Zapisal izmisljeni | 6.11.2011 - 23:39 - Kategorije: Glasba -

Zelo domiselen video na katerega sem nalatel ob klikanju/šaltanju TV programov, celo video leta, bi si upal trditi, čeprav priznavam, da nisem neki Mtv fan, ki bi redno spremljal glasbeno video produkcijo, predvsem, ker je šla ta postaja v, saj veste kam. Cel kup nekih reallity showov in reklam, glasbe pa le za vzorec, a pustimo to ob strani.

Justice vs. Simiam je sodelovanje francoskega electro dua in manchesterovskega banda Simiam, čigar predelan Never be alone sta francoza nekoliko dodelala in nastal je spodnji izdelek

Justice vs. Simian – We are your friends

YouTube slika preogleda
  • Share/Bookmark
Zapisal izmisljeni | 6.11.2011 - 18:54 - Kategorije: Glasba -

Zdaj že uveljavljena skupina Florence + the machine, ki je gostovala pred časom tudi pri nas, konkretno v Kino Šiška, sloni na vokalnih sposobnostih pevke Florence Welch, medtem ko bi ostale, recimo jim spremljajoče glasbenike lahko poimenovali The machine. Zanimivo, da sem se ob tem spomnil zelo starega intervjuja z Boro Đorđevićem, gonilno silo Riblje čorbe, ki je enkrat dejal, da bodo vedno samo Riblja čorba in ne Bora Đorđević i Riblja čorba, ne glede na to, da je edini stalni član skupine, saj v drugem primeru to zveni kot Bora Đorđević i ostala govna. Anyway ….

Florence + The machine; You’ve got the love

YouTube slika preogleda

Podobno kot v prejšnji objavi v tej rubriki, gre za zelo spevno pesmico, le da tukaj na površje udari še zlat glasek pevke in dobitna kombinacija, beri hitič, ki mu ne moreš uiti, je tukaj.

  • Share/Bookmark
Zapisal izmisljeni | 6.11.2011 - 15:27 - Kategorije: Glasba -

Priznam da ne poznam skupine, niti za naslov pesmi še nisem slišal, a ta catchy melodija, refren, ki sem ga že tolikokrat ujel nekje na pol, je vredna objave, Da se ne pozabi.

Foster the people s hitičem Pumped up kicks

YouTube slika preogleda
  • Share/Bookmark
Zapisal izmisljeni | 6.11.2011 - 11:55 - Kategorije: Aktualno, trenerji -

Neponovljivi škotski strokovnjak, Sir Alex Ferguson je na današnji dan, točno pred 25. leti, torej 6.11.1986 postal trener/manager Manchester Uniteda in kdo bi si mislil, da bo takrat relativno anonimni škot zdržal toliko časa, predvsem pa s klubom, osvojil toliko lovorik.

alex

Čestitke ob jubileju trenerju o katerem sem že pisal v tej objavi TUKAJ, kateremu so veliko čast izkazali tudi v klubu, namreč severna tribuna stadiona Old Trafforda, se od sedaj imenuje po njem, prihodnje leto pa bodo pred vhod postavili še njegov kip.

  • Share/Bookmark
Zapisal izmisljeni | 6.11.2011 - 01:15 - Kategorije: seznami-lestvice -

Par uric nazaj sem gledal lokalni derbi tretjega največjega španskega mesta oz. tekmo Levante – Valencija in se spomnil intervjuja z bivšim igralcem obeh klubov, legendarnim črnogorskim napadalcem Predragom Pedjo Mijatovićem.

pedja

Ta je v svoji uspešni nogometni karieri nastopal za Budučnost, Partizan, Valencijo, Real Madrid, Fiorentino in Levante, ter za reprezentanco Jugoslavije, kasneje pa Srbije in Črne Gore. Igralec, ki si ga bomo verjetno najbolj zapomnili po golu v finalu Lige prvakov ‘98, ko smo s prijatelji na veliko pokonzumirali Blue ice beer v lokalnem pajzlu in pa seveda tisti prečki iz penala, na svetovnem prvenstvu v Franciji, istega leta.

No, da preidem na bistvo, Mijatović je naštel najboljše igralce s katerimi si je delil slačilnice, kot pravimo oz. sestavil svojo ekipo nogometašev;

Na golmansko pozicijo je postavil nemca s katerim je bil soigralec v Real Madridu in zanj dejal;  Bodo Ilgner je bil najzaneslivejši golman na svetu, velik profesionalec, ki nikoli ni prejel glupih golov in ki je po treningih še ostajal na igrišču in nadaljeval z vadbo.

Desni bočni položaj je v črnogorčevi ekipi dobil italijan Christian Pannuci, za katerega je dejal, da je bil prava mašina, izvrsten zadaj, pogosto pa kot asistent spredaj in na tej poziciji naj ne bi bilo veliko takšnih.

Prvi štoper, španec Fernando Hierro, kapetan slovitega Reala, steber obrambe, ki je ogromno tudi zadeval, predvsem z glavo in iz prostih strelov ter penalov.

Drugi štoper, nekoliko presenetljivo Gordan Petrić, črnogorski rojak, soigralec iz Partizana in mlade reprezentance, ki si je ustvaril solidno nogometno kariero, a Mijatovića je tako navdušil, da je dobil prednost pred nekaterimi vliko bolj zvenećimi imeni in zanj je dejal, da je bil eden najboljših defanzivcev kar jih je videl.

Levi bok je, seveda, pripadel legendarnemu brazilcu Roberto Carlosu, v zadnjih dveh desetletjih verjetno najboljšem svetovnem igralcu na tem položaju, ki ga je poleg hitrosti in oštrine, krasil še izjemen udarec.

Tudi v zvezni vrsti je prevlada realovcev, argentinec Fernando Redondo je imel vse oz. je bil kompleten igralec, ki je znal na poziciji zadnjega veznega, odigrati nekaj zaporednih tekem brez vsakršne napake.

Brazilec Mazinho si je z odličnimi igrami v Valenciji prislužil mesto v tej ekipi, pa čeprav je širši javnosti, ta reprezentančni igralec, relativno neznan.

Nizozemec Clarence Seedorf, še vedno aktivni umetnik, ki že nekaj let navdušuje v AC Milanu, je enostavno briljanten nogometaš, kar dokazuje že vrsto let in kar dokazujejo njegove osvojene trofeje.

Nekje med zvezno vrsto in napad bi lahko zrinili legendarnega Raula Gonzaleza, drugače čistokrvnega strelca, ki je po zatonu v Realu svojo srečo našel v nemškem, rudarskem Gelsenkirchenu oz. pri Schaalke 04. Verjetno ga ni potrebno posebaj predstavljati, dovolj je samo reči/zapisati Raul.

Prvi napadalec je hrvat Davor Šuker, s katerim sta bila soigralca v mladi reprezentanci Jugoslavije, kjer so skupaj z zgoraj omenjenim Petrićem ob osvojitvi naslova mladinskega svetovnega prvaka postali čileanci. Njuno kratko sodelovanje se je nadaljevalo tudi v članski reprezentanci Jugoslavije, predvsem pa v Real Madridu, kjer sta skupaj osvojila že omenjeno Ligo prvakov. Zlata levica je dodal.

Drugi napadalec, srb Savo Milošević, s katerim je bil soigralec le v reprezentanci in s katerim sta tvorila ubojit tandem, pri čemer poudarja Mijatović, da je Milošević zabil kopico lepih in pomembnih golov.

Med rezerviste je vtaknil španca Ikera Casillasa, s katerim sta bila le kratek čas soigralca, saj se je v času prebijanja Casillasa na gol Reala, Mijatović že poslavljal, pa Zorana Batu Mirkovića in Slavišo Jokanovića, oba iz Partizana, zvezdaša Dragana Stojkovića Piksija s katerim sta bila soigralca v reprezentanci, pa seveda rojaka il genia, Dejana Savićevića in pa golgetersko božansvo, argentinca Gabriela Batistuto s katerim sta sodelovala v Fiorentini.

  • Share/Bookmark
Zapisal izmisljeni | 5.11.2011 - 00:23 - Kategorije: sezona 2011-12 -

Elitni Ligi prvakov je, s svojim četrtim kolom, sledila še Europa league in tukaj je, podobno kot prejšnjič, skrajšana verzija nekaterih stvari, o katerih bi se v idealnem svetu, z veliko volje in časa, spet na dolgo in široko razpisal;

Skupina A:

Rubin Kazan – Tottenham 1-0 (Natcho 56) Shamrock Rovers – PAOK 1-3 (Dennehy 51 / Salpingidis 8, 38, Fotakis 36).

Ruski Rubin iz Kazana se je s pomembno zmago nad, angleškim Tottenhamom, ki je spet nastopal s svojo B ekipo, povsem približal vrhu lestvice, ki ga je s pričakovano zmago pri roversih, presenetljivo zasedel grški Paok. Torej grki na liderski poziciji, Tottenham točko nižje in ruski Rubin še točko nižje, medtem ko Shamrock Rovers ostajajo eni redkih, ki še niso osvojil niti točke.

Skupina B:

FC Kopenhagen – Hannover 1-2 (N’Doye 67 / Schlaudraff 71, Stindl 74) Vorskla Poltava – Standard Liege 1-3 (Kurylov 5 / Seijas 16, Kanu 45, Tchite 74).

Lars Stindl je z atraktivnim zadetkom, nemški ekipi zagotovil lepo prednost pred tretjeuvrščenim FC Kopenhagnom, ki po tej tekmi zaostaja za štiri točke, medtem ko je belgijski Standard, s pričakovano gostujočo zmago, skupaj z nemci zadržal prvo mesto v skupini.

Skupina C:

Legia Varšava – Rapid Bukurešt 3-1 (Radović 53, 69, Kucharczyk 90 / Teixeira 65) PSV Eindhoven – Hapoel Tel Aviv 3-3 (Wijnaldum 12, Toivonen 59, Strootman 87 / Damari 10, Temile 33, 47).

Poljski predstavnik je z razpoloženim srbom Radovićem na čelu, premagal romunskega predstavnika, ki lahko samo še v teoriji ujame željeno drugo mesto, medtem ko je nizozemski PSV po slabem začetku in zaostanku, do konca le uspel priti do točke, ki jih je zadžala na prvem mestu in že zagotovila napredovanje v naslednjo fazo tekmovanja.

Skupina D:

Lazio – Zürich 1-0 (Brocchi 62) Vaslui – Sporting 1-0 (Zmeu 30).

Meni eno najljubših moštev, italijanski Lazio, je s super-strelom Brocchija osvojilo pomembne tri točke  in se prebilo do drugega mesta, ki pa si ga zenkrat deli z romunskim predstavnikom, ki je dobil, nezainteresirani in v naslednjo fazo tekmovanja, že uvrščeni portugalski Sporting. Švicarski Zurich je zaenkrat zadnji/četrti z dvema osvojenima točkama, a Lazio in Vaslui sta še ulovljiva.

Skupina E:

Bešiktaš – Dinamo Kijev 1-0 (Korkmaz 67) Maccabi Tel Aviv – Stoke 1-2 (Colautti 90 / Whitehead 51, Crouch 64).

V vzhodnjaškem obračunu so bili uspešnejši domači, ki so z novim tremi točkami, na lestvici preskočili prav ukrajince in trenutno je turški Bešiktaš s šestimi točkami na željenem drugem mestu, ukrajinski Dinamo pa le točko nižje. V drugem obračunu skupine je angleški predstavnik, povsem pričakovano nadigral izraelce in se še učvrstil v vodstvu, medtem Maccabi ostaja povsem zadaj.

Skupina F:

Paris Saint Germain – Slovan Bratislava 1-0 (Pastore 63) Red Bull  Salzburg – Athletic Bilbao 0-1 (Herrera 37).

Veseli me, da je argentinec Pastore v takšni izjemni formi kot je in da nosi parižane v vseh tekmovanjih, s to zmago so namreč ušli avstijcem oz. Red Bull Salzburgu, ki je na domačem igrišču klonil proti vodilni ekipi skupine, španskem, beri baskovskem Athleticu. Ti imajo sedaj 10 točk, parižani 7, Red Bull 4, medtem ko Slovanostaja pri eni točki.

Skupina G:

Austria – AZ Alkmaar 2-2 (Ortlechner 58, Barazite 61 / Elm 19-11m, Wernbloom 45) Metalist Harkiv – Malmo 3-1 (Taison 46, 56, Fininho 90 / Ranegie 66).

Nizozemski predstavnik je z remijem uspel pod seboj zadržati avstijce, ki so tako še vedno točko zadaj, medtem ko se je ukrajinski Metalist s še eno zmago, še nekoliko bolj učvrstil v vodstvu. Švedski Malmo ostaja brez osvojene točke.

Skupina H:

Birmingham City – Club Brugge 2-2 (Beausejour 55, King 74-11m / Meunier 39, Akpala 44) Braga – Maribor 5-1 (Lima 4, Alan 7, Elderson 38, Vincius 85, Merida 90 / Volas 62).

Angleški in belgijski predstavnik sta si razdelila plen, vse skupaj pa je izkoristila Braga, ki je ponižala NK Maribor in po 10. minutah sem zamenjal program in gledal druga srečanja. Braga je torej z 10. točkami zavzela vrh lestvice, Birmingham je s 7. osvojenimi točkami drugi, Club Brugge s 4. že kar lepo zaostaja, medtem ko Maribor s točko drži začelje.

Skupina I:

Atletico Madrid – Udinese 4-0 (Adrian 6, 12, Diego 36, Falcao 67) Celtic – Rennes 3-1 (Stokes 30, 43, Hooper 82 / Mangane 2).

V skupini smrti je po mariborskem Handanoviću, ki je pokasiral pet komadov, udinesejev Handanović dodal še štiri in z devetimi zadetki v mreži to nikakor ni bil večer Handanovićev. Temu drugemu je lahko v delno opravičilo, da je Udinese, podobno kot še nekateri v tem tekmovanju, nastopal z B ekipo oz. mešano ekipo, kar pa je bil ob razigranem španskem predstavniku, lahko kar zapišem samomor. V drugem srečanju je škotski predstavnik odpravil francoze, ki so bili usodni za zvezdaše, ter skoraj dohitel špansko in italijansko moštvo.

Skupina J:

Schalke 04 – AEK Larnaca 0-0 Steaua Bukurešta – Maccabi Haifa 4-2 (Tatu 13, Costea 28, Tanase 64, 84 / Meshumar 36, Katan 40).

Vodilni Schalke 04 me je razočaral s tem remijem, a ciprčani so očitno letošnji hit, čeprav iam Larnaca samo dve točki, kar je verjetno več kot je bilo realno za pričakovati. V drugem obračunu skupine, so nogometaši romunske Steaue, ki so ta teden hit na You tube zaradi fighta z  navijačem nasprotne ekipe TUKAJ, odpravili izraelskega predstavnika in se mu približali na samo točko zaostanka. No. 18, na posnetku, Martinović – Srbija.

Skupina K:

Twente – Odense 3-2 (Hoegh 35 – ag, Landzaat 37, Fer 82 / Fall 11, 62) Fulham – Wisla Krakow 4-1 (Duff 5, Johnson 30, 57, Sidwell 79 / Kirm 9).

Nizozemski predstavnik je s še eno zmago, tokrat nad danskim predstavnikom, zadržal vodstvo v skupini, angleški Fulham pa je z zmago nad poljsim predstavnikom zadržal drugo pozicijo, medtem ko sta posledično tudi poraženca zadržala svoji poziciji. Če je quick look premalo natančen, bi opozoril, da je bil za Wislo edini strelec, slovenski reprezentant Andraž Kirm.

Skupina L:

AEK  – Lokomotiva Moskva 1-3 (Leonardo 60 – 11 m / Glušakov 50, Maicon 72, Ignatjev 80) Anderlecht – Sturm 3-0 (Gillet 23, Suarez 74, De Sutter 81).

Vodilni moštvi, ruska Lokomotiva in belgijski Andrelecht, sta z novima zmagama, zadržali poziciji, torej Anderlecht ostaja s 100% učinkom prvi, Lokomotiva druga, avstrijski Sturm je tretji, grški AEK pa še brez osvojene točke, četrti-zadnji.

  • Share/Bookmark
Zapisal izmisljeni | 4.11.2011 - 00:59 - Kategorije: sezona 2011-12 -

V drugem delu prve faze tekmovanja, kjer so igrali isti nasprotniki kot v prejšnem kolu, le lokacije so bile druge oz. obrnjene, se je odvijalo takole;

Skupina A:

Bayern – Napoli 3-2 (Gomez 17, 23, 42 / Fernandez 45 2, 79)   Bayern je bil na svoji Allianz Areni s 3-2 boljši od italijanskega čuda, Napolija in na njihovo čisto zmago nimam pripomb. Do 45. minute so bavarci, zahvaljujoč razpoloženosti njihovega strelca Maria Gomeza, vodili s kar 3-0, da bi na samwm koncu celo nekoliko trepetali za zmago. Za Napoli je namreč dvakrat poentiral argentinski branilec Federico Fernandez, kar pa je bilo na koncu premalo in tekma Bayern – Napoli oz. Gomez – Fernandez, se je končala z atraktivnih 3-2, ob tem pa je potrebo omeniti, da je Gomez, s svojimi 17 goli v Ligi prvakov, postal najboljši nemški strelec tega prestižnega tekmovanja, podobno kot Rooney nedolgo nazaj pri angležih in da se je ob pomembni zmagi Bayerna v njihovem moštvu resneje poškodoval playmaker Bastian Schweinsteiger.

Villarreal – Manchester City 0-3 (Yaya Toure 30, 71, Balotelli 45-11m)   Manchester City je kot gost brez težav odpravil španski Villarreal, za katerega se je izkazalo, kot sem tudi napovedal pred pričetkom tega tekmovanja, da ni več to kar je bil oz. da so določene prodaje pustile sledi, bi lahko rekli/zapisali. Citizene, kot kličejo Manchester City nekateri, je v vodstvo z lepo odmerjenim strelom, popeljal spet odlični Yaya Toure, na 2-0 je povišal iz penala Balotelli, ki spet polni angleške tabloide s svojimi domislicami, po osmojeni hiši zaradi igranja s priotehniko, je dvorišče preuredil v dirkalno progo za štirikolesnike, eden od večerov pa se prezabaval s porno igralko Holly Henderson, medtem ko naj bi njegovo dekle, manekenka Raffaelle Fico snemala v Italiji. A pustimo trač teme, kontraverzni italijan je izsilil penal tako da je porinil žogo enemu domečemu obrambnemu igralcu med nogami, dva pa sta ga zrušila in tekma je bila nekaj trenutkov zatem odločena. Končnih 0-3 je postavil še z enim zadetkom reprezentant slonokoščene obale, Yaya Toure, potem ko je z lepim driblingom prišel pred vratarja in kot kaže Manchester City definitivno postaja nova evropska/svetovna sila.

Skupina B:

Trabzonspor – CSKA 0-0 V obračunu turške in ruske ekipe ni bilo zadetkov in ker nisem preveč dobro spremljal prenosa/posnetka tega srečanja, tudi ne morem kaj preveč zapisati. Mogoče le, da gre za pričakovan rezultat, ki je rusko ekipo zadržal na željenem drugem mestu in turkom bi lahko bilo še žal za to tekmo.

Inter – Lille 2-1 (Samuel 18, Milito 65 / Tulio de Melo 83).  Zelo slab začetek italijanske ekipe oz. domači poraz v prvem kolu tega tekmovanja, ni dajal slutiti, da bodo milanski modro-črni tako kmalu v kar komfortnem vodstu in prav to se je z njihovo tretjo zaporedno zmago zgodilo. Še drugič zapored je padel francoski Lille, za katerega je bila usodna argentinska naveza oz. Walter Samuel, ki je zadel za 1-0 in pa Princ, Diego Milito, ki je povišal na neulovljivih 2-0, medtem ko je za goste v 83. minuti srečanja uspel znižati Tulio de Melo, za kaj več pa ni bilo možnosti.

Skupina C:

Manchester United – Otelul Galati 2-0 (Valencia 8, Rooney 87)   Manchester United je rutinsko odpravil, kot sem prebral, problem imenovan Otelul Galati. Že v 8. minuti je po podaji Phil Jonesa, poentiral Antonio Valencia, po kontroliranem vmesnem delu srečanja pa je v 87. zadel še Wayne Rooney, ki je tokrat, zanimivo igral na položaju v zvezni vrsti oz. kot nekakšen glavni organizator napadov. Čista, pričakovana zmaga, ki jih je popeljala do prvega mesta v skupini, saj je portugalski konkurent kiksal in po blamaži v prvenstvu, je četica Sira Alexa Fergusona spet v zmagovalnem nizu. Lepo, tudi zaradi njegovega jubileja, namreč, konec tedna bo praznoval 25 let vodenja Devilsov.

Benfica – Basel 1-1 (Rodrigo 4 / Huggel 64).  V drugem srečanju skupine C sta si portugalska Benfica in švicarski  Basel razdelila plen, kot radi rečemo, za domače je po nesebični podaji Gaitana, že v uvodu srečanja zadel Rodrigo, medtem ko je po predložku Chipperfielda, za goste poentiral še Benjamin Huggel in če mene vprašate je ta remi kar lepo presenečenje. Portugalci so s tem remijem dovolili Manchester Unitedu, da se jim pridruži na prvem mestu skupine C, hkrati pa so pri življenju ohranili tudi švicarje, bolje rečeno so si to igralci Basela izbojevali sami in zenkar so na gostovanjih še neporaženi.

Skupina D

Ajax – Dinamo 4-0 (Van der Wiel 20, Sulejmani 25, De Jong 65, Lodeiro 90 2) Ena najbolj zanesljivih zmag in tekma v eni smeri, Dinamovi, ki se je pred preičetkom tekmovanja, zdaj že vemo, nerealno palil na tretje, celo drugo mesto so omenjali. A zaenkrat nizajo samo negativne rekorde, saj že  366 minut v evrospkih tekmovanjih niso dosegli zadetka, še od domače tekme, iz kvalifikacij za to tekmovanje, ko so doma zabili švedskem predstavniku, hkrati pa je že okroglih 12 let odkar so poentirali v Ligi prvakov, beri Mikić proti Olympique iz Marseilla.  Lepo so hrvaški mediji zapisali, da je bila ta tekma z Ajaxom, igra mačke z mišjo, Človek ne jezi se, kjer poješ figurico – ne jezi se oz. daš gol praktično ko se ti zljubi in rečeš, ne jezi se. Hrvati ne jezite se, precenili ste se, saj realno Dinamo še ni pripravljen za elitno Ligo prvakov in v vednost tudi za precej nižjo Europa league še ne. Zaenkrat ostajajo edino moštvo tega tekmovanja brez doseženega zadetka, medtem ko je razigrani Ajax tokrat poentiral kar štirikrat, strelci pa so navedeni nekoliko višje.

Lyon – Real 0-2 (Ronaldo 24, 69-11m). Real je svojo črno mačko preteklih let, po Mourinhovih zmagah na domačem Stadionu Bernabeu, uspel zmagati tudi na lyonovem Gerlandu, kjer je oba gola dosegel lepotec Cristiano Ronaldo. Enega iz prostega strela, drugega pa iz penala, kar po španskem častniku Marca pomeni, da je v realovem dresu dosegel že 101 gol v 103 nastopih. S to zmago je Real postal prva ekipa, ki si je že zagotovila nastop v naslednji fazi, beri v osmini finala tega tekmovanja.

Skupina E

Genk – Chelsea 1-1 (Vossen 61 / Ramires 26)  Belgijski Genk je priredil enega od presenečenj dneva, ko je uspel na svojem štadionu zadržati Chelsea, s čimer mu je zaenkrat onemogočil potrditev napredovanja v naslednjo fazo tekmovanja. Gostje so sicer v 25. minuti povedli, ko je brazilec Ramires odigral dvojno s Torresom, imeli v 40. minuti še penal, saj je Buffel igral z roko v kazenskem prostoru, a je domači vratar, madžar Laszlo Koteles odbranil precej slab strel gostujočega brazilca, Davida Luiza. V drugem polčasu je prišlo do izraza tisto naše; kdor ne da, dobi, saj je po lepi asistenci Camusa z leve, poentiral Jalle Vossen, kar je bil prvi Genkov gol v tej sezoni, tega najmočnejšega, nogometnega, klubskega tekmovanja in ta je zadostoval tudi za prvo točko.

Valencia – Bayer Leverkusen 3-1 (Jonas 1, Soldado 65, Rami 75 / Kiesling 31)  Ker sem spet spremljal konferenčni prenos, je še preden se je vse skupaj sploh dobro začelo, v Valenciji že padel prvi zadetek. Po veliki napaki gostujočega golmana Lena, je do neoviranega strela z roba kazenskega strela, prišel Jonas, ki je po samo 10,5 sekundah igralnega časa dosegel zadetek in za malo zgrešil rekord lige prvakov, ki je tako ostal v lasti takrat Bayernovega strelca, nizozemca Roy Makaaya. V nadaljevanju je nemška ekipa, ki ni igrala slabo, uspela izenačiti, po predložku Ballacka z leve, je zadel Kiesling, za katerega sem bil v preteklosti prepričan, da bo postal veliko boljši igrač, bi rekel Oblak. Soldado je z atraktivnim golom, s peto, v evforijo spravil domačo Mestallo, medtem ko je bil takoj zatem razveljavljen regularen gol Bayera in v 75. minuti je po akciji iz kota, za končnih 3-1 zadel francoz Rami.

Skupina F

Arsenal – Marseille 0-0  Kot v prejšnem kolu, sta tadva nasprotnika odigrala trdo tekmo v kateri so bila pričakovanja, predvsem domačih navijačev, visoka. Po demontaži Chelseja v angleškem prvenstvu s kar 3-5 so bila ta upravičena, a londonsko moštvo je pričelo brez svojega nizozemskega napadalca, ki v letošnjem koledarskem letu zadeva v povprečju skoraj na vsaki tekmi. Van Persie je prevaga topničarjev, kot jim pravijo in tokrat je počival do 62. minute, v tem času pa bi kaj lahko heroj postal Ramsey, ki je zapravil nekatere zelo dobre priložnosti. Da pa ni vse na domačih, moram omeniti, da je tudi Olympique tokrat igral veliko bolje kot teden poprej in osvojena točka je zaslužena.

Borussia Dortmund – Olympiacos 1-0 (Groskreutz 7). Nemška verzija katalonskega giganta je uspela doseči prvo zmago v tem tekmovanju, pri čemer je bil po podaji Messi, sorry, Gotzeja natančen, s strelom z roba kazenskega prostora, Groskreutz, kar je na koncu prineslo tri točke. S temi so na lestvici skupine F preskočili prav grškega predstavnika, katerim se država utaplja/razpada, medtem ko ji usodo kroji nemška kanclerka Angela Merkel. Deuchland uber alles.

Skupina G

Zenit – Šahtar 1-0 (Lombaerts 45)  Zenit je na stadionu Petrovskiy zasluženo slavil proti ukrajinski ekipi, lanjskem pozitivnem presenečenju tega tekmovanja,  pri čemer pa bi morala biti domača zmaga še višja oz. zaneslivejša, a rusi pred golom golmana Ribke niso bili dovolj zbrani. Vseeno so z golom Lombaertsa, po kotu in neobranljivem strelu z glavo osvojili tri pomembne točke ter si med drugim, prislužili tudi aplauz ruskega predsednika Medvedeva.

APOEL – Porto 2-1 (Almeida 42-11m, Manduca 90 / Hulk 89-11m) Nogometaši ciprskega Apoela so še naprej največje presenečenje letošnje lige prvakov, saj jim prav nihče ni dajal prevelikih možnosti v tej skupini, a dva kola pred koncem rabijo za osmino finala le še dve točki. S še eno presenetljivo zmago so osvojili že osem točk kar je spoštovanja vreden dosežek. Najprej so domači povedli iz penala, a je za Porto, prav tako iz penala, izenačil brazilec Hulk in ko je portugalska ekipa krenila po polni izkupiček, beri zmago, vse tri točke, je junak dneva postal brazilec Gustavo Manduca.

Skupina H

BATE Borisov – Milan 1-1 (Bressan 55 / Ibrahimović 22)  AC Milan je na gostovanjupri beloruskem prvaku kronal boljšo igro z zadetkom šveda Zlatana Ibrahimovića, ki bo kmalu izdal zanimivo biografijo v kateri naj bi bil opisan tudi spor z Guardiolo oz. razlogi za odhod iz Barcelone v Milan in če se vam ne da brati te, lahko izdam, da ker je nad svojim bivšim trenerjem kričal, da nima jajc in da se boji Mourinha, ki jih je tudi izločil iz Lige prvakov. A ostanimo pri tej tekmi, gostje niso uspeli doseči še enega zadetka, kar je še pomembneje pa niso uspeli niti zadržati vodstva, saj je po dvomljivo dosojenem penalu, brazilec Renan Bressan poentiral za 1-1, kar se je na koncu izkazalo za končni rezultat.

Viktorija Plzen – Barcelona 0-4 (Messi 24-11m, 45, 90, Fabregas 72). Še en večer jubilejev/rekordov za Barcelono, katero je njihov trener Guardiola vodil že v 200. srečanju, pri čemer je njegov trenutni score, kot pravijo američani, 144 zmag, 39 remijev in samo 17 porazev. Številke h katerim je odločno pripomogel trikratni strelec Lionel Messi, ki je s tem presegel čarobnih 200 zadetkov za katalonsko moštvo, njegov score namreč pravi  132 golov v prvenstvu oz. Primeri division, 42 v Ligi prvakov kjer je že šesti strelec vseh časov, 17 v španskem pokalnem tekmovanju, beri v kraljevem pokaluu Kupu kralja, osem v španskem superpokalu,enega v Europskem superpokalu in dva na svetovnem klubskem prvenstvu. Na koncu je tu še rekord njihovega golmana Victora Valdeza, ki je po tej tekmi že 867 minut brez prejetega gola, s čimer je postal absolutni rekorder katalonskega kluba. Zadnji zadetek je namreč prejel v 5. kolu Primere division, 9.9.2011, ko ga je na gostovanju pri Valenciji, v 23. minuti premagal Pablo Hernandez.

  • Share/Bookmark
Zapisal izmisljeni | 1.11.2011 - 21:52 - Kategorije: Film -

Za Noč čarovnic je bil v Kino dvoru spet večer grozljivk, četrti že, če se ne motim in ker je bilo za varstvo poskrbljeno, je tudi pri meni, končno pišel na vrsto film, za katerega sem zvedel prek blogovskih kolegov.

I saw devil

isd

Južno-korejski film z originalnim naslovom Akmareul boattda oz. I saw devil, je zgodba o maščevanju, kjer mlado Joo-yun, katero upodobi simpatična Oh San-ha, na cedilu pusti avto, konkretno guma in v snežni noči, jo v odročni pokrajini, ugrabi in kasneje brutalno umori Kyung-chul, katerega maestralno odigra Choi Min-sik. Eksplicitno prikazano nasilje, bi rekli nekateri, je plus filma, medtem ko je sama zgodba nekoliko za lase privlečena, kot pravimo.

Najprej me je zmotil prikaz iskalne akcija, kjer so se pomešali policaji in novinarji, kot da ne bi v Koreji tako kot povsod drugod obstajali tisti znameniti policijski trakovi za preprečitev dostopa, v nadeljevanju pa na hitro pobrana glava, shranjena v neko škatlo, pa vsi v tek, padec itd. Preveč filmsko zame, se opravičujem.

V nadaljevanju filma spremljamo moža pokojne, Soo-hyuna, ki ga odigra Lee Byung-hun oz. možev maščevalni pohod, kjer me spet zmoti nekaj stvari. Prva, da film preveč na hitro prikaže obračune s potencialnimi morilci, ko pa razpizdeni Soo-hyun pride do pravega oz. do svoje žrtve pa se z njo poigra. Nerazumljivo, ali pa je to korean-style. Razsekaj, obglavi, razreži, naredi nekaj konkretnega, človek, ne pa nekaj udarcev in podobno, da ne razkrijem preveč, saj verjamem da večina še ni gledala filma. Seveda pride do preobrata po zaslugi tega obotavljanja kako naprej in kaj s plenom, rezanje tetive je ena boljših scen, masaker v taksiju tudi, prav tako grobi seks, medtem ko me je sam konec razočaral.

Vem, da je cenjenim filmofilom izdelek zelo všeč, a nekako me ni prepričal, preveč nekih lukenj je bilo zaradi česar sem ostal kar nekako nepotešen in mogoče bo kaj bolje z Oldboyem, ki je naslednji korejski izdelek na seznamu.

  • Share/Bookmark
Zapisal izmisljeni | 1.11.2011 - 09:14 - Kategorije: 05.Primera division -

Ker je termin pred sezono že zdavnaj zamujen, je tu modificirana objava z danim naslovom; Med sezono 2011/12.

Ne glede na vse je to še vedno prvenstvo dveh, FC Barcelone in Real Madrida, medtem ko z naftnimi euri napumpana Malaga, presenetljivo-odlični Levante UD, sosednja Valencija, stalnice kot so Atletico Madrid, Sevilla, Villarreal in ostali lahko samo upajo na kakšen slab dan, beri sezono dveh španskih velikanov. Tistim revnejšim bodo usodo, beri uvrstitev, krojile finance in predvsem od teh je tudi odvisen obstoj mnogih španskih prvoligašev, katerih bankroti so že nekakšen vsakdan, medtem ko je prezadolženost že kar pravilo in ne izjema.

primera

FC Barcelona je še vedno najboljša ekipa na svetu in kot takšna bi morala ohraniti primat tudi v domačem, španskem prvenstvu. Po lanjski sezoni, ko so še enkrat več postali državni prvaki, kjer so s kar 5-0 odpihnili največjega konkurenta, pri tem pa tudi v elitni Champions league, na poti do svojega četrtega naslova izločili istega. Spet so se bile zanetile iskre sovraštva, ki so se v uvodu letošnje sezone oz. španskem Superpokalu še dodatno razplamtele, če se smem tako izraziti. Saj se še spomnimo štarta nad Fabregasom, pa Mourinhovega prsta v oko pomožnega trenerja Barcelone in podobnih psiholoških igric, kar kaže na nekakšno nemoč konkurenta, ki pa se vseeno počasi približuje. A o njem nekoliko kasneje, zaenkrat ostajam pri katalonskem moštvu, ki je po lanskoletni dominanci, v kateri se je igral z nasprotniki in ne igral proti nasprotnikom, svojo moč demonstriral tudi na trgovskem področju. Okrepili so se s čudežnim dečkom, čilencem Alexisom Sanchezom, po 1000 in 1 informaciji o transferju Fabregasa iz Arsenala v Barcelono, pa se je ta končno, poleti tudi uresničil. Za prvega naj bi odšteli 26 milijonov, za povratnika pa kar 34 in če se mi za prvega zdi še razumljivo dati toliko v teh norih časih, za drugega nikoli ne bi plačal tega zneska. Že tako imajo dodobra popolnjeno zvezno vrsto, v katero se je iz mlajših selekcij dokončno prebil tudi Thiago Alcantara, pa jo še bašejo z nogometaši istega/podobnega profila, zaradi česar naj bi trener Guardiola celo pričel resno razmišljati o igralnem sistemu 3-4-3. Odvečni so p-ostali Zlatan Ibrahimović z dokončno prodajo v AC Milan za 24 milijončkov, Bojan Krkić v Romo za 12, Jeffren v Sporting za 3,7, Martin Caceres v Sevillo za 3, Gabriel Milito brez odškodnine v argentinski Independiente itd. Barcelona, po mojem mnenju ostaja vladar španskega in svetovnega nogometa, čeprav sem na strani Reala, a prednost/kvaliteta pri kataloncih ostaja zaenkrat neulovljiva.

Real Madrid oz. njihov trener/manager Jose Mourinho nadaljuje s kupovanjem igralcev, ki bi lahko z eno potezo rešili tekmo oz. prinesli več uspeha galactisom kot tista, zgoraj opevana zvezna vrsta kataloncev in v ta namen so bili kupljeni Nuri Sahin, za katerega so Borussiji iz Dortmunda odšteli 10 milijonov eurov, Hamit Altintop iz Bayerna je bil dobljen brez odškodnine, povratnik iz Espanyola Jose Maria Callejon je stal še 5 milijonov, perspektivni francoz Raphael Varane je Lensu prinesel 10 milijonov odškodnine, medtem ko je rekorder njihovega poletnega prestopnega roka postal portugalec Fabio Coentrao, za katerega so Benfici plačali kar 30 milijonov eurov. V nasprotno smer oz. v Benfico je odšel argentinec Ezequiel Garay za katerega so prejeli 5, 5 milijona, njegov rojak Fernando Gago je za 10x manjši znesek posojen italijanski Romi, mladi Sergio Canales za 2 milijona Valenciji, brez odškodnine pa sta bila posojena še nizozemec Royston Drenthe – v Everton in Pedro Leon  – v Getafe. S temi spremembami/posodobitvami pri Realu upajo, da so dovolj kvalitetni za boj, za vrh Primere, kjer so že trikrat zapored ostali brez lovorike in kjer jim tudi 102 zadetka oz. kar 2,7 gola po tekmi ni preveč pomagalo. Mogoče je prav zaradi tega podatka Mourinho želel širši izbor igralcev in pa predvsem še enega vrhunskega napadalca, po možnosti Carlosa Teveza, ki so mu baje že šteti dnevi v Cityu. Z njim ali katerim drugim kvalitetnim napadalcem bi imeli galacticosi definitivno večje možnosti za naslov prvaka, ki se zdi pomembnejši celo od elitne Lige prvakov.

Šejk Abdullah Al-Thani je tisti, ki bi lahko še najbolj vplival na prihodnost Primere divison oz. La lige kot pravijo španskem prvenstvu, saj je postal lastnik FC Malage, v katero je že poleti vložil dodatnih 58 milijonov eurov, kar je približno toliko kot zgoraj opisana velikana. S Taysir Al Sahoudom in Yasmin Al Sahoudom je trojica katarske kraljeve družine pripravljena Malago popeljati na vrh španskega in svetovnega nogometa, podobno kot predhodniki v angleški Premier league svoje klubiče-igrače. Katar, ki je pred svetovnim prvenstvom, katerega bodo priredili 2022, je obnoren z nogometom in nihče ne gleda na denar, zaradi česar so katarski lastniki FC Malago okrepili z naslednjimi; Santi Cazorla je iz Villarreala prispel za 21 milijonov eurov, francoz Jeremy Toulalan iz Lyona za 11, argentinec Diego Buonanotte iz argentinskega River Plata za 4,5, iz nemškega Hamburger SVa sta prispela nizozemca Ruud van Nistelrooy – brez odškodnine in Joris Mathijsen za 2,5, iz Valencije pa 19-letni anonimni Isco za 6  in izkušeni Joaquin za 4,2 milijona eurov, celo neznani branilec Osasune, Nacho Monreal jih je stal 6 miljončkov. Zajebancija z denarjem, bi rekli, odvečni igralci so puščeni brez odškodnin in skrajni čas je že za prihod napovedanega finančnega fair-playa, do takrat pa se bo FC Malaga veselo krepila in vzpenjala po lestvici. Že letos jih lahko pričakujemo nekje tik pod vrhom Primere in če ponovim nek tekst, kjer je pisalo da bodo kitajci prevzeli svetovno tržišče, arabci pa vrhunske nogometne klube, pa nadaljujem s črnim humorjem, da je najboljši golfist črnec, najboljši rapper belec, medtem ko se najboljši nogomet igra z arabci.

Valencija se je po slovesu od Davida Ville in Davida Silve, zaradi finančnih težav, odrekla še dveh zvezdnikov, Juan Mata je v zameno za 27,6 milijona eurov odškodnine lahko prestopil v londonski Chelsea, Joaquin pa za 4,2 milijona v novi španski raj, Malago. Ob tem so portugalca Manuela Fernandaza prodali v turški Bešiktaš za 2 milijončka, brez odškodnine so se znebili izkušenih; Del Horna – Levante, Vicenteja – angleški nižjeligaš Brighton, golmana Cesar Sancheza – Villarreal itd. A vseeno so šli, kljub dobri prodaji, v minus, saj so za nakupe porabili kar 34 milijonov eurov, Victor Ruiz iz italijanskega Napolija jih je stal 8 milijonov eurov, Pablo Piatti iz Almerije je bil 7,5 milijona, francoz Adil Rami iz francoskega OSC Lilla in Dani Parejo iz Getafeja po 6, iz Reala posojeni Sergio Canales, ki se je pred dnevi poškodval in naj ne bi igral kar naslednjih 6 mesecev, je stal 2 milijona itd. Vse za udeležbo v Ligi prvakov, ki prinaša zelo dobre zaslužke in čeprav jim strokovnjaki ne dajejo prevelikih možnosti za to, menim, da bodo, ne glede na črnoglede napovedi, vseeno tik pod vrhom oz. naslednje leto spet v Ligi prvakov.

Tudi pri Atletico Madridu se je zgodilo precej zanimivega, za začetek bi omenil zamenjavo na trenerskem mestu, kjer je je namesto Quique Sancheza sedaj Gregorio Manzanao in ta je že v štartu ostal brez nekaterih vodilnih igralcev. Tu mislim predvsem na Sergia Aguera, ki je za 45 milijonov odškodnine prodan bogatem Manchester cityu, medtem ko je urugvajec Diego Forlan, za občutno manj, beri samo 5 milijonov prodan v italijanski Inter. Če dodam, da je golman David De Gea prodan v Manchester United za 2o milijončkov, brazilec Alias v portugalski Sporting za 8,9, pa Julio Alves v turški Bešiktaš za 3,1, češki reprezentant Tamas Ujfaluši v prav tako turški Galatasaray za 2, vidimo da je ubogi Manzano ostal praktično brez celotnega prvega moštva. Na drugi strani pa so v svoje vrste zvabili prav tako nekaj zvenečih imen, ki pa še niso na nivoju predhodnikov. Kolumbijec Radamel Falcao je zapustil Porto, za katerega je predtem v 87-ih nastoph dosegel fantastičnih 74 golov, za kar je njegov bivši klub prejel 40 milijonov odškodnine, iz istega je pripeljan za dodatnih 5 milijonov odškodnine še portugalec Ruben Micael, njegov rojak iz Brage, Silvio,  je prišel za 7 milijonov odškodnine, najdražji turški igralec Arda Turan je iz turškega Galatasaraya prispel za 12 milijončkov, ob še nekaterih manj zvenečih okrepitvah pa so brez odškodnine prispeli še portugalec Tiago iz Juventusa, problematični brazilec Diego iz nemškega Wolfsburga, angleški chelsea je radodarno posodil svojo poletno golmansko okrepitev, belgijca Thibaut Courtoisa itd. Skratka, močno prenovljeno madridsko moštvo bo še vedno ostalo daleč od boja za naslov prvaka, nekje pod vrhom pa bi le morali biti.

Sevilla je zadnja leta neka stalnica pod vrhom španskega nogometa in da ne bi obtičali na mestu so pred sezono kar lepo prenovili ekipo. Prodani so bili Didier Zokora, reprezentant Slonokoščene obale, ki je za 5 milijonov eurov odšel v turški Trabzonspor, svetlolasi Diego Capel je za 3,5 milijona svojo srečo našel v portugalskem Sportingu, Sergio Sanchez je šel za nekaj manj v Malago, David Prieto v Cordobo, nogometaša Slonokoščene obale, Aruna Kone in Romaric sta bila posojena v Levante in Espanyol, s trebuhom za kruhom kot pravi pregovor, pa je šel srb Ivica Dragutinović. Namesto naštetih so prispeli Manu de Moral, za katerega je Getafe prejel 4,5 milijona eurov odškodnine, v Barceloni zavrženi urugvajec Martin Caceres je stal še 3 milijone, bosanec Emir Spahić iz francoskega Montpelliera 2, Coke iz Rayo Vallecana 1,8, brez odškodnine je iz nemškega Hamburger SVa prispel Piotr Trochowski, s posoje, beri iz domovine oz. Standarda pa se je vrnil belgijec Tom de Mul. Tudi Sevilla seveda spada v skupinico moštev, ki se bodo borila za mesta pod vrhom, kar pa ni nič novega in menim, da bodo nekje okoli 5-6 mesta.

Athletic Bilbao je bil po dolgem reprezentančnem delovanju, v njegovi Argentini in Čileju, klub, ki je uspel premamiti cenjenega strokovnjaka Marcela Bielso. Konstantni napredek iz sezone v sezono, ko so 44 točk izboljšali s 54, lani s 58 in letos baski upajo na okoli 60 točk, kar naj bi zadostovalo za mesta pod samim vrhom Primere, beri boljšo uvrstitvijo kot lanjsko šesto mesto. Zaenkrat jim je uspelo zadržati moštvo, predvsem tu ciljam na Llorenteja in Muniana, odvečnih so se znebili 7,5 milijona eurov pa potrošili na Ander Herrera iz Zaragoze, kar pa bo verjetno premalo za izpolnitev želja.

Villarreal je zadnja leta veljal za eno najnevarnejših španskih ekip, nadimek mini-Barcelona pa je povedal vse. A poletni prestopni rok jim ni prizanesel, Joan Capdevila je brez odškodnine ušel v portugalsko Benfico, Santi Cazorla pa za kar 21 milijonov v sveže-bogato Malago. Američan Jozy Altidore je za 1,5 milijona odšel v nizozemski AZ Aalkmar, brazilec Cicinho je vrnjen italijanski Romi, nigerijec Uche je po nakupu takoj posojen naprej v Granado, italijan Giuseppe Rossi, katerega so klub močnem interesu Barcelone, uspeli nekako zadežali, pa se je pred dnevi huje poškodoval in sezona je zanj, baje, že gotova. Kolumbijec Cristian Zapata, za katerega so italijanskem Udineseju plačali kar 9 milijonov odškodnine in nizozemec Jonathan de Guzman iz Mallorce, ki je stal 8 milijončkov, bosta težko nadomestila naštete odhode in poškodbe, zaradi česar napovedujem občuten zdrs na lestvici.

Espanyol je prva ekipa v tej objavi, ki ne paše med zgoraj naštete, torej ekipe, ki bi se lahko vmešale v boj za vrh, zato pa je eden najzaneslivejših za sredino lestvice. Poleti so prodali večje število odvečnih nogometašev, Argentinec Pablo Osvaldo je prodan za kar 15 milijonov eurov v italijansko Romo, Jose Maria Callejon v matični Real za 5,  Luis Garcia za milijonček v Zaragozo, Angel Martinez je odšel v angleški Blackpool, mali Buda, kot mu pravijo oz. Ivan de la Pena pa se je upokojil. Na drugi strani je v zameno za 4,5 milijona eurov, iz nizozemskega AZ Aalkmara prispel mehičan Hector Moreno, urugvajec Juan Angel Albin je za 3 milijone prišel iz Getafeja, urugvajski veteran Walter Pandiani brez odškodnine iz Osasune, iz AC Milana so na posojo dali/pustili Didac Vilo, slovak Valdimir Weiss je iz angleškega Manchester Citya, prav tako, prispel na posojo, Romaric iz Seville itd. Ob solidnem zaslužku so torej ohranili dovolj močno ekipo za sredino, celo zgornji dom, kot radi rečemo in na Pochettinu je da ponovi lanjsko-odlično osmo mesto.

CA Osasuna je imela precej prometa v poletnem prestopnem roku, v katerem je Nacho Monreal za kar 6 milijonov eurov prodan bogati Malagi, Javier Camunas za 2,3 v Villarreal, urugvajski napadalec Walater Pandiani brez odškodnine v Espanyol, prav tako brez odškodnine pa so šli še nekateri, predvsem izkušenejši, Carlos Aranda v Lavante, Fernando Soriano v almerio itd. Na drugi strani je bil njihov najdražji poletni nakup nogometaš Slonokoščene obale, Roland Lamah, za katerega so francoskem Le Mansu odšteli 1,5 milijona eurov, senegalec Ibrahim Balde je za milijonček prispel iz Atletico Madrida, medtem ko so ostali, širši javnosti neznana nogometna imena. Če sem dobro seznanjen gre za enega redkih stabilnih prvoligašev in v takšni finančno pretreseni Primeri imajo kar lepe možnosti za zgornji del lestvice oz. najman zlato sredino.

Betis se je po dveh sezonah odsotnosti s prvoligaške scene, le uspel vrniti, pri čemer pa je eden redkih, ki se je po finančni dubiozi uspel vrniti med žive. Posledično so pri prestopnih rokih veliko bolj racionalni in kupujejo samo še tisto, beri tiste, ki si jih dejansko lahko privoščijo. Tako so prodali širši javnosti neznane nogometaše, kupili pa precej podobne in razen paragvajca Roque Santa Cruza iz Manchester Citya in zvezdaša Duška Tošića, ki sta oba prispela na posojo, ne vidim neke kvalitete. Zaenkrat so nekje v zlati sredini in v tej sezoni bi bil uspeh zadržati to pozicijo, uveljaviti nekatera imena, več pa v naslednjih sezonah oz. v prihodosti.

Getafe je klub, ki je leta sprejemal zavržene telente drugih klubov in tako gradil svoje uspehe, korak po korak bi rekli, je sedaj v občutnem padcu. Po lanjski prodaji Roberta Soldada in Pedra Leona, so tokrat ostali brez praktično brez cele zvezne vrste in odhode ganca Dereka Boatenga, ki je prodan v ukarjinski Dnipro za 4,9 milijona eurov, Dani Pareja v Valencijo za 6, Manu del Morala v Sevillo za 4,5, Juan Angel Albina v Espanyol za 3,  Javier Arizmendija v švicarski Xamax in ostalih bodo težko nadoknadili. Zaslužek 15-ih milijonov eurov jim je prinesel spodnji del lestvice, v tem trenutku celo boj za obstanek in samo upajo lahko, da bodo tisti ki so ostali prevzeli odgovornost in zaigrali občutno bolje oz. da bodo novi igralci vsaj približno dostojni nasledniki prodanih. Mladi Pablo Sarabia iz rezervne ekipe Reala oz Real Castille je bil plačan 3 milijone eurov, bivši španski reprezentant Daniel Guiza se je iz turškega Fenerbahčeja vrnil v domovino brez odškodnine, že omenjeni Pedro Leon se je po težavah z Mourinhom, iz Reala vrnil na posojo v bivšo ekipo in kaže, da nekaj materiala le imajo, za ostanek zagotovo dovolj, a uvodni del prvenstva kaže da bo težko.

Rayo Vallecano je mali klubič iz predmestja Madrida, ki je v preteklosti, pred približno desetimi leti,  že znal presenetiti med prvoligaško druščino in tudi tokrat jim kaže tako. Bolj ali manj ohranjeno moštvo iz lanjskega leta je ostalo brez odvečnih, le Coke je bil prodan za 1,8 miliijona v Sevillo, medtem ko je pri prihodih omembe vreden le veteran Raul Tamudo, ki je prišel iz Real Sociedada, bivši kvazi-galaktik Raul Bravo je prav tako brez odškodnine prispel iz Grškega Olympiacosa, na posojo iz Arsenala brazilec Pedro Botelho itd. Priznam, da moštva ne poznam preveč dobro, a dosedanji del sezone kaže, da bi se lahko umestili nekje v zlato sredino.

Levante UD, ki si je zaradi fantastičnega uvoda v sezono že zagotovil svojo samostojno objavo TUKAJ, je zanesljivo najstarejša ekipa Primere, med najzaslužnejšimi pa je vsekakor njihov trener Juan Ignacio Martinez, prvoligaški debitant, ki je v 88 milijonov eurov zadolženem klubiču iz Valencije, če smem že kar čarodej. S svojimi starci je bil še pred dnevi na vrhu Rrimere in ta ropotarnica veteranov se je poleti znebila odvečnih, po vrsti neznanih nogometnih imen, le ekvadorec Felipe Caicedo je omembe vreden, kar potrjuje tudi njegov transfer v rusko Lokomotivo iz Moskve, za kar je Levante prejel 7,5 milijona eurov. Na drugi strani so se okrepili s  33-letnim Francisco Farinosom iz Herculesa, 30-letnim Asierjem Del Hornom iz Valencije, 31-letnim Carlosom Arando iz Osasune in podobnimi, ob tem pa so ekipo pomladili še z Nabil El Zharjem iz Liverpoola in pred sezono bi jim zagotovo napovedal hud boj za obstanek med prvoligaši, tako pa ekipi iz vrha napovedujem zdrs do zlate sredine, saj bosta veterane kmalu pritisnili dve težavi, poškodbe in utrujenost, že obrabljenega materiala.

RDC Mallorca, ki je še pred kratkim razglasila bankrot, pa nato dobila finančno podporo nekaterih dobrotnikov, med drugimi tudi Rafaela Nadala, a definitvno ne toliko kot so dolgovali, saj so samo igralcem dolžni okoli 50 milijonov in na tem turističnem otočku, se obeta zanimiva nogometna sezona. Še pred to objavo je odstopil danski strokovnjak, Michaell Laudrup, ki je predtem ostal brez pomočnika Erika Larssen, ki je kritiziral podpredsednika kluba, Lorenza Serra Ferrerja. Upravičeno, saj je danski duo pred sezono ostal brez nekaterih pomembnih igralcev, medtem ko pri okrepitvah ni bilo nekega soka, bi rekli. Nizozemec Jonathan De Guzman je odšel v Villarreal za zelo dobrih 8 milijonov eurov, argentinec Oscar Trejo v Sporting iz Gijona za milijonček, kamerunec Pierre Webo v Istanbul za 750.000 itd, z neznanimi kvazi-okrepitvami pa ne bi tratil prostora in časa. Menim, da se jim obeta zelo težka sezona.

Zaragoza naj bi dolgovala kar 110 milijonov eurov in zdi se da so nakopičeni dolgovi španskih klubov že kar nekakno pravilo. V takem zadolženem stanju so prodali kar je bilo dobrega, že omenjeni Ander Herrera je torej za 7,5 milijona eurov prodan v baskovski Athletic Bilbao, nigerijec Ikechukwu Uche v Villarreal za 5, Gabi v Atletico Madrid za 3, čeh Jiri Jarošik je brez odškodnine ušel v domačo Sparto iz Prage itd. Na drugi strani so precej spretno nakupovali, golman Roberto Jimenez je iz Benfice prispel, beri se vrnil, za visokih 8,6 milijona eurov, portugalec Helder Postiga je prispel iz sosednjega Sportinga za milijonček, njegov rojak Fernando Meira je brez odškodonine prispel iz ruskega Zenita, na posojo iz Atletico Madrida pa  je prispel še en portugalec, Ruben Micael. Za še en milijonečk je iz Espanyola prispel Luis Garcia, brez odškodnine pa obetavna Abraham Mineiro in Edu Orilo, ki sta se v Barceloni naveličala čakati svojo priložnost. Menim, da kljub vsemu Zaragoza spada v skupino tistih, ki se bodo tja do konca, krčevito borili za ostanek med prvoligaši.

Novi prvoligaš Granada je zelo zanimiva ekipa, ki je bila iz elitnega španskega nogometa odsotna kar 35 let, pa dveletnem sodelovanju z italijanskim Udinesejem, pa se je ekspresno, iz tretje lige povzpela do prve. Politika posojenih igralcev italijanskega prvoligaša se jim je obrestovala in v prvoligaško poletje so vstopili z vračanjem Udinesejevih igralcev, kakor tudi cadizovih, s katerimi imajo podobno sodelovanje, beri navezo.Pri nakupih so 4,5 milijona eurov porabili za nakup francoskega senegalca Pape Diakhateja, ki je prispel iz ukrajinskega Dinama Kijev, milijonček jih je stal Monacov francoz Yohan Mollo, isto vsoto so dali za Fran Rica iz Real Castille, brez odškodnin pa so prispeli nekateri manj znani igralci, pri čemer jih je največ iz portugalske Benfice, s katero so očitno odprli partnerstvo kot predtem z že omenjenim Udinesejem. Zaenkrat so v zoni-izpada kot pravimo, a ko se novinci spoznajo/uigrajo imajo kar nekaj možnosti za obstanek v ligi.

Real Sociedad je manj razvpiti baskovski predstavnik, ki je poleti bolj malo trgoval, od prodaj bi omenil samo prestop Raula Tamuda v Rayo Vallecano, kamor je sledil tudi prestop Mikel Labaka, obeh seveda brez odškodnine, medtem ko je pri prihodih itak praznina. Dva mladeniča iz B ekipe in posoja mehičana Carlosa Vele iz angleškega Arsenala ter kenijca McDonalda Marige iz italijanskega Intera je ves biznis oz. so vse poletne okrepitve. Nekoliko malo, se mi zdi in tudi njim se obeta napeta sezona, kjer imajo kar precej možnosti za izpad iz lige.

Sporting Gijon je tisti klub, ki sem mu že leta napovedoval izpad, lani pa jih končno sprejel kot prvoligaško kvaliteto in tudi letos nimam druge izbire, pa čeprav so bolj pri dnu lestvice. A večinoma nespremenjeno moštvo, iz katerega je v Romo za 4,5 milijona eurov prodan Jose Angel, Diego Castro pa brez odškodnine v Getafe, je bolj ali manj enako močno, argentinec Oscar Trejo iz Mallorce pa je na drugi strani edina omembe vredna okrepitev. Njihov glavni problem pa ni v igralskem kadru, temveč tako kot pri večini španskih prvoligašev prezadolženost, zaradi katere so igralci nekaj časa celo stavkali oz. samostojno trenirali v parku ob stadionu in v takšnih razmerah se jim ne obeta nič dobrega.

Racing Santander je v začetku leta kupil prebogati indijec Ahsan Ali Syed, ki je za začetek preprečil izpad iz lige oz. klub v sezoni 2010/11 zadržal med prvoligaši, nekje v istem času pa je bil objavljen tudi stečaj in novi lastnik bo moral pojasniti neke zadeve. Poleti sta se iztekli posoji mehičanu Giovani dos Santosu, ki se je vrnil v angleški Tottenham in pa švedu Markusu Rosenbergu, ki se je prav tako vrnil v matični klub, torej v nemški Werder, v Getafe pa je bil prodan alžirec Mehdi Lacen. Med okrepitvami ne izstopa prav nobeno ime, zaradi česar ne bom tratil časa in prostora in tudi nekoč slavi Hector Cuper bo le stežka Racingu ohranil prvoligaši status, še posebaj sedaj ko ima dovolj že svojih težav, beri obtožb v dogovarjanje rezultatov.

  • Share/Bookmark