Zapisal izmisljeni | 1.11.2011 - 09:14 - Kategorije: 05.Primera division

Ker je termin pred sezono že zdavnaj zamujen, je tu modificirana objava z danim naslovom; Med sezono 2011/12.

Ne glede na vse je to še vedno prvenstvo dveh, FC Barcelone in Real Madrida, medtem ko z naftnimi euri napumpana Malaga, presenetljivo-odlični Levante UD, sosednja Valencija, stalnice kot so Atletico Madrid, Sevilla, Villarreal in ostali lahko samo upajo na kakšen slab dan, beri sezono dveh španskih velikanov. Tistim revnejšim bodo usodo, beri uvrstitev, krojile finance in predvsem od teh je tudi odvisen obstoj mnogih španskih prvoligašev, katerih bankroti so že nekakšen vsakdan, medtem ko je prezadolženost že kar pravilo in ne izjema.

primera

FC Barcelona je še vedno najboljša ekipa na svetu in kot takšna bi morala ohraniti primat tudi v domačem, španskem prvenstvu. Po lanjski sezoni, ko so še enkrat več postali državni prvaki, kjer so s kar 5-0 odpihnili največjega konkurenta, pri tem pa tudi v elitni Champions league, na poti do svojega četrtega naslova izločili istega. Spet so se bile zanetile iskre sovraštva, ki so se v uvodu letošnje sezone oz. španskem Superpokalu še dodatno razplamtele, če se smem tako izraziti. Saj se še spomnimo štarta nad Fabregasom, pa Mourinhovega prsta v oko pomožnega trenerja Barcelone in podobnih psiholoških igric, kar kaže na nekakšno nemoč konkurenta, ki pa se vseeno počasi približuje. A o njem nekoliko kasneje, zaenkrat ostajam pri katalonskem moštvu, ki je po lanskoletni dominanci, v kateri se je igral z nasprotniki in ne igral proti nasprotnikom, svojo moč demonstriral tudi na trgovskem področju. Okrepili so se s čudežnim dečkom, čilencem Alexisom Sanchezom, po 1000 in 1 informaciji o transferju Fabregasa iz Arsenala v Barcelono, pa se je ta končno, poleti tudi uresničil. Za prvega naj bi odšteli 26 milijonov, za povratnika pa kar 34 in če se mi za prvega zdi še razumljivo dati toliko v teh norih časih, za drugega nikoli ne bi plačal tega zneska. Že tako imajo dodobra popolnjeno zvezno vrsto, v katero se je iz mlajših selekcij dokončno prebil tudi Thiago Alcantara, pa jo še bašejo z nogometaši istega/podobnega profila, zaradi česar naj bi trener Guardiola celo pričel resno razmišljati o igralnem sistemu 3-4-3. Odvečni so p-ostali Zlatan Ibrahimović z dokončno prodajo v AC Milan za 24 milijončkov, Bojan Krkić v Romo za 12, Jeffren v Sporting za 3,7, Martin Caceres v Sevillo za 3, Gabriel Milito brez odškodnine v argentinski Independiente itd. Barcelona, po mojem mnenju ostaja vladar španskega in svetovnega nogometa, čeprav sem na strani Reala, a prednost/kvaliteta pri kataloncih ostaja zaenkrat neulovljiva.

Real Madrid oz. njihov trener/manager Jose Mourinho nadaljuje s kupovanjem igralcev, ki bi lahko z eno potezo rešili tekmo oz. prinesli več uspeha galactisom kot tista, zgoraj opevana zvezna vrsta kataloncev in v ta namen so bili kupljeni Nuri Sahin, za katerega so Borussiji iz Dortmunda odšteli 10 milijonov eurov, Hamit Altintop iz Bayerna je bil dobljen brez odškodnine, povratnik iz Espanyola Jose Maria Callejon je stal še 5 milijonov, perspektivni francoz Raphael Varane je Lensu prinesel 10 milijonov odškodnine, medtem ko je rekorder njihovega poletnega prestopnega roka postal portugalec Fabio Coentrao, za katerega so Benfici plačali kar 30 milijonov eurov. V nasprotno smer oz. v Benfico je odšel argentinec Ezequiel Garay za katerega so prejeli 5, 5 milijona, njegov rojak Fernando Gago je za 10x manjši znesek posojen italijanski Romi, mladi Sergio Canales za 2 milijona Valenciji, brez odškodnine pa sta bila posojena še nizozemec Royston Drenthe – v Everton in Pedro Leon  – v Getafe. S temi spremembami/posodobitvami pri Realu upajo, da so dovolj kvalitetni za boj, za vrh Primere, kjer so že trikrat zapored ostali brez lovorike in kjer jim tudi 102 zadetka oz. kar 2,7 gola po tekmi ni preveč pomagalo. Mogoče je prav zaradi tega podatka Mourinho želel širši izbor igralcev in pa predvsem še enega vrhunskega napadalca, po možnosti Carlosa Teveza, ki so mu baje že šteti dnevi v Cityu. Z njim ali katerim drugim kvalitetnim napadalcem bi imeli galacticosi definitivno večje možnosti za naslov prvaka, ki se zdi pomembnejši celo od elitne Lige prvakov.

Šejk Abdullah Al-Thani je tisti, ki bi lahko še najbolj vplival na prihodnost Primere divison oz. La lige kot pravijo španskem prvenstvu, saj je postal lastnik FC Malage, v katero je že poleti vložil dodatnih 58 milijonov eurov, kar je približno toliko kot zgoraj opisana velikana. S Taysir Al Sahoudom in Yasmin Al Sahoudom je trojica katarske kraljeve družine pripravljena Malago popeljati na vrh španskega in svetovnega nogometa, podobno kot predhodniki v angleški Premier league svoje klubiče-igrače. Katar, ki je pred svetovnim prvenstvom, katerega bodo priredili 2022, je obnoren z nogometom in nihče ne gleda na denar, zaradi česar so katarski lastniki FC Malago okrepili z naslednjimi; Santi Cazorla je iz Villarreala prispel za 21 milijonov eurov, francoz Jeremy Toulalan iz Lyona za 11, argentinec Diego Buonanotte iz argentinskega River Plata za 4,5, iz nemškega Hamburger SVa sta prispela nizozemca Ruud van Nistelrooy – brez odškodnine in Joris Mathijsen za 2,5, iz Valencije pa 19-letni anonimni Isco za 6  in izkušeni Joaquin za 4,2 milijona eurov, celo neznani branilec Osasune, Nacho Monreal jih je stal 6 miljončkov. Zajebancija z denarjem, bi rekli, odvečni igralci so puščeni brez odškodnin in skrajni čas je že za prihod napovedanega finančnega fair-playa, do takrat pa se bo FC Malaga veselo krepila in vzpenjala po lestvici. Že letos jih lahko pričakujemo nekje tik pod vrhom Primere in če ponovim nek tekst, kjer je pisalo da bodo kitajci prevzeli svetovno tržišče, arabci pa vrhunske nogometne klube, pa nadaljujem s črnim humorjem, da je najboljši golfist črnec, najboljši rapper belec, medtem ko se najboljši nogomet igra z arabci.

Valencija se je po slovesu od Davida Ville in Davida Silve, zaradi finančnih težav, odrekla še dveh zvezdnikov, Juan Mata je v zameno za 27,6 milijona eurov odškodnine lahko prestopil v londonski Chelsea, Joaquin pa za 4,2 milijona v novi španski raj, Malago. Ob tem so portugalca Manuela Fernandaza prodali v turški Bešiktaš za 2 milijončka, brez odškodnine so se znebili izkušenih; Del Horna – Levante, Vicenteja – angleški nižjeligaš Brighton, golmana Cesar Sancheza – Villarreal itd. A vseeno so šli, kljub dobri prodaji, v minus, saj so za nakupe porabili kar 34 milijonov eurov, Victor Ruiz iz italijanskega Napolija jih je stal 8 milijonov eurov, Pablo Piatti iz Almerije je bil 7,5 milijona, francoz Adil Rami iz francoskega OSC Lilla in Dani Parejo iz Getafeja po 6, iz Reala posojeni Sergio Canales, ki se je pred dnevi poškodval in naj ne bi igral kar naslednjih 6 mesecev, je stal 2 milijona itd. Vse za udeležbo v Ligi prvakov, ki prinaša zelo dobre zaslužke in čeprav jim strokovnjaki ne dajejo prevelikih možnosti za to, menim, da bodo, ne glede na črnoglede napovedi, vseeno tik pod vrhom oz. naslednje leto spet v Ligi prvakov.

Tudi pri Atletico Madridu se je zgodilo precej zanimivega, za začetek bi omenil zamenjavo na trenerskem mestu, kjer je je namesto Quique Sancheza sedaj Gregorio Manzanao in ta je že v štartu ostal brez nekaterih vodilnih igralcev. Tu mislim predvsem na Sergia Aguera, ki je za 45 milijonov odškodnine prodan bogatem Manchester cityu, medtem ko je urugvajec Diego Forlan, za občutno manj, beri samo 5 milijonov prodan v italijanski Inter. Če dodam, da je golman David De Gea prodan v Manchester United za 2o milijončkov, brazilec Alias v portugalski Sporting za 8,9, pa Julio Alves v turški Bešiktaš za 3,1, češki reprezentant Tamas Ujfaluši v prav tako turški Galatasaray za 2, vidimo da je ubogi Manzano ostal praktično brez celotnega prvega moštva. Na drugi strani pa so v svoje vrste zvabili prav tako nekaj zvenečih imen, ki pa še niso na nivoju predhodnikov. Kolumbijec Radamel Falcao je zapustil Porto, za katerega je predtem v 87-ih nastoph dosegel fantastičnih 74 golov, za kar je njegov bivši klub prejel 40 milijonov odškodnine, iz istega je pripeljan za dodatnih 5 milijonov odškodnine še portugalec Ruben Micael, njegov rojak iz Brage, Silvio,  je prišel za 7 milijonov odškodnine, najdražji turški igralec Arda Turan je iz turškega Galatasaraya prispel za 12 milijončkov, ob še nekaterih manj zvenečih okrepitvah pa so brez odškodnine prispeli še portugalec Tiago iz Juventusa, problematični brazilec Diego iz nemškega Wolfsburga, angleški chelsea je radodarno posodil svojo poletno golmansko okrepitev, belgijca Thibaut Courtoisa itd. Skratka, močno prenovljeno madridsko moštvo bo še vedno ostalo daleč od boja za naslov prvaka, nekje pod vrhom pa bi le morali biti.

Sevilla je zadnja leta neka stalnica pod vrhom španskega nogometa in da ne bi obtičali na mestu so pred sezono kar lepo prenovili ekipo. Prodani so bili Didier Zokora, reprezentant Slonokoščene obale, ki je za 5 milijonov eurov odšel v turški Trabzonspor, svetlolasi Diego Capel je za 3,5 milijona svojo srečo našel v portugalskem Sportingu, Sergio Sanchez je šel za nekaj manj v Malago, David Prieto v Cordobo, nogometaša Slonokoščene obale, Aruna Kone in Romaric sta bila posojena v Levante in Espanyol, s trebuhom za kruhom kot pravi pregovor, pa je šel srb Ivica Dragutinović. Namesto naštetih so prispeli Manu de Moral, za katerega je Getafe prejel 4,5 milijona eurov odškodnine, v Barceloni zavrženi urugvajec Martin Caceres je stal še 3 milijone, bosanec Emir Spahić iz francoskega Montpelliera 2, Coke iz Rayo Vallecana 1,8, brez odškodnine je iz nemškega Hamburger SVa prispel Piotr Trochowski, s posoje, beri iz domovine oz. Standarda pa se je vrnil belgijec Tom de Mul. Tudi Sevilla seveda spada v skupinico moštev, ki se bodo borila za mesta pod vrhom, kar pa ni nič novega in menim, da bodo nekje okoli 5-6 mesta.

Athletic Bilbao je bil po dolgem reprezentančnem delovanju, v njegovi Argentini in Čileju, klub, ki je uspel premamiti cenjenega strokovnjaka Marcela Bielso. Konstantni napredek iz sezone v sezono, ko so 44 točk izboljšali s 54, lani s 58 in letos baski upajo na okoli 60 točk, kar naj bi zadostovalo za mesta pod samim vrhom Primere, beri boljšo uvrstitvijo kot lanjsko šesto mesto. Zaenkrat jim je uspelo zadržati moštvo, predvsem tu ciljam na Llorenteja in Muniana, odvečnih so se znebili 7,5 milijona eurov pa potrošili na Ander Herrera iz Zaragoze, kar pa bo verjetno premalo za izpolnitev želja.

Villarreal je zadnja leta veljal za eno najnevarnejših španskih ekip, nadimek mini-Barcelona pa je povedal vse. A poletni prestopni rok jim ni prizanesel, Joan Capdevila je brez odškodnine ušel v portugalsko Benfico, Santi Cazorla pa za kar 21 milijonov v sveže-bogato Malago. Američan Jozy Altidore je za 1,5 milijona odšel v nizozemski AZ Aalkmar, brazilec Cicinho je vrnjen italijanski Romi, nigerijec Uche je po nakupu takoj posojen naprej v Granado, italijan Giuseppe Rossi, katerega so klub močnem interesu Barcelone, uspeli nekako zadežali, pa se je pred dnevi huje poškodoval in sezona je zanj, baje, že gotova. Kolumbijec Cristian Zapata, za katerega so italijanskem Udineseju plačali kar 9 milijonov odškodnine in nizozemec Jonathan de Guzman iz Mallorce, ki je stal 8 milijončkov, bosta težko nadomestila naštete odhode in poškodbe, zaradi česar napovedujem občuten zdrs na lestvici.

Espanyol je prva ekipa v tej objavi, ki ne paše med zgoraj naštete, torej ekipe, ki bi se lahko vmešale v boj za vrh, zato pa je eden najzaneslivejših za sredino lestvice. Poleti so prodali večje število odvečnih nogometašev, Argentinec Pablo Osvaldo je prodan za kar 15 milijonov eurov v italijansko Romo, Jose Maria Callejon v matični Real za 5,  Luis Garcia za milijonček v Zaragozo, Angel Martinez je odšel v angleški Blackpool, mali Buda, kot mu pravijo oz. Ivan de la Pena pa se je upokojil. Na drugi strani je v zameno za 4,5 milijona eurov, iz nizozemskega AZ Aalkmara prispel mehičan Hector Moreno, urugvajec Juan Angel Albin je za 3 milijone prišel iz Getafeja, urugvajski veteran Walter Pandiani brez odškodnine iz Osasune, iz AC Milana so na posojo dali/pustili Didac Vilo, slovak Valdimir Weiss je iz angleškega Manchester Citya, prav tako, prispel na posojo, Romaric iz Seville itd. Ob solidnem zaslužku so torej ohranili dovolj močno ekipo za sredino, celo zgornji dom, kot radi rečemo in na Pochettinu je da ponovi lanjsko-odlično osmo mesto.

CA Osasuna je imela precej prometa v poletnem prestopnem roku, v katerem je Nacho Monreal za kar 6 milijonov eurov prodan bogati Malagi, Javier Camunas za 2,3 v Villarreal, urugvajski napadalec Walater Pandiani brez odškodnine v Espanyol, prav tako brez odškodnine pa so šli še nekateri, predvsem izkušenejši, Carlos Aranda v Lavante, Fernando Soriano v almerio itd. Na drugi strani je bil njihov najdražji poletni nakup nogometaš Slonokoščene obale, Roland Lamah, za katerega so francoskem Le Mansu odšteli 1,5 milijona eurov, senegalec Ibrahim Balde je za milijonček prispel iz Atletico Madrida, medtem ko so ostali, širši javnosti neznana nogometna imena. Če sem dobro seznanjen gre za enega redkih stabilnih prvoligašev in v takšni finančno pretreseni Primeri imajo kar lepe možnosti za zgornji del lestvice oz. najman zlato sredino.

Betis se je po dveh sezonah odsotnosti s prvoligaške scene, le uspel vrniti, pri čemer pa je eden redkih, ki se je po finančni dubiozi uspel vrniti med žive. Posledično so pri prestopnih rokih veliko bolj racionalni in kupujejo samo še tisto, beri tiste, ki si jih dejansko lahko privoščijo. Tako so prodali širši javnosti neznane nogometaše, kupili pa precej podobne in razen paragvajca Roque Santa Cruza iz Manchester Citya in zvezdaša Duška Tošića, ki sta oba prispela na posojo, ne vidim neke kvalitete. Zaenkrat so nekje v zlati sredini in v tej sezoni bi bil uspeh zadržati to pozicijo, uveljaviti nekatera imena, več pa v naslednjih sezonah oz. v prihodosti.

Getafe je klub, ki je leta sprejemal zavržene telente drugih klubov in tako gradil svoje uspehe, korak po korak bi rekli, je sedaj v občutnem padcu. Po lanjski prodaji Roberta Soldada in Pedra Leona, so tokrat ostali brez praktično brez cele zvezne vrste in odhode ganca Dereka Boatenga, ki je prodan v ukarjinski Dnipro za 4,9 milijona eurov, Dani Pareja v Valencijo za 6, Manu del Morala v Sevillo za 4,5, Juan Angel Albina v Espanyol za 3,  Javier Arizmendija v švicarski Xamax in ostalih bodo težko nadoknadili. Zaslužek 15-ih milijonov eurov jim je prinesel spodnji del lestvice, v tem trenutku celo boj za obstanek in samo upajo lahko, da bodo tisti ki so ostali prevzeli odgovornost in zaigrali občutno bolje oz. da bodo novi igralci vsaj približno dostojni nasledniki prodanih. Mladi Pablo Sarabia iz rezervne ekipe Reala oz Real Castille je bil plačan 3 milijone eurov, bivši španski reprezentant Daniel Guiza se je iz turškega Fenerbahčeja vrnil v domovino brez odškodnine, že omenjeni Pedro Leon se je po težavah z Mourinhom, iz Reala vrnil na posojo v bivšo ekipo in kaže, da nekaj materiala le imajo, za ostanek zagotovo dovolj, a uvodni del prvenstva kaže da bo težko.

Rayo Vallecano je mali klubič iz predmestja Madrida, ki je v preteklosti, pred približno desetimi leti,  že znal presenetiti med prvoligaško druščino in tudi tokrat jim kaže tako. Bolj ali manj ohranjeno moštvo iz lanjskega leta je ostalo brez odvečnih, le Coke je bil prodan za 1,8 miliijona v Sevillo, medtem ko je pri prihodih omembe vreden le veteran Raul Tamudo, ki je prišel iz Real Sociedada, bivši kvazi-galaktik Raul Bravo je prav tako brez odškodnine prispel iz Grškega Olympiacosa, na posojo iz Arsenala brazilec Pedro Botelho itd. Priznam, da moštva ne poznam preveč dobro, a dosedanji del sezone kaže, da bi se lahko umestili nekje v zlato sredino.

Levante UD, ki si je zaradi fantastičnega uvoda v sezono že zagotovil svojo samostojno objavo TUKAJ, je zanesljivo najstarejša ekipa Primere, med najzaslužnejšimi pa je vsekakor njihov trener Juan Ignacio Martinez, prvoligaški debitant, ki je v 88 milijonov eurov zadolženem klubiču iz Valencije, če smem že kar čarodej. S svojimi starci je bil še pred dnevi na vrhu Rrimere in ta ropotarnica veteranov se je poleti znebila odvečnih, po vrsti neznanih nogometnih imen, le ekvadorec Felipe Caicedo je omembe vreden, kar potrjuje tudi njegov transfer v rusko Lokomotivo iz Moskve, za kar je Levante prejel 7,5 milijona eurov. Na drugi strani so se okrepili s  33-letnim Francisco Farinosom iz Herculesa, 30-letnim Asierjem Del Hornom iz Valencije, 31-letnim Carlosom Arando iz Osasune in podobnimi, ob tem pa so ekipo pomladili še z Nabil El Zharjem iz Liverpoola in pred sezono bi jim zagotovo napovedal hud boj za obstanek med prvoligaši, tako pa ekipi iz vrha napovedujem zdrs do zlate sredine, saj bosta veterane kmalu pritisnili dve težavi, poškodbe in utrujenost, že obrabljenega materiala.

RDC Mallorca, ki je še pred kratkim razglasila bankrot, pa nato dobila finančno podporo nekaterih dobrotnikov, med drugimi tudi Rafaela Nadala, a definitvno ne toliko kot so dolgovali, saj so samo igralcem dolžni okoli 50 milijonov in na tem turističnem otočku, se obeta zanimiva nogometna sezona. Še pred to objavo je odstopil danski strokovnjak, Michaell Laudrup, ki je predtem ostal brez pomočnika Erika Larssen, ki je kritiziral podpredsednika kluba, Lorenza Serra Ferrerja. Upravičeno, saj je danski duo pred sezono ostal brez nekaterih pomembnih igralcev, medtem ko pri okrepitvah ni bilo nekega soka, bi rekli. Nizozemec Jonathan De Guzman je odšel v Villarreal za zelo dobrih 8 milijonov eurov, argentinec Oscar Trejo v Sporting iz Gijona za milijonček, kamerunec Pierre Webo v Istanbul za 750.000 itd, z neznanimi kvazi-okrepitvami pa ne bi tratil prostora in časa. Menim, da se jim obeta zelo težka sezona.

Zaragoza naj bi dolgovala kar 110 milijonov eurov in zdi se da so nakopičeni dolgovi španskih klubov že kar nekakno pravilo. V takem zadolženem stanju so prodali kar je bilo dobrega, že omenjeni Ander Herrera je torej za 7,5 milijona eurov prodan v baskovski Athletic Bilbao, nigerijec Ikechukwu Uche v Villarreal za 5, Gabi v Atletico Madrid za 3, čeh Jiri Jarošik je brez odškodnine ušel v domačo Sparto iz Prage itd. Na drugi strani so precej spretno nakupovali, golman Roberto Jimenez je iz Benfice prispel, beri se vrnil, za visokih 8,6 milijona eurov, portugalec Helder Postiga je prispel iz sosednjega Sportinga za milijonček, njegov rojak Fernando Meira je brez odškodonine prispel iz ruskega Zenita, na posojo iz Atletico Madrida pa  je prispel še en portugalec, Ruben Micael. Za še en milijonečk je iz Espanyola prispel Luis Garcia, brez odškodnine pa obetavna Abraham Mineiro in Edu Orilo, ki sta se v Barceloni naveličala čakati svojo priložnost. Menim, da kljub vsemu Zaragoza spada v skupino tistih, ki se bodo tja do konca, krčevito borili za ostanek med prvoligaši.

Novi prvoligaš Granada je zelo zanimiva ekipa, ki je bila iz elitnega španskega nogometa odsotna kar 35 let, pa dveletnem sodelovanju z italijanskim Udinesejem, pa se je ekspresno, iz tretje lige povzpela do prve. Politika posojenih igralcev italijanskega prvoligaša se jim je obrestovala in v prvoligaško poletje so vstopili z vračanjem Udinesejevih igralcev, kakor tudi cadizovih, s katerimi imajo podobno sodelovanje, beri navezo.Pri nakupih so 4,5 milijona eurov porabili za nakup francoskega senegalca Pape Diakhateja, ki je prispel iz ukrajinskega Dinama Kijev, milijonček jih je stal Monacov francoz Yohan Mollo, isto vsoto so dali za Fran Rica iz Real Castille, brez odškodnin pa so prispeli nekateri manj znani igralci, pri čemer jih je največ iz portugalske Benfice, s katero so očitno odprli partnerstvo kot predtem z že omenjenim Udinesejem. Zaenkrat so v zoni-izpada kot pravimo, a ko se novinci spoznajo/uigrajo imajo kar nekaj možnosti za obstanek v ligi.

Real Sociedad je manj razvpiti baskovski predstavnik, ki je poleti bolj malo trgoval, od prodaj bi omenil samo prestop Raula Tamuda v Rayo Vallecano, kamor je sledil tudi prestop Mikel Labaka, obeh seveda brez odškodnine, medtem ko je pri prihodih itak praznina. Dva mladeniča iz B ekipe in posoja mehičana Carlosa Vele iz angleškega Arsenala ter kenijca McDonalda Marige iz italijanskega Intera je ves biznis oz. so vse poletne okrepitve. Nekoliko malo, se mi zdi in tudi njim se obeta napeta sezona, kjer imajo kar precej možnosti za izpad iz lige.

Sporting Gijon je tisti klub, ki sem mu že leta napovedoval izpad, lani pa jih končno sprejel kot prvoligaško kvaliteto in tudi letos nimam druge izbire, pa čeprav so bolj pri dnu lestvice. A večinoma nespremenjeno moštvo, iz katerega je v Romo za 4,5 milijona eurov prodan Jose Angel, Diego Castro pa brez odškodnine v Getafe, je bolj ali manj enako močno, argentinec Oscar Trejo iz Mallorce pa je na drugi strani edina omembe vredna okrepitev. Njihov glavni problem pa ni v igralskem kadru, temveč tako kot pri večini španskih prvoligašev prezadolženost, zaradi katere so igralci nekaj časa celo stavkali oz. samostojno trenirali v parku ob stadionu in v takšnih razmerah se jim ne obeta nič dobrega.

Racing Santander je v začetku leta kupil prebogati indijec Ahsan Ali Syed, ki je za začetek preprečil izpad iz lige oz. klub v sezoni 2010/11 zadržal med prvoligaši, nekje v istem času pa je bil objavljen tudi stečaj in novi lastnik bo moral pojasniti neke zadeve. Poleti sta se iztekli posoji mehičanu Giovani dos Santosu, ki se je vrnil v angleški Tottenham in pa švedu Markusu Rosenbergu, ki se je prav tako vrnil v matični klub, torej v nemški Werder, v Getafe pa je bil prodan alžirec Mehdi Lacen. Med okrepitvami ne izstopa prav nobeno ime, zaradi česar ne bom tratil časa in prostora in tudi nekoč slavi Hector Cuper bo le stežka Racingu ohranil prvoligaši status, še posebaj sedaj ko ima dovolj že svojih težav, beri obtožb v dogovarjanje rezultatov.

  • Share/Bookmark
 

Zapis je bil objavljen 1.11.2011 ob 09:14 in je shranjen pod 05.Primera division. Komentarjem lahko sledite z RSS 2.0 virom. Lahko komentirate, ali pustite trackback s svoje strani.

« || »

Komentiraj

Komentiranje iz tujine je omogočeno zgolj prijavljenim uporabnikom !