanov, ki so ga lovili po kazenskem prostoru, nakar je s centimetrsko, ne, z milimetersko natančnim strelom/lobom dosegel gol za končnih 2-4 in reprezentanca Mehike je obranila naslov kontinentalnega prvaka, ki ga je osvojila že 2009, prav tako z zmago nad američani, takrat s kar 0-5, kar je njihov že 9 naslov CONCACAF prvaka. Seveda sem dolžan še posnetek finala, ki si ga lahko ogledate TUKAJ.

Mehiški napadalec Manchester Uniteda, Javier Hernandez, zvani Chicarito je s sedmimi doseženimi goli postal najboljši strelec tega turnirja, hkrati pa tudi najboljši igralec, medtem ko je za najboljšega golmana izbran Noel Valladares iz Hondurasa.

S to zmago se je Mehika uvrstila tudi na Confederations cup, nekakšni generalki pred svetovnim prvenstvom, ki bo leto pred tem, torej 2013 v Braziliji in ta ameriški poraz prikliče spomine finala Confederations cupa 2009, ko so prav tako povedli z 2-0, pa potem izgubili.

Na žalost je v finalnem srečanju, v 42. minuti, baje hujšo poškodbo staknil mehiški kapetan, 32-letni Rafael Marquez, katerega  klub v katerem igra, ameriški NewYork Red Bullsi zelo pogrešajo, saj so tekom njegovih reprezentančnih tekem oz. klubske odsotnosti, samo v zadnjih dveh tekmah prejeli kar čarobnih sedem zadetkov, kar pove veliko o vplivu mehičana na igro njegovega kluba. Z mehiškim vplivom pa ni bil zadovoljen ameriški golman Tim Howard, ki je kritiziral, tudi s kletvicami, svečano ceremonijo in razglasitev zmagovalca, ki je resda potekala v večjem delu v španščini oz. mehiškem jeziku, a očitno je pozabljivi/nevedni Timmy pozabil, da tudi njegov jezik, torej angleščino štulijo prav vsepovsod, pa čeprav tam velikokrat nima kaj iskati.

Adios do naslednjega celinskega pokala, Copa Americe 2011, ki se začne že 1. julija.

 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 

  • Share/Bookmark
Zapisal izmisljeni | 26.06.2011 - 01:42 - Kategorije: miks -

Tako kot pred dvema letoma, sem tudi tokrat, spremljal U21 prvenstvo oz. Svetovno prvenstvo za mlajše od 21 let, kot radi rečemo.

Tokrat se je najboljših osem ekip dobilo na Danskem, kjer so izdelali zelo zanimiv promotivni video, klik TUKAJ, ko so običajno tekmo 14-letnikov spremenili v finale evropskega prvenstva U21.

u21

Torej, Danska kot domačin, Belorusija, Češka, Anglija, Islandija, Španija, Švica in Ukrajina, so se skozi kvalifikacije prebile do finalnega turnirja na Danskem, pri čemer so naši igrali takole in seveda ostali brez željene uvrstitve.

Tekmovanje je bilo najprej razdeljeno v dve skupini, v prvi, torej v A skupini pa je bila najuspešnejša reprezentanca Švice, ki ima že kar redno izjemne generacije mladih nogometašev, ki osvajajo prvenstva v mlajših kategorijah, a se kasneje kar nekako izgubijo. Njihova trenutna ekipa U21, je sestavljena tudi iz tistih, ki so pred dvema letoma osvojili naslov svetovnih prvakov U17 in tudi tokrat so bili že v prvi fazi izjemni, z vsemi tremi zmagami in z gol razliko 6-0. Za drugo mesto, ki je še vodilo v naslednjo fazo tekmovanja, pa so prečrtali rezultate s Švico, saj so imeli Belorusi, Islandci in domači Danci isto število točk in identično gol razliko, 3-5, kar je reprezentanci Belorusije prineslo napredovanje z gol razliko +1, reprezentanci Islandije z gol razliko 0 tisto nesrečno tretje mesto, domači reprezentanci Danske z gol razliko -1 pa zadnje/četrto mesto in samo še tisto iz gesla No matter who’s playing, we will provide the atmosphere.

V skupini B je bila najuspešnejša favorizirana Španija, z dvema zmagama in remijem z Anglijo, medtem ko sta se za drugo mesto v skupini, v zadnjem/tretjem kolu, neposredno pomerili reprezentanci Anglije in Češke. Angleški podmladek je z golom manchesterovega Danny Welbecka povedel z 1-0 v 76. minuti, a je vztrajna Češka uspela preobrniti rezultat in z goloma Chramosta v 89. in Pekharta v 4. minuti sodnikovega podaljška oz. 94. igralni minuti, zmagati ter se uvrstit na željeno drugo mesto in kvalificirati v naslednji krog tekmovanja, medtem ko so precej bolj uveljavljeni angleški mladeniči kot so Fabrice Muamba, Chris Smalling, njegov novi klubski soigralec Phil Jones, Tom Cleverley, Danny Welbeck, James Tomkins, Scott Sinclair, novopečeni liverpoolovec Jordan Henderson, Daniel Surridge in ostali dobili poučno lekcijo, da tako kot seniorski kolegi, še zdaleč niso najboljši na svetu.

V prvem polfinalnem obračunu sta se pomerila Švica in Češka, pri čemer je šele z golom v podaljšku, konkretno v 114. minuti, zmagala švicarska reprezentanca. Strelec edinega zadetka je bil Admir Mehmedi, kar pomeni, da se je Švica prebila do finala brez prejetega zadetka oz. s skupno gol razliko 7-0.

V drugem finalu sta se pomerili Španija in Belorusija, v skladu s pričakovanji pa je španski podmladek, težko, šele po podaljških strl beloruskega, ki je v 38. minuti srečanja povedel z golom Varankowa. Deportivov napadalec Adrian Lopez Alvarez je v 89. minuti, po absolutni nadmoči špancev, le uspel izenačiti, isti igralec pa je nato v podaljšku, v 105. minuti zadel še enkrat, barcelonin Jeffren pa je v 113. minuti srečanja postavil končnih 3-1 in španci so odšli v finale, belorusi pa več kot častno izpadli.

V obračunu za tretje mesto, ki še kot zadnje vodi na olimpijski nastop je Češka držala nulo vse tja do 88. minute, ko je za Belorusijo zadel Filipenko in kot sem že zapisal, svojo reprezentanco uvrstil na nogometni olimpijski turnir.

V velikem finalu je Španija potrdila vlogo favorita in zmaga nikoli ni zares padla pod vprašaj, še posebaj ne, ko je v 44. minuti srečanja, po podaji Milanovega Didaca Vile, ki ostaja kot posojen igralce v Espanyolu, zadel z natančnim strelom z glavo Ander Herrera, povratnik v domači Athletic Bilbao. V drugem polčasu je španska ekipa rutinirano zadržala prednost do 81. minute, ko je na hitro, izvedel prosti strel barcelonin Thiago Alcantara, ki je z velike oddaljenosti presenetil švicarskega vratarja Sommera in zmaga je bila zapečatena. 2-0 za Španijo, ki je po letu 1986 in 1998, še tretjič postala evropski prvak U21 in lepo dodala uspeh seniorskim naslovom Evropskega in Svetovnega prvaka.

Pričakovan uspeh špancev, ki so s tem nasledili nemce, katerih sploh ni bilo na tem prvenstvu in imena kot so David De Gea, Cesar Azpilicueta, Didac Vila, Martin Montoya, Javi Martinez, Jeffren Suarez, Adrian Lopez, Bojan Krkić, Juan Mata, Daniel Parejo, Diego Capel, Iker Munian in Thiago Alcantara so že precej znana in uveljavljena, npr. Alcantro si v tem trenutku želi kupiti tako-rekoč polovica Evrope, saj naj bi bila njegova prihodnost ob morebitnem prihodu Fabregasa v Barcelono, precej negotova.

Tudi švicarska reprezentanca ima kar nekaj, že lepo zvenečih imen, Yann Sommer, nigerijskega porekla Innocent Emeghara, pa hrvaškega Mario Gavranović, Fabian Frei, albanski paket Admir Mehmedi, Granit Xhaka in predvsem Sherdan Shaqiri itd.

V kolikor koga zanima celotna lista igralcev oz. seznam reprezentantov vseh osmih udeleženk, lahko preveri TUKAJ, tačas pa bežim na sestavljanje naslednjih objav …..

  • Share/Bookmark
Zapisal izmisljeni | 7.07.2009 - 15:37 - Kategorije: miks -

V senci Konfederacijskega pokala je bilo na Švedskem odigrano prvenstvo za nogometaše U21 oz. Under 21championship.

Na prvenstvo se je uvrstilo 8 najmočnejših evropskih reprezentanc, ki so bile razdeljene v dve skupini.

Skupina A

ITALIJA: eden od favoritov z nekaterimi igralci, ki so že zvezdniki Serie A, npr. Marco Motta, Luca Cigarini, Robert Acquafresca, Sebastian Giovinico, Alberto Palochi in pa Marco Balotelli.

SRBIJA: z nekaterimi izvrstnimi igralci, ki že igrajo v  najmočnejših tujih klubih in pa z nekaterimi, ki bodo to zelo tam kmalu; Ljubomir Fejsa, Gojko Kačar, Zoran Tošić, Miralem Sulejmani ….

ŠVEDSKA: domača reprezentanca, čigar igralci igrajo v močnih skandinavskih ligah in pa v državah beneluxa, predvsem na nizozemskem, kjer igrata njihova najboljša Marcus Berg in Ola Toivonen.

BELORUSIJA: neugodna reprezentanca z igralci, ki igrajo v domači ligi, močni ruski ligi in ostalih baltskih ligah

SKUPINA B

NEMČIJA: s kopico izvrstnih nogometašev, že zvezdnikov v Bundesligi; golman Manuel Neurer, Sebastian Boenisch, Benedikt Howedes, Jerome Boateng, Sami Khedira, Gonzalo Castro, Marko Marin, Sandro Wagner in pa Mesut Ozil

ANGLIJA: s svojimi že uveljavljenimi nogometaši, ki igrajo v najboljši ligi na svetu,; golman Joe Hart, Micah Richards, Kieran Gibbs, Lee Catermole, James Milner, Mark Noble, Gabriel Agbonlahor in pa Theo Walcott

ŠPANIJA: ima prav tako nekatere igralce, ki so že vodilni v svojih klubih v Primieri division; Miguel Torres, Raul Garcia, Jose Manuel Jurado, Xisco, Diego Capel in pa Bojan Krkić

FINSKA: neugodna reprezentanca, katera nima zvenečih imen

V skupinskem delu tekmovanja v skupini A je bila najuspešnejša reprezentanca Italije, ki je najprej remizirala s Srbijo, s tipičnih 0-0, nato z golema Balotellija in Acquafresce premagala Švedsko z 2-1, v zadnjem kolu pa, prav tako z 2-1 odpravila  Belorusijo, oba zadetka pa je dosegel Acquafresca. V polfinale se je zvrstila še domača reprezentanca Švedske, ki je v prvem kolu demolirala Belorusijo s 5-1, ki je celo povedla, nato pa so dosegli avtogol za izenačenje, švedska ekipa pa je potem zabila še štiri gole, Berg je zadel trikrat zapored, na koncu pa še Svensson. V drugem kolu so izgubili z italijansko reprezentanco z 1-2, tolažilni gol pa je dosegel Toivonen, zadnjem kolu pa so v direktnem obračunu za uvrstitev v polfinale premagali reprezentanco Srbije s 3-1, prva dva gola na tekmi je dosegel Berg, Gojko Kačar je znižal, Toivonen pa je postavil končni rezultat in Švedski zagotovil drugo mesto v skupini oz. uvrstitev v polfinale.

V skupinskem delu tekmovanja je bila v skupini B najuspešnejša reprezentanca Anglije, ki je v prvem kolu premagala Finsko z 2-1, gola za uvodno zmago pa sta dosegla Cattermole in Richards. V drugem kolu je Anglija premagala Španijo z 2-0, strelca pa sta bila Campbell in Milner, slednji je v prvem počasu zgrešil penal, a se je kasneje odkupil. V zadnjem kolu sta reprezentanci Anglije in Nemčije odigrali “prijateljskih” 1-1 in se obe kvalificirali v polfinale, strelec za angleško ekipo pa je bil Rodwell. Drugo mesto v skupini je zasedla že omenjena reprezentanca Nemčije, ki je v uvodnem kolu odigrala 0-0 s Španijo, v drugem kolu z golema Howedesa in Dejagaha premagala Finsko z 2-0, v zadnem kolu pa v omenjeni “prijateljski tekmi” odigrala 1-1, strelec za nemško reprezentanco pa je bil Castro. Nesrečna Španija je, kljub zmagi v zadnjem kolu, osvojila le tretje mesto.

V polfinalnih tekmah sta pomerila Anglija proti Švedski in pa Nemčija proti Italiji.

Anglija je prvi polčas proti Švedski dobila s 3-0, strelci pa so bili Cranie v 1. minuti, Onuoha v 27. minuti tekme, tretji gol za angleže pa je dosegel šved Bjarsmyr, ko je v 38. minuti premagal lastnega vratarja. V drugem počasu je ponovno zablestel že omenjeni Marcus Berg, ki je dosegel dva gola in sicer v 68. minuti in pa v 81. minuti, vmes pa je v 75. minuti tekme zadel še Toivonen, tako da se je tekma končala z rezultatom 3-3. Sledili so podaljški, kjer pa ni bilo zadetkov in nato še penali v katerih so bili uspešnejši angleži, saj je v 6. seriji zgrešil švedski reprezentant Molins, kar je pomenilo uvrstitev Anglije v veliki finale.

V drugi tekmi je imela Italija proti Nemčijii veliko priložnosti za zadetek, vendar so bili njeni igralci premalo natančni in prvi polčas se je končal z nepopularnih 0-0. Na začetku drugega polčasa je nemški branilec Andreas Beck krenil preko sredine in s približno 25-ih metrov, sprožil strel proti golu, ki je končal v mreži nasprotnika. Vodstvo z 1-0, ki ga je reprezentanca Nemčije nato uspela zadržati do konca tekme in se uvrstiti v finale.

V finalu sta se še enkrat pomerili reprezentanci Nemčije in Anglije, ki sta tekmo v skupini odigrali kalkulantsko, tokrat pa je bil lahko samo en zmagovalec. Uvodni zadetek na tekmi, je v 23. minuti srečanja, po lepi globinski podaji Ozila, dosegel hitri Gonzalo Castro.  V drugem polčasu je v 48. minuti prosti strel, z malo več kot 30-ih metrov izvedel Mesut Ozil in premagal angleškega vratarja za nemško vodstvo z 2-0. V zadnjem delu srečanja pa je Sandro Wagner z dvema lepima golema utišal še tiste zanje angleške navijače, ki so upali na preobrat.

V pubu, kjer sem si ogledal finale je zavladala tišina, angleži so spili pivo in zapustili lokal, lastnik je ugasnil TV, sam pa sem si privoščil še en gin tonik ….

Tačas je v Malmu na Švedskem slavila reprezentanca Nemčije, ki jo je s selektorske klopi vodil nekoč sloviti nogometaš, Horst Hrubesch.

  • Share/Bookmark
Zapisal izmisljeni | 19.09.2008 - 23:38 - Kategorije: miks -

Evo, odkar so v uporabi vinjete, se malo več vozim po avtocestah …

Klasično petkovo popoldne … gužva v Ljubljani … pa se nekako prebijem iz Ljubljane, se spustim na avtocesto …. tam pa šok.

Redki avtomobili na desnem pasu … na levem pasu pa dolga kolona avtomobilov … vožnja pa … lagano … okoli 100 km/h.

Ja, pizda, pa to ni res. Kdor se hoče vozit v koloni 100 na uro naj se postavi na desni pas, si poišče priljubljeno postajo in posluša ljubke melodije … pustite nam ostalim voziti.

In kaj naj naredijo vozniki, ki bi vozili dovoljenih 130?

Ali naj glumijo budale in prehitevajo po desnem pasu, ali naj se zalepijo za rit vozilom pred seboj in trobijo, mahaja, blendajo …

in kdo na koncu izpade slab voznik?

  • Share/Bookmark