Zapisal izmisljeni | 14.12.2011 - 20:04 - Kategorije: 01.Premier League

Tako kot pri špancih, je namesto planirane objave z naslovom Pred sezono, kakor v preteklosti, tudi tukaj objava z naslovom Med sezono 2011/12. 

premier

Kakor trenutno stojijo stvari, bo letos dejansko obračun za prvaka med menchesterovsko dvojico, Manchester Unitedom in novim borcem Manchester Cityem.

Čeprav so aktualni prvaki njihovi sosedje, so pri Manchester Cityu postali vsaj prvaki prestopnega roka, v katerem so tokrat v svoje vrste uspeli zvabiti nekatera najeminentnejša nogometna imena. Njihov manager Roberto Mancini je samo pokazal s prstom in šejki oz. petrol-funti so igralca prinesli na pladnju, bi lahko rekli/zapisali. A sedaj, po vseh teh nakupih, je že skrajni čas, da se kaj konkretnega tudi osvoji, po lanski prekinitvi posta in osvojitvi pokalnega tekmovanja, o čemer sem že pisal TUKAJ, so na vrsti lovorike, ki dejansko nekaj pomenijo, beri prvenstvo oz. Premier league in elitna Liga prvakov. Kar 450 milijonov eurov vložka v obdobju štirih let na eni strani in en FA Pokal na drugi, pač ni razmerje, ki bi preveč razveseljevalo, zaradi česar je tokrat za kar 45 milijonov eurov, napadu dodan argentinec Sergio Aguero, ki je/bo ob bosancu Džeku in italijanskem posebnežu Balotelliju del udarne trojke, medtem ko je lanski najboljši strelec Tevez, po neuspešni izsilitvi odhoda iz kluba, zdaj že, pred časom zavrnil igranje proti Bayernu oz. prišel navzkriž s trenerjem Mancinijem, ki ga je definitivno že odpisal. Mancini ima v ekipi, poleg navedenega, kup svojeglavih zvezdnikov in prepričan sem, da jim dolgo ne bo mogel biti kos, ne glede na to kako dobro kaže v tem trenutku. Pa da se vrnem na prestopni rok, pri Citizenih kot jim pravijo, so občutno okrepili tudi zvezno vrsto, francoz Samir Nasri je prispel iz Arsenala za visokih 27,5 milijona eurov, po njegovih besedah v večji klub, pri čemer pa je revež verjetno mislil v bogatejši klub. Iz istega je prišel še branilec Gael Clichy, iz beograjskega Partizana Stefan Savić, ki je bil pred časom na probi prav v Arsenalu, iz sosednjega Manchester Uniteda pa so vzeli zavrženega Owena Hargreavesa. Zenkrat jim vsi ti nakupi še niso prinesli lovorik, temveč le prepire, celo pretepe v ekipi in seveda prenatrpanost, zaradi česar so se na letošnji razprodaji znašli golman Shay Given, brazilec Jo, nemec Jerome Boateng za katerega so od Bayerna iztržili precej visokih 13,5 milijonov, pa Shaun Weigth Phillips, valižan Craig Bellamy, paragvajec Roque Santa Cruz itd. Menim, da znajo biti Citizeni oz. so že zelo nevarni, eni najresnejših kandidatov za vrh Premier league, medtem ko so v elitni Ligi prvakov že izpadli v tolažilno/podcenjeno tekmovanje, Europa league, kar je predvsem zaradi pomankanja izkušenj kakor tudi igranja v dveh velikih tekmovanjih. V uvodu sezone, v Community shieldu,  jih je pičil sosedski Manchetser United, a so mu z obrestmi kot rečemo, vrnili v prvenstvenem derbiju. S kar 1-6 so šli preko vragov in Mancini že postaja heroj navijačev, saj je najprej odpilil Teveza, nato pa še sosedski United in kdo ve kaj vse še sledi v tej sezoni, saj se očitno zelo hitro učijo.

Manchester United je letos ponovno občutno pomladil moštvo in slavljenec Sir Alex Ferguson postaja čedalje bolj podoben svojemu velikemu rivalu Wengerju, le da ob vsem tem početju nadaljuje z osvajanjem lovorik in podiranjem rekordov. Rdeči vragi kot pravijo Manchester Unitedu, so pred to sezono ostali brez svojih veteranov, že pred koncem prejšne brez Nevilla, nato pa še Scholesa in Van der Saara. A Giggsu in mulariji, je Sir Alex dodal mladega španskega golmana Davida De Gea, za katerega je Atletico Madridu odštel kar 20 milijončkov, Ashley Younga iz Aston Ville je plačal 18 milijonov, mladega branilca Phil Jonesa iz Blackburna pa 19,3, medtem ko je s posoj vrnil, zdaj že zrela Danny Welbecka in Tom Cleverleya, odvečni John O’Shea, Wes Brown, Corry Evans, ki je v kvalifikacijah za EP zabil Sloveniji, Gabriel Obertan, Owen Hargeaves in ostali pa so bili prodani. Četudi transferja Sneijdera iz Intera ali Modrića iz Tottenhama nista bila realizirana, je trenutna ekipa več kot dovolj močna za osvojitev prav vseh tekmovanj v katerih nastopajo, le ponovno se zdi, da jim res manjka ta eden kreativec, pravi playmaker, desetka, ki bi bila gonilo ekipe. Sosedje so potrdili te slutnje, saj je bilo pri tistih 1-6 to najbolj vidno. Ob že naštetih okrepitvah,  je tu spet srečni/prerojeni Wayne Rooney, portugalski virtuoz Nani, ki vse bolj spominja na Ronalda, poleti le ni bil prodan, vendar je dobil konkurenco na krilnem položaju v Ashley Youngu in prav igra prek obeh bokov, se mi zdi njihovo najmočnejše orožje oz. sistem, ki bi ga znal Sir Alex najbolj uporabljati. V tej kritični sredini se je brazilec Anderson že dodobra uveljavil, Cleverley me je z dosedanjimi nastopi fasciniral, medtem ko iz Carricka in Fletcherja, trener itak vleče vedno več kot so njune realne zmogljivosti. Prav distribucija žoge skozi ne preveč bleščečo sredino bi lahko ostala največja pomankljivost ekipe, a sem prepričan, da bo veliki strateg/strokovnjak to znal dobro skriti, beri ublažiti, predvsem z igro prek že omenjenih bočnih položajev in predložki proti robusnem Rooneyu ter spretnem Hernandezu. Zvezni del mi izgleda bolj za destrukcijo nasprotnih napadov, katere bodo še finiširali izkušeni Rio Ferdinand, njegov naslednik Jones, srbski kapetan ekipe Nemanja Vidić se je v času nastajanja članka huje poškodoval, ter kot zadnji, mladi vratar De Gea, ki je po kiksih v uvodu, z vsako tekmo zaneslivejši. Pomankanje liderja omenjajo nekateri, vendar pozabljajo da je tu še vedno Rio, da ne omenjam dozorelega Rooneya, pa veterana Giggsa in seveda njegovo božanstvo Sir Alexa ob igrišču, ki ga vsi, brez izjeme, straho-spoštujejo. V napadu oz. realizaciji ne bi smelo biti težav, Rooney je eden od glavnih kandidatov za prvega strelca lige, Chicarito je leto izkušenejši, Welbeck navdušuje v uvodu, Owen je vedno ko ni poškodovan pripravljen za polniti praznino, za lani prvega stelca lige Berbatova celo ni prostora. Vse našteto mi pravi, da s(m)o na dobri poti, da spet rušimo, še posebaj če bo spet tako dobra pomlad kot prejšno sezono, ne glede na sramotni domači poraz z Manchester Cityem in trenutni zaostanek za njim, saj prihaja veseli december in praznični čas, ko se večina moštev/igralcev sprosti, medtem ko Manchester United pridno zbira točke. Na žalost so že izpadli iz Lige prvakov, kar je ob domačem porazu z 1-6, proti mestnem rivalu, ena od sramot sezone, a vse bo hitro pozabljeno, če se obdržijo na vrhu Premier league.

Tretji, še možni kandidat za sam vrh lestvice, je po večini londonski Chelsea, kjer pa ruski lastnik Roman Abramovič ni več razmetaval denarja kot v nekaterih prejšnih sezonah. Njihova največja okrepitev je zagotovo, novi Mourinho, Andre Villas Boas, ki na bi nadaljeval z borbo za vrh Lige prvako, baje v senci z bojem za vrh Premier league, saj je že javna tajnost, kot pravimo, da Abramovič sanja prav Ligo prvakov. Mladega trenerja je pred sezono pričakala izkušena ekipa, realno stara, celo pre-stara ekipa, katero je nekoliko rekonstruiral oz. jo je lastnik v soglasju z njim, če je vse tako kot bi moralo biti. Španec Juan Mata je kupljen od Valencije za kar 26,7 milijona eurov, portugalec Raul Meireles je v zadnjih trenutkih prestopnega roka kupljen od Liverpoola za  13,5 milijončkov, novi Drogba kot pravijo belgijskem napadalcu Romelu Lukaku je prinesel Anderlechtu 22 milijončkov zaslužka, 19-letni belgijski naslednik golmana Cecha, Thibaut Courtois je Genku navrgel  9 milijonov, perspektivni 17-letni brazilec Lucas Piazon iz Sao Paola je stal 7,5 milijona eurov, 20-letni španec iz B-ekipe Barcelone Oriol Romeu je bil dodatnih 5 milijončkov itd. Očitno pomlajevanje ekipe, prav tako zelo mladega strokovnjaka, ki pa se je odrekel odvečnih, rusa Žirkova, ki je za dobrih 15 milijonov prodan v prebogati Anži, srb Nemanja Matić v portugalsko Benfico za 5, kopica še nedokazanih mladičev pa je šla na posojo, med drugimi golmanska okrepitev Thibaut v španski Atletico Madrid, hrvaški golman Matej Delač v češke Budjevice, slovak Milan Lalković v nižjeligaša Donchester, nizozemec Jeffrey Bruma in srb Slobodan Rajković v nemski Hamburger SV itd. Vse skupaj pa ne bo imelo prevelikega pomena, če Chelsky ne osvoji kakšne lovorike, saj se je Abramovič v preteklosti že izkazal z menjavami trenerjev, ki so zanj hitro kvarljiva roba, ne glede na ime in portugalcu že diha za ovratnik, kot rečemo, nizozemski strokovnjak Hiddink, ki je po neuspehu s turško reprezentanco, trenutno brez zaposlitve. Zenkrat še ni panike, a Villas-Boas bo moral kmalu prebuditi Torresa, Anelka in Drogba se bližata zatonu karier, novi Drogba kot je poimenovan Lukaku pa še ni pripravljen za željeni nivo, vendar je k sreči tu povratnik, mladi Daniel Sturiddge. Tudi Lampard ni več v naponu moči, Essien se spet muči s poškodbami in prav v stari in okorni zvezni vrsti imajo največji problem. Tako kot rdeči vragi bi morali kupiti sposobnega playmakera in hrvat Luka Modrić je bil odličen izbor, vendar pa na njihovo žalost, transfer ni bil realiziran, zaradi česar je na hitro kupljen portugalec Meireles, ki pa po mojem mnenju ne more biti njihov gonilna sila, in tudi tu leži odgovor kaj išče/eksperimentira Villas-Boas s postavitvama 4-3-3 in 4-2-3-1. Išče igro, ki je zaenkrat še nima in ob vseh težavah je tu še rasistično zmerjanje njihovega kapetana Terrya proti Antonu Ferdinandu, kar bi abramovičevi igrački lahko prineslo še dodatne težave. Vse skupaj pomeni, da prvaka za sezono 2011/12 lahko iščemo v Manchestru, kar sta potrdila tudi zaporedna derbija, ko je Chelsea na svojem Stamford bridge stadionu poražen od Arsenala in Liverpoola, dveh zaporednih-domačih porazov pa blues ne poznajo že od 2002. Bližajoči se zimski prestopni rok bo prinesel verjetno nove spremembe, pravijo da prodajo brazilca Alexa in francoza Anelke, medtem ko za sam vrh potrebujejo kakšnega kapitalca, kot pravi Zdravko Mamić.

Tottenham v tej sezoni pričakuje/želi eno od prvih štirih mest oz. uvrstitev v elitno Ligo prvakov, saj se že polet spoznali kaj ta ob denarju pomeni za igralce, saj jih je želel zapustiti glavni playmaker, hkrati njihov najboljši igralce, hrvat Luka Modrić. Navkljub igralčevem pritisku in pristisku sosedskega Chelsea je bil tottenhamov predsednik Daniel Levy vztrajen do konca in vesel sem bil, da je enkrat bitko dobil klub in ne igralec, čeprav je tudi tega potrebno razumeti. Ostanek hrvata je bil njihov največji dobitek v poletnem prestopnem roku, medtem ko so se okrepili na golmanski poziciji, kjer je vse kredite skuril brazilec Gomes, je novi prvi vratar moštva postal ameriški veteran, 40-letni Brad Friedel, ki je brez odškodnine prispel iz Aston Ville, ob njem pa je zelo pomemben tudi nakup Scotta Parkera, za katerega so West Hamu odšteli 6,2 milijona eurov, za posojo Emmanuela Adebayorja pa Manchester Cityu 2,3 milijona. A pravo terno so zadeli z vrnitvijo mladega, 21-letnega Kyla Walkera, ki se je po pol-letni posoji pri Aston Villi v Tottenhamu postal eden ključnih igralcev. Pri odhodih so nekatera zveneča imena, ki pa niso bila tako uporabna kot plačana, zato so ti dobili nove delodajalce, največ trgovanja pa je bilo na relaciji s Stoke Cityem, kateremu so prodali brez odškodnine Jonathana Woodgata, za 9 milijončkov Winstona Palaciosa, za kar 11,3 pa Petra Croucha. Jamie O’Hara je odšel v Wolverhampton za 4 milijone, Alan Hutton v Aston Villo za 4,5, irec Robbie Keane v L.A.Galaxy za 3,75 itd. Menim, da so več dobili kot izgubili in če k temu dodamo, da so zadržali že omenjenega Modrića, nizozemca Van der Vaarta in valižana Bala ima Harry Redknapp dejansko ekipo za željeno četrto mesto, celo za nekaj več.

Arsenal je pred pričetkom izgledal kot največji poraženec prestopnega roka, a zadeve se počasi umirjajo, stabilizirajo bi rekli in četa Arsena Wengera prihaja nazaj na svoje mesto, pod sam vrh Premier league. Že leta so brez osvojene trofeje in pred vsako sezono se čaka tisti usodni Klik, ko bodo prestavili na višji nivo, a vedno znova so navijači Arsenala, na koncu sezone razočarani. Tokrat je bilo nekoliko drugače in največje razočaranje je prišlo že na začetku sezone, v poletnem prestopnem roku, ko sta transferje izsilila njihova najboljša igralca Cesc Fabregas, ki se je za  34 milijone eurov lahko vrnil v svojo Barcelono in pa francoz Samir Nasri, ki je za 27,5 milijonov odšel v Manchester City, podobno, za 7,8 milijonov pa je tja prestopil tudi francoz Gael Clichy, reprezentant Slonokoščene obale Emmanuel Ebue za 3,5 v turški Galatasaray itd. Nepričakovane/šokantne odhode so na drugi strani nadomeščali z nakupi, kjer je bilo zapravljeno, za Arsenal presenetljivo visokih 61,5 milijona eurov. Zanimivo, najdražji je bil 18-letni Alex Oxlade-Chamberlain, za katerega so drugoligašu, Southamptonu, odšteli kar 13,8 milijona eurov,  reprezentančni napadalec Slonokoščene obale Gervinho je iz francoskega OSC Lilla prispel za 13 milijončkov, enako vsoto so v zadnjih trenutkih prestopnega roka porabili za španca Mikaela Artreto, ki naj bi prevzel Fabregasovo vlogo. Problematično zadnjo linijo naj bi popravila nemec Per Mertesacker, ki je prišel iz nemškega Werderja kar za 11,3 milijona eurov in pa brazilec Andre Santos, za katerega so turškemu Fenerbahceju odšteli 7 milijončkov, za prihodnost pa je tu še Carl Jenkinson, kateri je iz Charltona kupljen za okoli 1,2 milijona eurov. Chu-Young Park, ki sem ga pred leti že nahvalil na tem blogu, je iz francoskega drugoligaša Monaca prispel za razumne 3,4 milijone, vse ostalo pa zaenkrat še ni omembe vredno. Kot kaže je Arsenal v tem trenutku na tistem usodnem križišču, ko se sprašuje po kateri poti naprej, čedalje več jih poziva celo k zamenjavi Wengerja in tudi sam je že nekajkrat govoril na to temo, kar pomeni, da je situacija več kot resna. Menim da bi bila to velika napaka, saj človek ni kriv za požrešnost igralcev, beri Nasrija in tudi Fabregasa, ki se je skrival za ljubeznijo do matičnega kluba, a ko so bila na vrsti pogajanja o financah je vztrajal pri svojem, ne glede na vse. Moderni nogomet je uničil romantične heroje, ki so vztrajali s svojimi klubi v dobrem in slabem, na vrsto so prišli plačanci in s temi se vbada večina današnjih trenerjev. Jack Wilshere pravi da ni takšen in ob Ramseyu, predvsem razpoloženem Van Persiju, Gervinhu in ostalimi je Arsenal spet močan, tako kot po vsakem prestopnem roku, ko so izgubljali svoje najboljše igralce. A vprašanje, ali to zadostuje njihovim navijačem, ki se ne morejo sprijazniti s četrtimi ali slabšimi mesti.

V Liverpoolu že leta, desetletja, sanjajo naslov državnega prvaka, ki pa ga, kot kaže, tudi v tej sezoni ne bodo osvojili. Kenny Daglish je s svojim povratkom, po letih odsotnosti, vnesel veliko svežine in pozizivne energije, celo nekakšno revolucijo omenjajo, a nič ne uspe preko noči kot pravijo. Rekonstrukcija je v polnem teku, King Kenny kot ga gličejo navijači je ljubljenec teh in lastniki so mu omogočili nekoliko večji budžet za nabavo novih igralcev, pri čemer je največ odštel za angleškega reprezentanta Stewarta Downinga, kar 22,8 milijona eurov odškodnine je prejela Aston Villa, nekoliko manj, 18, pa Sunderland za mladega Jordana Hendersona. V precej bolj realnih finančnih mejah so klub okrepili še Charlie Adam, za katerega so Blackpoolu plačali 8,4 milijona odškodnine, po 8 pa Newcastlu za španca Jose Enriqueja in Nacionalu iz Montevidea za urugvajca Sebastiana Coatesa, ob teh pa sta brez odškodnine prišla še brazilski golman Doni, ki je bil predtem v italijanski AS Romi in pa problematični valižan Craig Bellamy, predtem nogometaš Manchester Citya. Na drugi strani se je Kenny znebil balasta, tistih, ki so obremenjevali propračun in zelo malo vračali, tipičen primer je srb Milan Jovanović, ki je odšel v belgijski Anderlecht, pa francoz David N’Gog, za katerega je Bolton odštel kar 4,5 milijona eurov, Paul Konchesky je za 1,5 prestopil v Leicester, danec Christian Poulsen v francoski Evian, argentinec Emiliano Insua v portugalski Sporting, maroški francoz Nabil El Zhar v španski Levante, grk Sotirios Kyrgiakos v nemški Wolfsburg, italijan Alberto Aquilani je bil posojen v italijanski AC Milan, Joe Cole v francoski OSC Lille itd. Brez nastopov v evropskih pokalih imajo leto časa, da se uigrajo in vrnejo pod vrh Premier league, predvsem to velja za novo zvezno vrsto, ki naj bi z žogami hranila napadalni dvojec, ki je prišel v klub v zimskem prestopnem roku oz. Luisa Suareza in Andy Carolla. A trenutno sta obadva v težavah, prvi, podobno kot zgoraj omenjeni Terry, zaradi rasisitčnih obtožb, drugi pa zaradi domnevno nešportnega življenja oz. težav z alkoholom. In prav z disciplino se bo moral trener največ ukvarjati, s takšno kot je pri omenjenih napadalcih, torej z vedenjem, kjer je zajeta tudi miselnost in dosedanjo, tisto loosersko bo treba izbrisati. Liverpool bo moral pričeti zmagovati v serijah in ne kiksati v tistih malih tekmah oz. z manj kvalitetnimi nasprotniki, kot se je to dogajalo, in se na njihovo veliko žalost še vedno dogaja. Da resumiram, kljub novemu vetru, daglishovi sapi, bi rekel, menim da je 50 milijonov eurov za mednarodno še nepotrjene igralce a la Henderson, Adam, tudi Downing, menim da še nimajo kvalitete za vrh Premier league, kar pomeni, da se prav lahko uresničijo more njihovega kapetana Gerrarda, ki je priznal, da ga je strah upokojitve brez elitne lovorike, Premier league.

Newcastle United je ekipa, ki ji pred začetkom prvenstva ne bi dal možnosti za zgornji del lestvice, a v dosedanjem delu so se izkazali prav za to, torej ekipo za pod sam vrh. Prve pohvale morajo iti trenerju/managerju Alanu Pardewu, ki je kljub pritiskom znotraj ekipe, ki so kulumirali, če se tako izrazim, z odhodom problematičnega Joeya Bartona, uspel zadržati nekakšno enotnost, fokusiranost na cilj, na uspeh v najmočnejši ligi na svetu. Torej Bartona se je znebil brez odškodnine, Queens Park Rangersi so postali njegov nov dom, Kevina Nolana je pustil v West Ham za 3,4 milijona eurov, Wayne Routledge je prodan v Swansea za 3,3, Kazenga LuaLua v Brighton za 1,3, španec Jose Enrique pa jim je prinesel kar okroglih 8 milijonov eurov, kolikor so zanj odšteli pri Liverpoolu. Da je vedel kaj počne so razkrili nakupi, saj je Nolanov prostor zasedel izvrstni francoz Yohan Cabaye, za katerega je OSC Lillu odštel 5 milijonov eurov, za kar 5,65 milijona eurov je iz Intera prispel 20-letni Davide Santon, za 3,4 milijona pa iz Manchester Uniteda francoz Gabriel Obertan, ki igra kot prerojen, medtem ko je iz francoskega Rennesa, brez odškodnine prispel še Sylvain Marveaux, mesto v napadu pa je zasedel senegalec s francoskim državljanstvom Bemba Ba, ki je prav tako brez odškodnine prispel iz West Hama. Vsi novinci so upravičili zaupanje v izjemno ofenzivni formaciji 4-4-2, kjer sta nevarna in agilna predvsem oba krilna igralca Obertan in Gutierrez, zaradi česar tudi naš mladi Vučkić težko prihaja do priložnosti za igranje. Ob letošnem spremljanju nekaterih Newcastlovih tekem pa me je navdušil predvsem reprezentant Slonokoščene obale Cheik Tiote, ki skupaj z že omenjenim Cabayejem tvori v zvezni vrsti, mnogim, nepremostivo oviro, medtem ko je tudi v ofanzivnem delu nevaren z roba kazenskega prostora. Skratka, Newcastel United navdušuje in presega vsa pričakovanja, saj so bili res redki, ki so verjeli, da so sposobni boja pod vrhom.

Tudi Stoke City je živel v visokih pričakovanjih, a kot kaže jih zaenkrat še utruja tekmovanje v Europa league, kjer so kar uspešni. Prav zaradi dodatnega tekmovanja, so se kar lepo okrepili, Peter Crouch iz Tottenhama je stal 11,3 milijona eurov, iz istega je prišel še reprezentant Hondurasa Wilson Palacios za katerega so odšteli še 9 milijonov, brez odškodnine pa je iz londonskega kluba prispel še Jonathan Woodgate. Cameron Jerome iz Birmingham Citya jih je stal še 4,5 milijona, Matthew Upson iz West Hama pa je bil dobljen brez odškodnine. Pri odhodih ni bilo večjih pretresov, brez odškodnin so se znebili odvečnih, med drugimi je islandec Eidur Gudjohnsen odšel v grški AEK, senegalec Abdoulaye Faye v West Ham, Carl Dickinson v Watford za 285.000 itd. Menim, da je njihovo trenutno stanje na lestvici, beri 8. mesto, čisto realen rezultat, celo več kot bi jim namenil pred sezono.

Velike ambicije po boju za vrh ima tudi Everton, ki pa za razliko od svojih rivalov praktično ne zapravlja in se že dalj časa ukvarja predvsem z zadrževanjem svojih. Tokrat jih je zapustil španec Mikel Artreta, ki je za kar 12 milijonov eurov odškodnine odšel v Arsenal nadomestit Fabregasa, Jermain Beckford ni upravičil pričakovanj in je za 3,4 prodan v nižjeligaški Leicester, podobno James Vaughan za 2,3 v Norvich, nigerijec Yakubu Aiyegbeni v Blackburn za 1,7 milijona eurov, medtem ko je njegov rojak Joseph Yobo še enkrat poslan na posojo v truški Fenerbahce, za kar so evertonovci prejeli 700.000 eurov. Na drugi strani bi omenil samo posojo realovega zavrženega nizozemca Roystona Drentheja, ki je prišel na enoletno posojo in menim, da bo Everton težko posegel po boju za vrh.

Na sredini sem pričakoval Sunderland, ki pa je zaenkrat še zelo nizko, tik nad izpadom in Steve Bruce je bil pred dnevi že odstavljen. Nakupa irca John O’Shea za 4,5 in Wes Browna za 1,5 milijona eurov, obeh iz Manchester Uniteda, še nista dala rezultatov, obramba v težavah, Craig Gardner za 6,6 milijona eurov in za boga brez odškodnine dobljeni šved Sebastian Larsson, oba iz Birmingham Citya, tudi še nista dala soku, kot pravimo, prav tako ne ostali nakupi oz. 18-letni Connor Wickham za katerega so nižjeligašu Ipswichu odšteli kar 9 milijonov eurov, pa korejec Dong-Won Ji za katerega so odšteli Chunnam Dragonsom 2,4 milijona, egipčan Ahmed Elmohamady je za 2,3 dokončno prestopil iz egipotvsekga Enppi cluba, medtem ko je iz Arsenala za milijonček posojen danski napadalec Nicklas Bendtner. Kar 18 milijonov jim je navrgel transfer Jordana Hendersona v Liverpool, prav tako neverjetno visokih 7 milijonov je prinesla enoletna posoja ganca Asamoah Gyana v Združene Arabske Emirate, Anton Ferdinand pa je prodan v Queens Park Rangerse za 1,2 milijona eurov. Verjamem, da bo Sunderland do konca sezone priplezal vsaj do zlate sredine, saj ima dovolj kvalitete za to, prav tako pa mi je zelo všeč delo njihovega novega trenerja, Martina O’Niella.

Zanimivo je bilo poleti pri Aston Villi, kateri je bilo dovolj le eno poletje, da ostane brez vseh krilnih rešitev, s čimer merim predvsem na odhoda Younga in Downinga. A pojdimo lepo po vrsti. Po lanskoletni nameravani razprodaji in sporu s trenerjem Martinom O’Neillom, ki jih je zaradi tega tudi zapustil klub, je letošnja repriza kaosa še bolj boleča. Francoski strokovnjak Gerard Houllier se je moral zaradi zdravstvenih težav odreči trenerski klopi, namesto njega pa je to zasedel Alex McLeish, ki je predtem izpadel v drugo ligo z njihovmi najhujšimi konkurenti, mestnim rivalom Birmingham Cityem, kar nekateri navijači ne sprejemajo še danes. V poletnem prestopnem roku so nato za Stewarta Downinga od Liverpoola iztržili 22,8 milijona eurov odškodnine, kar je definitivno pretirano, če se za primerjavo ponudi podatek, da je Ashley Young prinesel s prodajo v Manchester United samo 18 milijonov, pa je za onega zgoraj vesoljska ladja, če smem. Luke Young je prodan za 1,2 milijona v Queens Park Rangerse, kamerunec Jean II Makoun je po samo polovici sezone za 1,5 posojen v grški Olympiacos, veterani pa so bili zavrženi brez odškodnin. Ameriški vratar Brad Friedel v Tottenham, norvežan John Carew v West Ham, Nigel Reo-Coker v Bolton, medtem ko je Robert Pires blizu konca kariere. V nasprotni smeri, torej v klub so prispeli golman Shay Given, za katerega so Manchester Cityu odšteli kar 3,75 milijona eurov, za Alana Huttona so Tottenhamu plačali 4,5 milijona, medtem ko je kongovec s francoskim državljanstvom Charles N’Zogbia stal kar 10,8 milijona eurov in res se sprašujem kdo je tu nor.Če ne drugega se bom vrnil na razprodajo krilnih igralcev, ki jih razen novinca N’Zogbie zdaj praktično nimajo in v kolikor se pogleda na profil napadalcev, torej Darrena Benta in Emila Heskeya, ki sta robusneža odvisna od kvalitetnih predložkov s krilnih položajev, postane jasno zakaj menim, da bodo imeli še veliko težav.

Fulham je londonski klubič, ki se je že lepo ustalil v Premier league in menim, da bodo tudi tokrat še priplezali do zlate sredine oz. nekoliko višje kot so v trenutku pisanja.  Za kostaričana Byan Ruiza iz nizozemskega Twentja so odšteli kar 12 milijončkov, kar zna biti tvegana poteza, podobna tisti ko je Middlesbrugh, 2008 za Alfonsa Alvesa odštel podobno vsoto. Precej manj so razumljivo porabili za ostale, norvežan John Arne Risse je prišel iz Rome za 2,6 milijona, švicarski šiptar Pajtim Kasami iz Palerma za 1,6, čeh zdenek Gygera iz Juventusa brez odškodnine itd.  Pri odhodih bi omenil samo ganca John Pantsila, ki je odšel v Leicester brez odškodnine, pa madžara Zoltana Gero, ki je prav tako brez odškodnine odšel v West Bromwich Albion, mehičan Carlos Salcido je posojen v mehiški Tigres itd.

West Bromwich Albion, ki ima na papirju, kot pravimo čisto spodobno ekipo, bi moral biti, po mojem, prav tako nekje v srednjem delu. Lanskoletno prijetno presenečenje, ki sem si ga ogledal tudi na Old Traffordu je obstoječemu kadru dodalo Zoltana Gero, ki je brez odškodnine prispel iz Fulhama, Shane Long iz Readinga je bil s 5,1 milijona eurov njihova najdražja okrepitev, za posojo Birminghanovega golmana Bena Fostera so odšteli 1,1 milijona, medtem ko so nekaj iztržili tudi s prodajami. Golman Scott Carson je za 2,2 milijona prodan v turški Bursaspor, Marek Cech za milijonček prav tako v turški Trabzonspor, Ishmael Miller v Nottingham Forrest za 1,4, španski veteran Pablo Ibanez v Birmingham City za 550.000 itd.

Queens Park Rangers bi bili lahko presenečenje prvenstva. Meni zelo simpatičen novinec med premierligaši, je trgoval kot kakšen italijanski klub v najboljših časih in kopica je novih, kopica pa bivših igralcev. Shaun Wright-Phillips je za 4,5 milijona eurov odškodnine zapustil z zvezdami nabasan Manchester City, meni všečni D.J. Campbell je po izpadu Blackpoola za 2 milijona odškodnine prišel med letošnje novince, francoz Armand Traore iz Arsenala za 1,35 milijona, Anton Ferdinand za 1,25 iz Sunderlanda, za isti znesek Luke Young iz Aston Ville, brez odškodnine pa so prispeli še, iz Newcastla nagnani/problematični Joey Barton, iz West Hama Kieron Dyer in Danny Gabbidon, medtem ko pred odhodih ne bi nikogar izpostavil, saj gre za relativno neznane posameznike. Ob maroškem virtuozu Adelu Taarabtu in veteranih kot sta Rob Hulse in Heidar Helguson, gre za zelo zanimivo moštvo, ki se mu, vsaj po moje, ni treba bati za obstanek.

Ob Boltonu imam vsako leto nekakšen slab občutek in tudi tokrat je precej podobno. Enostavno ne delujejo mi dovolj čvsto in zanseljivo za premierligaše, zaradi česar menim, da so tokrat bližje izpadu kot kadarkoli prej. V tem prestopnem roku so od omembe vrednih kupili le francoza Davida N’goga iz Liverpoola, za katerega so odšteli 4,5 milijona eurov, Nigel Reo-Coker pa je bil dobljen brez odškodnine, medtem ko so iz Burnleya za po 1,7 milijona nabavili še Tyrone Mearsa in pri Manchester Unitedu zavrženega Chrisa Eaglesa. Izkušeni turek Tuncay Sanli je bil za milijonček posojen iz nemškega Wolfsburga, mladi francoz Gael Kakuta pa brez odškodnine iz Chelsea. Na drugi strani je reprezentant Omana Ali Al Habsi prodan Wiganu za kar 4,3 milijona eurov, Matthew Taylor v West Ham za 2,5, šved Johan Elmander pa je brez odškodnine prebegnil v turški Galatasaray.

Norwich City je novi premierligaš, torej je ena večjih neznank, čeprav smo do sedaj, lahko že spoznali njegove zmogljivosti, beri kvalitete in pomankljivosti. Moštvu, ki ga vodi bivši škotski nogometaš Paul Lambert je glavni cilj zadržati mesto med najboljšimi in zaenkrat jim kaže zelo dobro. Kanrčki, kot jim pravijo, so poleti zadeli z nakupom valižana Steva Morisona, ki je za 2,8 milijona eurov prispel iz legendarnega Millwala, nekoč perspektivni in primerjani z Rooneyem James Vaughan je iz Evertona prispel za 2,3 milijona, Anthony Pilkington iz Huddersfielda za prav toliko, Elliott Bennett iz Brightona za 1,7 itd. Na posojo so pripeljali perspektivna Kyla Naughtona iz Tottenhama in belgijca Ritchie de Leata iz Manchester Uniteda, medtem ko so se znabili odvečnih, manj znanih nogometašev, za katere so menili, da ne morejo pomagati med angleško eklito. Z najmanjšim proračunom v družbi jim zaenkrat, kot sem že omenil, kaže zelo dobro in glede na videno, bi jim privoščil obstanek. 

Swansea City so pred to sezono imenovali angleška Barcelona, saj so med drugoligaši dejansko navduševali in bil, recimo kar za klaso boljši. Tokrat se mu to ne more pripetiti, a dober vtis ostaja. Valižani so se zaenkrat dobro znašli me angleško elito, k čemur so pripomoglli tudi poletni nakupi. Danny Graham je kupljen od Watforda za 3,9 milijona, Wayne Routledge iz Newcastla za slabe 3,3 milijone, kongovec z angleškim državljanstvom Leroy Lita iz Middlesbrugha za 2 milijona eurov, nizozemski vratar Micher Vorm iz Utrechta za 1,7 milijona eurov in tako naprej. Pri odhodih, so podobno kot večina novih prvoligašev, naredili čistko, se znebili odvečnh in z upanjem na obstanek krenili v to, že nekaj časa trajajočo sezono. Tudi njim bi, tako kot preostalima dvema novincema, kar privoščil obstanek, še najmanj pa bi pogrešal spodnje tri.

Tudi Blackburn bo svoje mesto rešitve iskal med najslabšimi ekipami Premier league, za kar pa je še več možnosti po lanskoletni nesmiselni odpustitvi trenerja Sama Allardyca. Neverjetmo se sliši, da so kar 6,8 milijona eurov dali za povsem povprečnega Scott Danna iz Birmingham Citya, po 2,3 milijona pa za Sam Goodwillia iz škotskega Dundee Uniteda, črnogorca Simona Vukčevića iz portugalskega Sportinga in srba Radoslava Petrovića iz beograjskega Partizana. Dober deal se mi zdi 1,7 milijona eurov za nigerjskega napadalca Yakubu Aiyegbenija iz Evertona, pa prodaji Phill Jonesa za kar 19 milijonov v Manchester Unitred, bledega hrvata Nikolo Kalinića v ukrajinski Dnipro za 6 miljončkov, ob tem pa so se znebili še problematičnega senegalca El Hadji Diufa, avstralskega veterana Bretta Emertona in zimbabvejca Benjanija, ki je odšel v Portsmouth.

Wigan je moštvo, ki ga vidim v resnem boju za obstanek, saj ob čedalje močnejši konkurenci, le stežka drži korak z navedenimi, kar potrjuje tudi poletni prestopni rok. Reprezentant Omana Ali Al Habsi, ki je kupljen za 4,3 milijona eurov, pa španec Albert Crusat iz španske Almerije, za katerega je odšteto 2,3 milijona, škot Shaun Maloney, ki je kupljen za okoli 1,2 milijona, le niso tiste okrepitve, ki bi jim lahko zagotovile miren spanec kot pravimo, čeprav na drugi strani, pri prodaji tudi ni bilo večjih pretresov. Edini pravi minus je prodaja kongovca s francoskim državljanstvom Charlsa N’Zogbie, ki je za 10,8 milijona odšel v Aston Villo, medtem ko Stevena Caldwella, Jasona Koumasa in ostale dalo nadomestiti. Vprašanje ali bo to dovolj za obstanek.

Tudi Wolverhampton ni v veliko boljšem položaju, navkljub precejšnji aktivnosti na trgu, a dejansko je šlo bolj ali manj za posoje manj znanih in mladih igralcev. Še najbolj znana okrepitev je v Tottenhamu zavrženi Jamie O’Hara, za katerega so odšteli 4 milijončke, za Rogera Johnsona iz Birminghama pa kar 8, medtem ko je izkušeni nizozemski vratar Dorus de Vries prispel iz Swansea brez odškodnine. Pri odhodih dejansko ni nobenega omembe vrednega imena in lahko zapišem, da so nekoliko okrepljeni glede na prejšnjo sezono, a tudi tu se poraja vprašanje ali je/bo to dovolj za obstanek v najmočnejši nogometni ligi na svetu.

  • Share/Bookmark
 

Zapis je bil objavljen 14.12.2011 ob 20:04 in je shranjen pod 01.Premier League. Komentarjem lahko sledite z RSS 2.0 virom. Lahko komentirate, ali pustite trackback s svoje strani.

« || »

Komentiraj

Komentiranje iz tujine je omogočeno zgolj prijavljenim uporabnikom !