Zapisal izmisljeni | 25.10.2011 - 20:02 - Kategorije: 05.Primera division -

Španski klubič iz Valencije, si je objavo prislužil potem ko je v osmem krobu španskega prvenstva oz. Primere divison kot se to imenuje, prevzel vodstvo na lestvici, kjer je torej prehitel tudi Real in Barcelono.

Levante UD

ud

Po uvodnih dveh remijih pri Getafeju in Racingu iz Santanderja, si nihče ni mislil, da bo Levante UD v naslednjih šestih kolih nanizal prav toliko zmag oz. premagal sloviti Real, Rayo Vallecano, Espanyol, Betis, sveže bogataše iz Malage in pred dnevi še Villarreal  na gostovanju, kjer je dobil srečanje s kar 0-3. Prav neverjetno mi izgleda pogled na lestvico španskega prvenstva, kjer bi še nekaj tednov nazaj, kot mnoga večina drugih, bil pripravljen trditi, da se bo Levante lahko boril samo za obstanek med prvoligaši. A namesto pričakovanega, so prvič v zgodovini svojega obstoja, nogometaši tega uspeli zavzeti kar vodilno pozicijo in žabe, kot jih nekateri imenujejo, so zaenkrat še brez poraza, pri čemer so celo prejeli najmanj golov v ligi, samo tri, zadnjega pred mesecem dni proti Espanyolu.

Odlično za klub, ki je dobil ime po lokalni plaži. Ustanovljen je bil že daljnega leta 1909, kot eden prvih v mestu, npr. veliki rival Valencia je ustanovljen šele deset let kasneje in v teh uvodnih letih je Levante nastopal na stadionu La Platjeta v bližini pristanišča, zaradi česar se jih povezovalo z delavskim razredom. Pridih je ostal skozi celotno zgodovino, med državljansko vojno pa so ostali brez igrišča in združitev z Gimnastico football clubom, ki je ostal brez večine moštva je bila kar nekako samoumevna. Na stadionu Campo de Valleyo je je zaigral torej Union deportiva Levante – Gimnastico, ki je kasneje postal samo Levante union deportiva oz. Levante UD.

Klubič se je prebijal/preživljal po svojih najboljših močeh, vendar pri tem ni bilo nekih odmevnejših rezultatov, tretja in druga liga sta bili njihovi tekmovanji, medtem ko je med elito zahajal le občasno, vendar v zadnjih letih vse pogosteje. Odkar imamo dvojko na začetku letnice oz. v tem tisočletju, so v sezoni 2003/04 prišli v Primero, a že prvo sezono, torej 2004/05 izpadli, nakar so se spet takoj vrnili in ostali do 2007/08 ko so spet izpadli, 2009/10 pa se ponovno vrnili in takrat, pred sezono 2010/11 sem jim napovedal še eno ekspresno vrnitev med drugoligaše. Zmotno, Gustavo Munua, Hector Rodas, Miguel Robuste, Juanfran, Asier Del Horno, Miguel Pallardo, Vicente Iborra, Sergio, Juanla Gomez, Valdo, Ignacio Gonzales, Xisco, Ruben Suarez, Cristian Stuani, Felipe Caicedo in ostali so obstali in če sem že pri imenih, bi izkoristil trenutek in naštel igralce, ki držijo vrh Primere, ene najmočnejših nogometnih lig na svetu;

golmani: urugvajec s španskim potnim listom, beri državljanstvom Gustavo Munua, pa Nano in iz Albaceteja posojeni kostaričan Keylor Navas

branilci: 36-letni kapetan Sergio Ballesteros, 35-letna Juanfran in Javi Venta, Pedro Lopez,  Asier del Horno, Hector Rodas, ter iz argentinskega Arsenala de Sarandi posojeni argentinec Gustavo Cabral,

zvezna vrsta: Vicente Iborra, Miguel Pallardo, Javier Jose Barkero, Juanlu, Francisco Farinos, mladi Marc Mateu, iz Magale posojeni Xavi Torres, ter kapverdčan s španskim državljanstvom Valdo

napadalci: reprezentant Slonokoščene obale Aruna Kone, maročan s francoskim državljanstvom Nabil El Zhar, iz angleškega Arsenala posojeni Wellington Silva, izkušena Carlos Arnada in Ruben Suarez ter Rafa Jorda

Torej klub s krepko najstarejšo ekipo in drugim najmanjšim budžetom, je zaenkrat prvi na lestvici, potem ko je lani končal sezono na 14.mestu, pa je predsednik kluba, v primerjavi z drugimi prvoligaši, vložil skromnih 1,25 milijona eurov in postal gazda v Primeri. Izkušena Del Horno, ki je prispel iz sosedske Valencije, nekoč pa nastopal celo za Chelsea in Farinos, ki je včasih navduševal v Valenciji in Interu, prispel pa iz Herculesa, pa v Liverpoolu zavrženi El Zhar, so najbolj zveneče okrepitve, ki so očitno upravičile vložek.

S trenerjem Juan Ignacio Martinez Jimenezom, debitantom v elitnem španskem tekmovanju, je Levante s svojo, če smem ostarelo, beri izkušeno ekipo, vsaj še danes, pred Barcelono z Guardiolo, Messijem, Xavijem, Iniesto in ostalimi vesoljci, pred Realom z Mourinhom, Ronaldom, Kako in ostalimi baletniki, pred sosedsko Valencijo z Emeryem, Soldadom, Topalom, Banego in ostalimi superzvezniki španskega nogometa, kar ni predtem uspelo še nikomur, vključno z imeni kot so Juande Ramos, Bernd Schuster, Juan Ramon Lopez Caro, Abel Resino itd.

Viva Levante, v katerem so v preteklosti, med drugimi igrali tudi slavni Johan Cruyff, pa črnogorec Predrag Pedja Mijatović, kamerunec Lauren, gruzijec Shota Arveladze, sved Johan Mjallby, irec Ian Harte, italijana Marco Storari in Damiano Tommasi, domači Salva Ballesta, Vicente Rodriguez, pred kratkim ekvadorec Felipe Caideco itd.

  • Share/Bookmark
Zapisal izmisljeni | 23.10.2011 - 20:36 - Kategorije: video -

Ob aktualnem porazu v mestnem derbiju s kar 1-6, mi je lahko v tolažbo, da za Manchester City ni zadel še njihov golman Joe Hart, ki se je na enem od treningov pred obračunom z Manchester Unitedom, dokazal, da je lahko še kako spreten strelec.

YouTube slika preogleda

Za primerjavo še škarjice, kot pravimo takem udarcu, izpred nekaj dni;  TUKAJ.

  • Share/Bookmark
Zapisal izmisljeni | 22.10.2011 - 22:14 - Kategorije: sezona 2011-12 -

Ker sem ugotovil, da imam občutno predolge objave, bom posegel po eksperimentu, copy/paste, če dovolite, mu dodal malo lastnih razmišljanj, pa da vidimo;

Skupina A:

PAOK – Shamrock 2-1 (Lazar 13, Vierinha 63 / Sheppard 48)

Tottenham – Rubin Kazan 1-0 (Pavljučenko 33).

Grška ekipa je komaj premagala, zagotovo najslabšo ekipo skupine, ki je še brez osvojene točke in s takšno igro znajo tudi grki kaj kmalu nazadovati na lestvici oz. izgubiti drugo mesto. Na drugi strani je Tottenham, spet z večinoma rezervisti vknjižil tri točke, vendar za ruski Rubin to ne bi smela biti tragedija.

Skupina B:

Hannover 96 – FC Kopenhagen 2-2 (Pander 29, Pinto 82 / N’doye 68, Santin 89)

Standard – Vorskla Poltava 0-0.

Nemci ne popuščajo, čeprav so tokrat , v sami končnici tekme prejeli gol za izenačenje, a še vedno so pred danci uspeli zadržati točko prednosti. Vodilni, belgijski Standard je presenetil z remijem, ali če pogledamo z druge strani, so ukrajinci presenetili z dobrim odporom, za kar so bili nagrajeni s prvo točko.

Skupina C:

Hapoel Tel-Aviv – PSV 0-1 (Wijnaldum 70-11m)

Rapid Bukurešt – Legija Varšava 0-1 (Radović 72).

Nizozemci s to, minimalno zmago, ostajajo moštvo s 100% učinkom, povsem nasprotno pa Hapoel ostaja še brez osvojene točke. Poljska Legija je v direktnem obračunu za drugo mesto, verjetno to že potrdila, a bo vseeno treba počakati do konca.

Skupina D

Sporting – Vaslui 2-0 (Evaldo 43, Fernandez 70)

FC Zurich – Lazio 1-1 (Nikci 23 / Sculli 22).

Portugalski Sporting si je s še tretjo zmago, kot prvi zagotovil napredovanje v naslednjo fazo, pri čemer je padlo še drugo romunsko moštvo tega tekmovanja. Meni všečni Lazio je po zmagi v napornem rimskem derbiju, uspel vknjižiti točko in pred zadnjimi koli prve faze Europa league se obeta zanimiv troboj za željeno drugo mesto.

Skupina E

Dinamo Kijev – Besiktas 1-0 (Garmaš 90)

Stoke City – Maccabi Tel Aviv 3-0 (Jones 12, Jerome 24, Shotton 32).

Kijevski Dinamo je v enem od derbijev dneva uspel premagati turški Bešiktaš in mu začasno uiti za dve točki. Na drugi strani Evrope pa je angleški predstavnik, pričakovano komfortno, premagal izraelskega, za kategega je veliko neumnost storil Yoav Ziv, preveri TUKAJ.

Skupina F

Athletic Bilbao – Red Bull Salzburg 2-2 (Llorente 69-11m, 75-11m / Wallner 30, Leonardo 36)

Slovan Bratislava – PSG 0-0.

Španski predstavnik, beri baskovski Athletic Bilbao,  je uspel ujeti goste, ki so po dobri uri igre vodili že z 0-2, pri avstrijskem moštvu pravijo, da z obilno pomočjo hrvaškega sodnika, ki je za domače dosodil dva penala iz katerih so prišli do izenačenja. Letošnji francoski hit iz Pariza, podprt s petrol-evri, ni uspel premagati najslabšega moštva skupine, kar jim je nekoliko zakompliciralo boj za napredovanje, konkretno vsaj za drugo mesto.

Skupina G

AZ Alkmaar – Austria 2-2 (Hinka 80-ag, Wernbloom 83 / Marcellis 18, Gorgon 29)

Malmö – Metalist Harkiv 1-4 (Hamad 22 / Cristaldo 32, Fininho 45, Edmar 58, Dević 73).

Tudi v tem obračunu je avstrijsko moštvo že vodilo z 0-2, pa na koncu iztržilo samo remi, kar je kljub temu lep rezultat, saj še dobro pomnimo lanjske zelo dobre predstave nizozemcev v elitni Ligi prvakov. Nogometaše ukrajinskega Metalista ni zmedel švedski mraz, na katerega so vajeni že iz svojih krajev, kar potrjuje tudi visoka gostujoča zmaga nad ekipo, kateri je celo malo manjkalo pa bi šla v elitno Ligo prvakov, s čimer so ukrajinci na lestvici prehiteli nizozemce, medtem ko dunajska Austrija ostaja tretja, Malmo pa tretji-zadnji.

Skupina H

Club Brugge – Birmingham City 1-2 (Akpala 3 / Murphy 26, Wood 90)

Maribor – Braga 1-1 (Ibraimi 14 / Echiejile 44).

Angleška ekipa je le upravičila sloves favorita, ne glede na to, da gre za drugoligaško ekipo, je po zaostanku z dvema goloma le vknjižila tri točke, kar jih je na lestvici izenačilo na prvem mestu, prav z belgijsko ekipo, medtem ko je naš Maribor v nezanimivi drsanici nekako uspel priti do svoje prve točke. Tako so me znervirali z defanzivo po ranem vodstvu, da sem med polčasom zamenjal program oz. gledal drugo tekmo.

Skupina I

Rennes – Celtic 1-1 (Du-Ri Cha 31-ag / Ledley 70)

Udinese – Atletico Madrid 2-0 (Benatia 88, Floro Flores 90).

Čeprav sta oba gola dosegla igralca škotskega moštva, sta si Rennes in Celtic razdelila plen oz. osvojila po točko, saj je prvi gol na srečanju dosegel Du-Ri Cha, sin enega najboljših korejskih napadalcev Bum-Kum Chaja, ki pa na žalost korejcev in škotov ni premagal nasprotnikovega golmana, temveč svojega. V drugem srečanju, ki me je razočaralo, sta se pomerila italijanski Udinese in španski Atletico in po slabem prvem polčasu v Mariboru, sem trpel ob gledanju drugega iz Udin, ki pa je na koncu le postreglo z dvema goloma. V verjetno najmočnejši skupini tekmovanja je Udinese ušel Atleticu, ki je zaenkrat drugi, medtem ko sta škotski Celtic in francoski Rennes le nekoliko zadaj, da pa bo še vse bolj napeto/zapleteno je poskrbela UEFA, ki bo razveljavila kazen švicarskem Sionu oz. njihovi pritožbi in jih vključila v tekmovanje.

Skupina J:

AEK Larnaca – Schalke 05 0-5 (Holtby 23, Huntelaar 35, 88, Höwedes 41, Draxler 87)

Maccabi Haifa – Steaua Bukurešt 5-0 (Asmasha 10, 20, Katan 38-11m, Tawatha 72, Vered 79).

V dveh najbolj potentnih tekmah je zvezdniški Schalke 05 odigral v skladu s svojim imenom, torej 0-5, na drugi strani pa je z istim rezultatom izraelska ekipa osramotila bivšega pravaka Evrope, romunsko Steauo, s čimer sta si zmagovalni ekipi, skoraj že zagotovili napredovanji v naslednjo fazo tekmovanja.

Skupina K:

Odense – Twente 1-4 (Fall 71 / Brama 13, Bajrami 31, Chadli 65, De Jong 82)

Wisla Krakov – Fulham 1-0 (Biton 60).

Nizozemski Twente, ki ga pomnim kot klub v katerem je igral eden od meni ljubših igralcev, Mitar Mrkela, je od tistih časov napredoval v stabilen evropski klub, ki mu nasprotniki kot Odense ne pomenijo prevelike ovire, kar potrjuje tudi gostujoča zmaga z 1-4. Zadnjeuvrščena, poljska Wisla je priredila, verjetno enega od presenečenj kola, zaradi česar je angleški Fulfam zdrsnil po lestvici oz. nizozemski predstavnik mu sedaj beži za tri točke, preostala dva pa sta tik za njim oz. s samo točko zaostanka.

Skupina L:

Lokomotiv Moskva – AEK 3-1 (Sičev 47, 72-11m, Caicedo 90 / Sialmas 88)

Sturm Graz – Anderlecht 0-2 (Gilet 66, Suarez 75).

V obračunu vzhodnega dela Evrope, je bilo uspešnejše domače moštvo, kar je bilo tudi pričakovano, medtem ko belgijskem Anderlectu, tudi kvalitetnejši nasprotniki od Sturma, ne bi smeli biti resna grožnja, v prid tej trditvi pa je tudi lestvica na kateri so zaenkrat še s 100% učinkom.

  • Share/Bookmark
Zapisal izmisljeni | 21.10.2011 - 09:31 - Kategorije: Aktualno -

Muammar Muhammad Abu Minyar al-Gaddafi, pri nas in tudi po svetu bolj znan samo kot Moamer Gadafi je še eden v nizu padlih, po Saddamu Huseinu, Radovanu KaradžićuOsami Bin Ladnu in Ratku Mladiću, za razliko od balkancev ni bil prijet, temveč usmrčen podobno kot Prvi terorist sveta in zanimivo, da tisti, ki bi imeli svetu še veliko za povedati, umrejo na hitro, bi rekel celo skrivnostno.

mrlic

Cel kup informacj kroži, da je bil včeraj, 20.10.2011, libijski voditelj ranjen – ustreljen v obe nogi, da je bil usmrčen s strelom v glavo, da je bil najden v neki cevi, da je bil napaden njegov konvoj vozil s telesnimi stražarji, da so telo umaknili iz varnostnih razlogov …..

Zaenkrat je uradna zgodba, da so ga v njegovem rojstnem mestu, Sirtu, uporniki zajeli, pri tem ranili v desno roko, ob prevozu v bolnišnico, kao na varno, pa je bil v obračunu njegovih zvestih pripadnikov in upornikov ubit s strelom v glavo, pazi, pri čemer se ne ve, katera stran ga je usmrtila.

V pričakovanju teorij zarote in tudi dokončne uradne zgodbe za široke mase.

  • Share/Bookmark
Zapisal izmisljeni | 21.10.2011 - 01:30 - Kategorije: sezona 2011-12 -

V potentnem sredinem večeru, ki sem ga spremljal preko konferenčnega prenosa nemškega Sky sportsa, se je zaradi razpoloženosti strelcev skakalo z enega prizorišča do drugega in čisto po pravici, same igre sem videl bolj malo, še največ sem spremljal tekmo iz Leverkusena.

skupina E

Bayer Leverkusen – Valencija 2-1  Za večino je bila gostujoča ekipa favorit, a zame kot ljubitelja nemškega nogometa, je imela domača ekipa vsaj enake možnosti za uspeh, če ne še malo večje, predvsem zaradi statistike, v kateri so bili v zadnjih srečanjih Lige prvakov veliko uspešnejši od nasprotnika, vendar to so bili še neki drugi časi. Španska Valencija je odigrala po planu, čvrsto, kombinatorno, predvsem pa hitro in v takšnem stanju je nekajkrat nevarno zapretila, še najbližje golu pa je bil Soldado v 20. minuti ko je zadel vratnico. Samo štiri minute kasneje pa je po nespretnosti Kadleca pred nemškim kazenskim prostorom, do žoge prišel že omenjeni Soldado, ki je podal do Jonasa, ta pa iz neposredne bližine poentiral za vodstvo z 0-1 in vse je kazalo, da gre Valencija suvereno proti enemu od prvih dveh mest. Bayer Leverkusen je bil na tleh, bi rekel Vili Resnik, brez vsakršnih možnosti, saj je Valencija še vedno nizala nevarne akcije in kaj lahko bi bilo vodstvo gostov tudi višje. Domača ekipa je imela dva lepa poskusa ob koncu polčasa, a je ostalo pri 0-1 in med polčasom je očitno prišlo do pridige, saj so v drugem delu domači zaigrali kot prerojeni. Robin Dutt, o katerem sem že pisal, je znal dvigniti moštvo, ki je zagospodarilo na igrišču in že v 52. minuti je Andre Schurrle z natančnim strelom z roba kazenskega prostora izenačil, le tri minute kasneje pa je prekaljeni Michael Ballack z izvrstno podajo v prostor našel hitrega Sidney Sama, ki je zadel za 2-1. Dutt je galopiral ob igrišču, športni direktor, sloviti Rudi Voller je poskakoval v loži, gledalci pa so bili prav tako navdušeni in v takšnem vzdušju Bayerju ni bilo težko zadržati vodstva oz. zmagati, beri osvojiti vseh treh točk, s katerimi so na lestvici skupine E kar lepo ušli Valenciji.

Chelsea – Genk 5-0 Angleški predstavnik je izenačil svojo rekordno zmago, tisto iz Istambula proti Galatasarayu ‘99, ki se je dobro spomnim, saj me je stala dobitnega stavnega listka, če se ne motim celo mojega rekordnega dobitka. Tokrat je uvodni gol na srečanju dosegel portugalec Raul Meireles, ki je poentiral z močnim strelom, izmerjena hitrost žoge 102 km/h, z 28-ih metrov oddaljenosti, serijo zadetkov pa je nadaljeval španec Fernando Torrres, ki se je najprej izkazal z zgrešeno priložnostjo oz. vratnico, potem pa z dvema zaporednima zadetkoma. Il Nino oz. fantek, kot ga kličejo je s tema zadetkoma, po januarskem transferju prilezel šele do številke 5 oz. petih zadetkov v vseh tekmovanjih, za Chelsea, kar je veliko premalo za igralca njegovega slovesa in pri angleški ekipi lahko samo upajo, da bo ohrabren s tema zadetkoma, kmalu speti tisti, stari Torres. Za 4-0 je z glavo zadel srbski branilec Bane Ivanović, za končnih 5-0 pa Salomon Kalou. Belgijska ekipa več kot sparing partner, v tem dvoboju, ni mogla biti.

skupina F

Olympique Marseille – Arsenal 0-1 V enem bolj izenačenih dvobojev dneva, ki sem ga po pravici povedano videl bolj malo je bilo kar nekaj kontraverz, ena od teh je nedosojen penal za domače v 14. minuti srečanja, potem ko je mladi Carl Jenkinson v svojem kazenskem prostoru igral z roko, na drugi strani pa je sodnik enako ravnal tudi ob igranju z roko, enega od francozov v svojem kazenskem prostoru. V srečanju brez prevelikih priložnosti za gol so bili nekoliko konkretnejši gostje za katere sta nevarno zapretila Walcott in Van Persie, a se je obakrat izkazal domači vratar Mandanda. A v tretje gre rado pravijo in tudi tokrat je bilo tako, že v sodnikovem podaljšku je diagonalna podaja z desne preletela vse igralce na vrhu kazenskega prostora, na levi prišla do osamljenega Aarona Ramseya, ki je z natančnim strelom z nekaj več kot 10-ih metrov zadel za 0-1, za zmago, za tri točke in prvo mesto v skupini F, ki so ga prevzeli prav od francoske ekipe. Upravičeno je bentil francoski strokovnjak Didier Deschampes, ki bo imel že v naslednjem kolu priložnost za maščevanje, saj se bosta v Londonu spet pomerila ista tekmeca.

Olyimpiacos – Borussia Dortmund 3-1  Potem ko je nemškega prvaka pričakala šokantna naslovnica v enem od dnevnih častnikov, na kateri je njihova kanclerka Angela Merkel v nacistični uniformi, ob njej pa trener Borussije, Jurgen Klopp in potem ko zaradi varnostnih razlogov sploh niso smeli iz atenskega hotela, kjer so po ulicah divjali protestniki, ki so z molotovkami zažigali in razbijali po mestu, so nemško ekipo le prepeljali v Pirej, stran od protestniške norije, kjer pa so jih na štadionu Karaiskaki pričakale žaljivke vseh vrst, predvsem zaradi političnih razlogov, se pravi ker naj Nemčija ne bi dovolj pomagala Grčiji, ki je tik pred bankrotom, med drugim pa je bil tudi izobešen veliki transparent na katerem je bil konj z vitezom, z Olyimpiacosovo zastavo v roki, ki tepta Nemčijo in Poljsko. V takšnem, sovražnem okolju uboga mlada ekipa Borussije iz Dortmunda verjetno tudi ni mogla izvleči boljšega rezultata, saj so tudi močnejše ekipe znale podleči pritiskom grških navijačev, ki so bili tokrat podprti še s političnimi čustvi. In prav nemec, ki igra za grški Olyimpiacos,  Jose Hoelbas je bil strelec uvodnega zadetka, potem ko je nadskočil gostujoče branilce in z udarcem z glavo poentiral za 1-0. Na 1-1 je po prodoru Gotzeja, z natančnim strelom z roba kazenskega prostora, zadel Robert Lewandowski, še pred koncem prvega polčasa pa je alžirec Refik Djebbour ob neodločnosti Hummelsa in srba Subotiča uspel še enkrat domače popeljati v vodstvo. V drugem polčasu bi rezervist Jakub Kuba Blaszczykowski lahko takoj po vstopu v igro izenačil, a je šla žoga za malo mimo, v 78. minuti pa je sledila kazen in po prostem strelu Ibagaze z leve, je bil v kazenskem prostoru gostov najspretnejši francoz Francois Modesto, ki je preskočil Hummelsa in po 3-1 ni bilo več povratka za nemce. S tem porazom so ostali pri samo eni osvojeni točki, tisti last minute proti Arsenalu, medtem ko je grški predstavnik, s prvimi tremi točkami v letošnji Ligi prvakov, skočil na tretje mesto.

skupina G

Porto – Apoel 1-1  Edino pravo presenečenje se je zgodilo v Portu, kjer domača ekipa ni uspela premagati ciprskega predstavnika, čeprav je že v 13. minuti povedla z golom neverjetnega Hulka, iz prostega strela z desne, pri čemer pa je imel veliko zaslug za zadetek tudi ciprski golman. Že šest minut kasneje je Ailton Almeida, eden od šestih brazilcev v ekipi Apoela, z natančnim strelom z vrha kazenskega prostora izenačil na 1-1 in glede na to, da do novih zadetkov ni prišlo, sta se moštvi razšli z delitvijo točk. Treba je priznati, da Porto razen Hulkovih poskusov s topovskimi streli ni imel neke izdelane akcije za zadetek, medtem ko so gostje kar nekajkrat, po lepo izpeljanih akcijah prišli do strelov, a je bil domači vratar Helton vedno na mestu, tako kot v eni zadnjih akcij na srečanju, ko je rešil še to točko in nato teatralno kazal vsem naokrog koliko igralcev je bilo nepokritih. Imel je prav, Porto je skozi celotno srečanje jalovo poskušal storiti kaj v ofenzivi, pri tem pa je v defanzivnem delu pihalo in puščalo na vse strani, tako da točka Apoela ni naključje. S to, zdaj že 5. točko so celo zasedli vrh skupine G, s točko manj pa jim sledita prav Porto in ruski predstavnik.

Šahtar – Zenit 2-2  V derbiju vzhoda je bilo vse odprto, a večina je menila, da bi ukrajinski Šahtar že kar moral zmagati, v kolikor bi želel še ostati v resnem boju za vrh, a ruski Zenit je bil vse prej kot ugoden nasprotnik. Že v 10. minuti srečanja so imeli gostje priložnost za vodstvo, a je domači junak dneva, golman Oleksandr Rybka odbranil penal Shirokovu in posledično omogočil svoji ekipi, da prva zadane. V 15. minuti je namreč, z lepim strelom z roba kazenskega prostora, domače v vodstvo popeljal brazilec Willian,  medtem ko je v 33. minuti Roman Shirokov ušel hrvatu Srni in se odkupil za zgrešeni penal ter zabil za izenačenje na 1-1. Za ponovono vodstvo domačih je tik pred polčasom poskrbel Luiz Adriano, ki je zaustavil strel soigralca Rata in nato iz obrata zadel za 2-1, poigravanje domačih igralcev na svoji polovici pa je privedlo do izenačenja v 60. minuti, ko je bil natančen Viktor Faizulin in ker je bil to zadnji zadetek na srečanju, sta se ekipi razšli z delitvijo točk. Domači so kljub razočaranju ob remiju lahko še kako zadovoljni s to točko, saj je bila ruska ekipa veliko boljša in nevarnejša, torej bližje zmagi, ki pa jo je preprečil domači golman Oleksandr Rybka, pravijo z obrambami življenja. Njegov Šahtar se tako vse bolj oddaljuje od vodilnih mest skupine G, ob vsem pa ga v naslednjem kolu čaka težko gostovanje prav pri Zenitu in če ne bo radikalnih sprememb, bodo ostali na zadnjem, četrtem mestu.

skupina H

Barcelona – Viktorija Plzen 2-0  V fixu dneva, tedna, tudi leta je Barcelona odigrala ekshibicijsko tekmo, polno čarobnih trenutkov, preigravanj, podaj in ostalih minijatur, pri čemer pa sta gole dosegla samo Iniesta in Villa. Prvega je v 10. minuti srečanja po dvojni podaji z Messijem dosegel Andres Iniesta, drugega pa David Villa, šele v 82. minuti, potem ko je podal Messiju, ki je bil zblokiran, a Villa je spremljal akcijo in na koncu je bil poplačan z zadetkom za razliko od malega argentinca, ki je bil iz minute v minuto bolj egoističen, če kdo še ni opazil. Tudi on je iz krvi in mesa kot pravimo, kar je dokazal že lani z mini-uporom Guardioli, ki ga je štedil za odločilne dvoboje namesto, da bi mu dovolil boj z Ronaldom za naslov najboljšega strelca, pa naj kar izjavlja da ni obremenjen s tem igralcem, mu ne verjamem. skratka, Barcelona pričakovano, v fixu leta za katerega smo verjetno skoraj vsi pričakovali da bo nekoliko višji rezultat in češki predstavnik jo je še dobro odnesel, saj je bilo vse skupaj enosmerni promet.

Milan – Bate Borisov 2-0  Tudi italijanski predstavnik je pričakovano odpravil beloruskega in tudi tukaj je bilo bolj ali manj vse v eno smer, čepravne tako očitno kot v kataloniji. Bolj kot s samim zadetkom, ki ga je dosegel nekoliko kasneje,  me je navdušil Ibrahimović z udarcem s sredine, pravim strelom na gol, ki pa je šel, na žalost čez vrata in prav zaradi takšnih stvari mi je všeč tale Ibra-cadabra, kot mu pravijo italijani.V nadaljevanju je sledil blackout Van Bommela, ko je pred golom podaril žogo nasprotniku, a je bil izkušeni Abbiati na mestu in izgledalo je kot da Milan v resnici ne potrebuje novega golmana, o čemer se v zadnjem času kar precej šušlja, s tem pa povezuje tudi našega Samira Handanovića. No, v 33. minuti srečanja pa je Ibrahimović s super-močnim strelom le zadel za 1-0 in dobil sem občutek, da je nekam nataknjen kot pravimo, jezen, razpizden, če že hočete. V drugem polčasu je Kevin-Prince Boateng z golom dneva, strelom s slabih 20-ih metrov postavil končnih 2-0 in Milanu zagotovil nove tri točke, kar jih uvršča ob bok Barceloni.

  • Share/Bookmark
Zapisal izmisljeni | 19.10.2011 - 19:04 - Kategorije: sezona 2011-12 -

Po krajši pavzi, se vračam z objavo, prav tako pa se po reprezentančnih tekmah, vrača tudi elitna Liga prvakov in tukaj so opisi torkovih dogajanj;

skupina A

Napoli – Bayern 1-1 Zame derbi dneva, celo kola, ki se je v skladu s pričakovanji začel odlično. Še predno se je polegel dim bengalk domačih navijačev, je bil dosežen prvi gol. Po podaji Boatenga z desne na vrh kazenskega prostora, je Toni Kroos z nekaj koraki, nepričakovano lahko prišel pred golmana Napolija in ga premagal za vodstvo gostov z 0-1. Šokirani domači igralci so kmalu vzpostavili ravnotežje, vendar do resnejših priložnosti niso prišli, dokler Lahmu, po desni, ni ušel Maggio, katerega strel/predložek pred gol, je v lastno mrežo preusmeril Badstuber. Tako je po 1147 minutah le kapituliral tudi Manuel Neurer, ki predtem, kar 12 zaporednih tekem ni prejel zadetka in nesrečna 13. se je izkazala za nesrečno tako za Neurera kot strelca Badstuberja. V uvodnih minutah drugega polčasa Mario Gomez ni uspel realizirati penala, častnik Bild je s foto-materialom dokazal, da so ga motili gledalci z laserjem, a Super Mario, kot ga kličejo je prevzel odgovornost nase. Zatem je igra, s tem tudi sama tekma, postajala iz minute v minuto manj zanimiva in na koncu sem bil kar razočaran nad predstavo, v kateri sem pričakoval veliko več, namesto tega pa videl samo nekaj nepovezanih akciji in kar 10 rumenih kartonov. Po točka za vsakogar in prejeti gol, po že omenjenih 1147 minutah nepremagljivosti Neurera, je kar se bo pomnilo, sama igra pa je šla že v pozabo.

Manchester City – Villarreal 2-1 Čeprav nas je večina menila, da bodo domači z lahkoto premagali, letos oslabljeno ekipo Villarreala, se je to izkazala za veliko zmoto, saj so gostje povedli že v 4. minuti srečanja, ko je domači golman Hart po strelu Rossija, slabo reagiral oz. samo odbil do Canija, kateremu pa ni bilo pretežko zadeti za vodstvo z 0-1. Namrščeni Roberto Mancini se je znašel v resnih težavah, mahal je po dežju in usmerjal igralce, pri katerih je bil še najbolj aktiven srb Kolarov, ki je s projektili iz oddaljenosti ogrožal gostujočega golmana Lopeza. Zelo motorični srb je tudi kreiral gol za izenačenje, z leve je podal pred gol, kjer je izkušeni španski branilec Marchena nespretno posredoval in premagal lastnega golmana. V drugem polčasu je Mancini poskusil z Milnerjem in Aguerom, vendar je imel najlepše priložnosti bosanec Edin Džeko, ki pa se ni izkazal in pri 1-1 je ostalo do 93. minute, ko je udarila latinska naveza, Zabaleta s predložkom, Silva z magičnim dotikom in argentinec Sergio Aguerom z golom za končnih 2-1. Po srečanju so iz španskega Villarreala padle obtožbe o provokacijah in posmehovanju Aguera, na poti do slačilnic, kot da bi pozabil, da je za del svojega uspeha lahko hvaležen prav španskemu nogometu, kjer se je tudi proslavil pred prihodom k citizenom, ki so se s to zmago/tremi točkami približali vodilnemu dvojcu zgoraj.

skupina B

CSKA Moskva – Trabzonspor 3-0 V prvi tekmi dneva, je domači CSKA nadigral, do tedaj vodilno moštvo skupine B, turški Trabzonspor, junak srečanja pa je postal 23-letni napadalec Slonokoščene obale Seydou Doumbia, ki je najprej zadel, po fantastični kombinatoriki z brazilcem Vagner Lovom,  pri zadetku za 2-0 je bil navedeni spet vpleten v akcijo, ki jo je z volejem zaključil rezervist, latvijec Aleksandrs Cuna, končnih 3-0 pa je z drugim golom na srečanju postavil, seveda Doumbia, ko je po podaji Džogaeva osmešil srba Kačara. S to zmago je CSKA celo, začasno, prevzel vodstvo na lestvici skupine B, a ga je nekaj ur kasneje prehitel italijanski predstavnik.

Lille – Inter 0-1 Italijanski Inter, ki ga trese ena največjih kriz zadnjega časa, je po zasedbi 17. mesta v domačem prvenstvu oz. po že četrtem porazu, tokrat pri Cataniji, ob samo eni prvenstveni zmagi, na tipično italijanski način, našel žarek upanja. Giampaolo Pazzini je po akciji, povratnika po poškodbi Sneijdera, in asistenci Zarateja, zadel za 0-1, kar se je izkazalo za edini gol na srečanju in Inter je s temi tremi točkami celo prevzel vodstvo v skupini B. Lille, na žalost ljubiteljev francoskega nogometa oz. sovražnikov italijanskega, več kot to že ni mogel storiti in lahko zapišem, da je rezultat tudi odraz dejanskega stanja oz. moči obeh klubov, pri čemer mali Lille šele postaja to kar je Inter že lep čas, stalnica evropskih nogometnih tekmovanj. 

skupina C

Otelul Galati – Mancehster United 0-2 Angleški prvak takšne tekme dobiva na rutino, čeprav je bilo podobno tudi v prejšnem kolu, ko so na domačem Old Traffordu kiksali proti švicarskem predstavniku. No, tokrat se jim to ni pripetilo/ponovilo, Wayne Rooney je uspešno realiziral dva penala, s čimer je prišel do 26. golov v tem elitnem tekmovanju, s tem pa prehitel bivšega soigralca Paula Scholesa, ki je ostal na številki 25, Lamparda, ki je zaenkrat na 20, Gerrarda, ki je na 19 in tako postal najboljši angleški strelec Lige prvakov. Domači kapetan Costin je zaradi igranja z roko skrivil prvi penal, drugega pa Antal s prekrškom nad Rooneyem, vmes pa je zaradi grobega štarta nad Giurgijem, gostujoči kapetan, srb Vidić prejel rdeči karton/izključitev in očitno po poškodbi ter izločitvi Srbije, še ni povsem nared za nastope na najvišjem nivoju. A važno, da je bil Manchester United kot celota na nivoju, po remiju z Liverpoolom in tem gostovanju jih čaka še derbi s sosedskim Manchester Cityem.

Basel – Benfica 0-2 Domačo ekipo je vsekakor dodobra pretresel odhod trenerja Finka, ki je bil eden najzaslužnejših za ponoven vzpon kluba, a klic iz domovine, konkretno Hamburga je bil premočen izziv in njegovo delo bo poskušal nadaljevati, zdaj že bivši pomočnik, prav tako nemec Heiko Vogel. Proti razpoloženi Benfici tudi veliko izkušenejši, bodimo pošteni tudi boljši nogometni strokovnjaki, ne bi imeli prevelikih možnosti, zaradi česar ta dvojka ni nikakršno presenečenje. Dober domač začetek in predvsem pritisk, so izkušeni gostje znali umiriti, po lepi ekipni akciji, v kateri je spet navdušil Gaitan, pa je zadel Bruno Cesar in zdelo se je, da za švicarje ni več povratka. Nanizali so gostje kar precej lepih priložnosti, medtem ko so bili posamični poskusi domačih bolj redki in ko je Oscar Cardozo zadel še za 0-2, je bila tekma definitivno odločena. S to zmago so portugalci zasedli prvo mesto v skupini in počasi stvari prihajajo na svoje mesto, švicarji in romuni počasi izgubljajo sapo in menim, da je Basel že blizu Evropske lige, saj sta portugalski in angleški predstavnik enostavno premočna.

skupina D

Dinamo – Ajax 0-2

Hrvati so se spet ložili, da lahko premagajo nizozemskega predstavnika, kot pred časom francoskega in zgodovna se je spet ponovila, kot pravimo. Spet so padli, spet so razočarali, spet so prikazali eno slabših partij sezone, a to niti ni tako nepričakovano, če se ve, da marsikaj v ekipi ne štima. Brazilec Sammir od katerega je marsikaj odvisno, predvsem kreacija, naj bi spet pijančeval po zagrebških nočnih klubih in insajderji pravijo, da ga bo Mamić poskušal prodati že v zimskem prestopnem roku, še preden postane kroat oz. zaigra za hrvaško reprezentanco, kjer se ga selektor Bilić že dalj časa otepa. Tudi supertalentirani Badelj naj bi rušil navidezno idilično atmosfero s tem, da noče podpisati podaljšanja pogodbe oz. s tem ko sanja transfer v bogato evropo, 17-letni Mateo Kovačić naj bi bil na radarju velikega Manchesterr Uniteda itd. V samem srečanju so imeli domači prvo resno priložnost in kdo-ve kaj bi se vse zgodilo če bi zadel Leko, a dinamova realnost je, da nima pravega strelca. Na drugi strani je letos neprepričljivi Ajax po 482. evropskih minutah posta, le zadel oz. je to storil Derk Boerrigter v 49. minuti srečanja, končnih 0-2 pa je v samem finišu tekme postavil perspektivni danec Christian Eriksen, ki je ušel domači obrambi, s finto prekucnil Tomečaka in poentiral za tri točke, ki ajax puščajo v borbi za drugo mesto skupine D

Real – Lyon 4-0 Mogoče se napredek Reala še najboljše vidi skozi, zdaj že vsakoletne, tekme s francoskim Lyonom, katerega vse lažje premaguje, potem ko je bil dolgo časa za njih kot zaklet. Prvi zadetek je dosegel v Lyonu rojeni Karim Benzema, po udarcu iz kota in dobrem skoku Ronalda, je bil najspretnejši na drugi vratnici, za 2-0 je lepo asistiral Samiju Khediri, pri tretjem zadetku je bil prav tako vpleten v akcijo iz katere je Ozil podal pred gol, gostujoči golman Lloris pa je z nespretno reakcijo poslal žogo v svoj gol. Končnih 4-0 je po dobrem skoku in pasivnosti gostujočih branilcev postavil Sergio Ramos, ki je tako kot soigralci polepšal trenerjevo vrnitev, saj je kontroverzni Jose Mourinho po kazni, prvič letos, v Ligi prvakov, lahko vodil svojo ekipo.  Po njegovi statistiki je to njegova okrogla, torej 100. tekma v Ligi prvakov, pri čemer ne šteje tekem v katerih ekip ni smel voditi oz. je bil kaznovan. Dirty dozen, pri nas znani kot 12 žigosanih, bi lahko rekli ekipi, beri enajsterici Reala in trenerju Mourinhu, ki jim tale neprepričljivi Lyon očitno zelo odgovarja. Francozi so pokazali bore malo in ob takšnih predstavah, se jim obeta hud boj z nizozemci, celo s hrvati, ki so najmanj klaso slabši od preostalih treh, kar kaže tudi trenutni razpored na lestvici, kjer ima Real 100% učinek, torej 9 točk, Lyon in Ajax po 4, Dinamo pa je še brez točke in tudi brez doseženega gola.

  • Share/Bookmark
Zapisal izmisljeni | 15.10.2011 - 14:41 - Kategorije: 02.Bundesliga -

Zdaj že tradicionalno napoved sezone bom tokrat začel z občutno zamudo, a ker je do konca prvenstva še dolga, je to bolj ali manj vseeno.

bundes

Po uvodnih kolih so določeni obrisi že jasni, zame naprimer, da Bayern v letošnji sezoni, nima prave konkurence. Re-design je očitno uspel, vendar kjub vsemu gonilna sila ostaja na njihovih bokih, torej je njihova največja moč v francozu Francku Riberyu in nizozemcu Arjenu Robbenu, ki pa sta vse bolj podvržena poškodbam. Da imajo bavarci v tej sezoni superiorno ekipo za nemške razmere, potrjujejo tudi ostali, predvsem obrambna vrsta na čelu z novim golmanom Neurerom, ki je dobro na poti novega rekorda oz. najdaljšega obdobja brez prejetega zadetka, zaenkrat 1018 minut . Za to ima precej zaslug tudi zanesljiva obrambna vrsta, kjer je, kot kaže, dozorel Holger Badstuber, ki ni najbolj čvrst oz. najbolj hiter igralec, a njegova nogometna inteligenca in mirnost ga vodita do primerjav s slovitim Beckenbauerjem. Golmana Krafta, pa Ottla, Ekicija, Hamita Altintopa, ki je šel v sloviti Real in Kloseja, ki je prestopil v italijanski Lazio, bodo v tej sezoni nadomestili Nils Petersen, ki je prispel iz Cottbusa, Rafinha iz italijanske Genove, Jerome Boateng iz Manchester Citya in že omenjeni Neurer iz Schalke 04, ki je stal kar 22 milijonov eurov. Menim, da so letos brez prave konkurence med bundesligaši, še posebaj ker tudi Mario Gomez nadaljuje z odličnimi prestavami.

Verjetno edini pravi proti-kandidat bavarcev, je aktualni prvak, Borussija iz Dortmunda, mlado moštvo Jurgena Kloppa, ki je bilo lani suvereno prvo. Potencial ekipe je res ogromen, zaradi česar niso preveč nakupovali, Ilkay Gundogan je za 4 milijone prispel iz Nurnberga, hrvat Ivan Perišić pa za 5,5 iz belgijskega FC Bruggeja in to bi bilo v bistvu vse, omembe vrednega. Na drugi strani so oslabljeni za turka Nurija Sahina, ki je za okroglih 10 milijonov odšel v madridski Real, a navijači jim verjamejo in prav zaradi tega so že v predsezoni prodali več kot 53.000 sezonskih kart. Menim, da jim bodo tudi bitke v elitni Ligi prvakov še dodatno otežile branjenje naslova in na koncu jih vidim, na drugem mestu.

Tretjega kandidata za vrh lestvice ne vidim. Bayer Leverkusen je že leta tik pod vrhom in tudi tokrat ne bi smelo biti preveč drugače, čeprav so ostali brez čilenca Artura Vidala, ki je za 10 milijonov eurov odšel v italijanski Juventus. Prevelika izguba, po mojem mnenju, a zaslužek so vsaj pametno vložili, za 8 milijonov je namreč kupljen Andre Schurrle iz Mainza, ki pa še ni v rangu omenjenega čilenca, tako kot tudi Bayer še ni v rangu prvakov. Ostajajo Bayer Neverkusen.

Schalke 04 je ekipa od katere, pred vsako sezono, pričakujem odmeven rezultat, konkretno vsaj boj za naslov, vendar me vsako sezono razočarajo, tako kot tudi svoje zveste navijače. Te je še dodatno razočaral golman Neurer, o katerem sem se nekoliko več razpisal pri njegovem novem klubu Bayernu, a Schalke je iz Mainza vrnil perspektivnega Lewisa Holtbya, Jermaina Jonesa iz Blackburna, Jana Moraveka iz Kaiserslauterna, v Mainzu kupil še avstrijca Christiana Fuchsa, v Stuttgartu Cipriana Marico in ob Huntelaarju, Raulu, Juradu, Matipu in ostalih ima njihov novi trener dovolj materiala za naskok na vrh. Nizozemec Huub Stevens je povratnik na trenersko klop kluba, potem ko je dotedanji trener Ralf Ragnick iz zdravstvenih razlogov, beri prevelikega stresa, po nekaj mesecih vodenja ekipe, odstopil.

Tudi Werder je vedno tu nekje, v zgornjem delu lestvice. Dober uvod v sezono jim je očitno vlil prepotrebne samozavesti, saj so nekaj zadnjih sezon padli že v osrednjost in verjamem, da letos lahko presenetijo z višjo/visoko uvrstitvijo. Približno isti igralci bodo, izkušenejši za sezono, poskušali zadržati mesto pod vrhom, s povratnikom Marcusom Rosenbergom, perspektivnim Mehmetom Ekicijem, ki je za 5 milijončkov prispel iz Bayerna, strelsko razpoloženim Pizzarom in ostalimi, vendar brez bivšega kapetana Thorstena Fringsa, ki ni dobil podaljšanja pogodbe in je odšel v Toronto, pa Pera Mertesackerja, ki je za 11,3 milijona eurov odšel reševat arsenalove obrambne težave. V Bremnu imajo moštvo za pod vrh, za kaj več pa bodo potrebna dodatna, beri večja finančna vlaganja.

Stuttgart je podobno kot zgoraj opisani Werder priznano bundesligaško ime, ki je po osvojitvi naslova v sezoni 2006/07, zapadel v osrednjost, iz katere so jih občasno dvignili le kratkotrajni prebliski. V tej sezoni ne bi smelo biti preveč drugače, saj v ekipi ni bistvenih sprememb, iz FC Kopenhagna je prispel danec William Kvist, medtem ko je bil za kar 9 milijonov, v Wolfsburg prodan Christian Trasch. Na njihovo žalost jih ne vidim kot kandidate za vrh, temveč za ene od tistih pod vrhom.

Wolfsburg že leta vlaga v ekipo, ki je v sezoni 2008/09, uspela postati celo državni prvak, a kot pri vseh takšnih, je po dnevih veselja prišla na vrsto kruta realnost in to je, da zaenkrat še ne spadajo med elitne bundesligaše. S povratkom trenerja Magatha, ki jih je tudi pripeljal do omenjenega naslova in po vrnitvi iz Gelsenkirchena, lani rešil celo izpada v drugo ligo, naj bi se letos vrnili pod vrh. V ta namen so v klub prispeli že omenjeni Trasch iz Stuttgarta, Marco Russ in Patrik Ochs iz Eintrachta, šved Rasmus Jonsson iz Helsinborga, hrvat Srdjan Lakić iz Kaiserslauterna, brez odškodnine pa bosanec Hasan Salihamidžić iz Juventusa, hrvat Hrvoje Čale iz turškega Trabzonspora, Thomas Hitzlsperger iz angleškega West Hama, pa Sotirios Kyrgiakos iz Liverpoola, iz slovite Barcelone je posojen belorus Aleksandr Hleb itd. Skratka, priznana nogometna imena, ki bodo verjetno rabila nekaj časa za uigravanje, a na koncu bi morali biti wolfsbužani nekje pod vrhom lestvice.

Nogometaši Hannovera 96 so bili v prejšnji sezoni za večino najprijetnejše presenečenje zaradi česar so dobili tudi svojo objavo in menim, da so starejši za eno leto, sposobni ostati v zgornjem delu lestvice. Ekipe niso preveč spreminjali, odvečni Fromlowitz, finec Forssell, američan DeMarcos Beasley in ostali so jih zapustili, namesto njih pa so pripeljali nekaj manj znanih imen in prekaljenega Christiana Panderja, ki je predtem nastopal za Schalke 04. Logično bi bilo da zadržijo lanskoletno uvrstitev, a menim, da se to ne bo zgodilo oz. da bodo kar precej nazadovali, tja do sredine lestvice oz. še malo nižje.

Tudi Mainz 05 je lani presegel vsa pričakovanja, realno tudi svoje zmogljivosti in za razliko od ekipe zgoraj, se je njihova pred to sezono nekako razpadla oz. dobila nov look. Lewis Holtby je po enoletni posoji odšel nazaj v matični Schalke 04, avstijec Christian Fuchs je prodan v istega, Andre Schurrle je prodan v Bayer iz Leverkusena,  slovak Miroslav Karhan je odšel v češko Trnavo, Jan Simak v Carl Zeiss Jeno itd, na drugi strani pa so v klub prispeli čeh Zdenek Pospech iz Kopenhagna, kamerunec Eric Maxim Choupo-Moting iz Hamburger SVja, nigerijec Anthony Ujah iz Lillestroma, Marcel Riise iz Bayer Leverkusna, avstijec Andreas Ivanschitz je po posoji dokončno prestopil v klub, Schalke 04 je spet posodil enega od svojih perspektivnežev, tokrat hrvaškega švicarja Maria Gavranovića itd. Menim, da bodo tokrat nekje okoli zlate sredine oz. za zgoraj naštetimi ekipami.

Mali Hoffenheim je svoje mesto med bundesligaši našel nekje v zlati sredini in tudi v novi sezoni pričakujem podobno situacijo, saj niso dobili omembe vrednih okrepitev, precej podobno pa je bilo tudi pri odhodih iz kluba. Kopica anonimnih imen, le avstijski talent David Alaba, ki se je vrnil v Bayern, avstalski hrvat Josip Šimunić, ki je odšel v Dinamo Zagreb in nedisciplinirani Prince Tagoe, ki je po neuspešni posoji v beograjskem Partizanu, odšel v turški Bursaspor, so nekoliko bolj zveneča imena, a kot sem že omenil, vse ostalo je približno isto in tudi njihova uvrstitev naj bi bila takšna, približno podobna lanjski.

FC Koln naj bi se spet umestil nekam v zlato sredino, saj so izoblikovani ekipi dodali še Sashca Riethera iz Wolfsburga, iz italijanske Siene pa dokončno odkupili hrvata Mata Jajala in ob odhodu nezaželjenih, niso v primerjavi s prejšnjo, nič oslabljeni. Slovenska reprezentanta Milivoje Novaković, ki je s Podolskim zadolžen za zadetke in Mišo Brečko, katerem ostajajo prodori po boku torej ostajata pri kozličkih, kjer naj bi bila prezadovoljna. Se mi zdi, da tale Koln ne more ne preveč gor, ne dol oz. da je ta zlata sredina tudi njihova najboljša pozicija, saj višje pozicije že zahtevajo večje vložke, neponavljanje teh pa prinaša nezadovoljstva, ki je seveda prisotno tudi ob nekoliko slabših uvrstitvah oz. nad linijo izpada.

Borussija iz Monchengladbacha je izvrstno štartala v novo sezono, a menim, da bo v dolgi in naporni sezoni, na vrsto prišel tudi njihov pad, saj realno ne spadajo v zgornji del lestvice, temveč maksimalno v sredino oz. v spodnji del. Pri odhodih ni bilo nekih večjih pretresov, kamerunec Mohamadou Idrissou in francoski alžirec Karim Matmour sta odšla v Eintracht iz Frankfurta, ostali manj znani pa v povprečne klubiče po svetu, medtem ko so v klub prispeli prav tako manj znani obrazi, beri nogometaši, pri čemer poznam samo povratnika s posoje, iz grškega Arisa se je namreč vrnil argentinec Raul Bobadilla. Ob vsem skupaj bi omenil še, da je iz slovitega Manchester Uniteda, na enoletno posojo prispel perspektivni, 19-letni Joshua King, norvežan gambijskega porekla, ki je pri angleških prvakih že od leta 2008. No, kot sem že zapisal, verjamem, da jih na koncu ne bo pri vrhu, temveč bodo nekje v spodnjem domu, kot pravimo.

Spodnji del lestvice pričenjam z berlinskim prvoligašem, povratnikom med najboljše. Hertha BSC je svoji, povsem solidni ekipi, dodala dva bivša bayernovca, vratarja Thomasa Krafta in Andreasa Ottla, pa Maik Franza iz Eintrachta iz Frankfurta, Petra Niemeyerja iz Werderja, kar bi po moji oceni moralo zadostovati za obstanek med najboljšimi, medtem ko pri odhodih iz kluba ne zaznam nobenega znanejšega imena, razen brazilca Kakaja, vendar to ne gre za svetovno znanega Ricardo Izecson dos Santosa Leita, temveč Claudiana Bezerra da Silvo, ki je bil že predtem posojan drugim klubom. Napovedujem jim uvrstitev v bližini/nad črto, ki označuje tiste, kateri izpadejo v drugo ligo.

Hamburger SV mi izgleda kot najbolj oslabljena ekipa glede na lanjsko sezono, saj so ga zapustili nizozemci Ruud van Nistelrooy, Eljero Elia in Joris Mathijsen, pa brazilca Ze Roberto in Alex Silva, kamerunec Eric Maxim Choupo-Moting,  reprezentant Burkine Faso Jonathan Pitroipa, čeh David Rozehnal, Piotr Trochowski, golman Frank Rost in ostali, praviloma najbolj plačani igralci moštva. Zagotovo preveč kvalitetnih igralcev, ki resnici na ljubo, v preteklih letih niso dosegali željenih/pričakovanih rezultatov in pri klubu so se odločili za kompletno rekonstrukcijo, beri radikalne spremembe. Iz Chelsea je prispel novi športni direktor, priznani danec Frank Arnesen, ki je iz bivšega kluba s seboj pripeljal še obetavne igralce kot so srb Slobodan Rajković, nizozemec Jeffrey Bruma, francoz Guy Demel, anglež Michael Mancienne, turški nemec Gokhan Tore in italijan Jacopo Sala. Ob tem je iz Kaiserslauterna kupljen hrvat Ivo Iličević, iz nizozemskega Rosenberga Per Ciljan Skjelbred, s posoje iz nizozemskega PSVja je vrnjen šved Marcus Berg itd. Definitivno bodo rabili čas za uigravanje, vodstvo pa veliko potrpežljivosti, saj hitrega uspeha s temi mladeniči ne more biti, po odpustu trenerja Oenninga, je bil začasni trener Rodolfo Cardozo, pa tudi sam Arnesen, ki je opravljal dvojno funkcijo, pa naj bi rešitev za daljše obdobje našli v Thorstenu Finku, ki se je predtem izkazal v švicarskem Baselu. Čeprav jih že sedaj vse glasneje omenjajo kot enega najresnejših kandidatov za izpad, menim da se bodo kljub vsemu obdržali med Bundesligaši.

Kaiserslautern vstopa v novo sezono, po mojem mišljenju zelo oslabljen, predvsem zaradi prodaje, lani izvrstnega hrvaškega  dvojca Lakić – Iličević. Srdjan Lakić je brez odškodnine prodan v Wolfsburg, Ivo Iličević pa za 4 milijone v Hamburger Sv in ob upokojitvi Danny Fuchsa ter zaključku posoje Shcalkejevega čeha Jana Moraveka je to kar občutna izguba za skromno ekipico kot je Kaiserslautern. Nameto navedenih je klub bogatejpi za nekaj še neuveljavljenih nogometašev, med katerimi je še najbolj zveneče ime nogometaš s kongovskimi koreninami, Richard Sukuta-Pasu, čigar nakup jih je stal 280.000 eurov. Boj za obstanek je Kaiserslauternova realnost.

Tudi Nurnberg naj bi se gibal tu nekje v spodnjem domu, kot pravimo, Julian Schieber se je vrnil v matčni Stuttgart, slovak Marek Mintal je odšel v Hanso iz Rostocka, Ilkay Gunkogan pa je za 4 milijone prodan v Borussijo iz Dortmunda, kjer naj bi postal glavni kreator prvakov. Namesto teh je v klub prispelo kup anonimnežev,predvsem še neuveljavljenih mladih igralcev, le čeh Tamas Pekhart iz Jabloneca je nekoliko bolj zveneča okrepitev, zaradi česar menim, da bodo v skupini tistih, ki se bodo borili za obstanek v ligi.

Freiburg je poleti najmanj trgoval, kar bi lahko pomenilo da je zadovoljen z obstoječim kadrom in da verjame vanj, ali pa da enostavno ni denarja kar je velko bolj verjetno. Odvečni so prodani, prispeli pa so uglavnem brezplačni oz. brez odškodnine kot kamerunec Mohamadou Idrissou in francoski alžirec Karim Matmour, edini za katerega so odšteli nekaj več denarja, konkretno 2,2 milijona  je malijski francoz Garra Dembele, ki je prispel iz bolgarskega  Levskega iz Sofije. Ne glede na finančno moč, vero v ekipo in vse ostalo pa menim, da bodo zelo težko obdržali prvoligaški status.

Augsberg ima po mojem mnenju najmanj možnosti za obstanek, a pogosto znam podceniti nove prvoligaše, predvsem zaradi nepoznavanja teh. Dejansko ob pregledu njihovih nogometnih imen, ne vidim neke klase, 35-letni golman Simon Jentzsch, mi tudi v njegovih najboljših letih, beri v Wolfsburgu, ni bil pretirano všečen, podobno je z Janom-Ingwer Callsen-Brackerjem, ki je bil v Bayerju iz Leverkusena pred leti, kaj si mislim o albanskih nogometaših pa rajši ne zapišem. Dejstvo, da je albanska poletna okrepitev Edmond Kapllani njihovo najbolj znano nogometno ime, pove vse. Izpad.

  • Share/Bookmark
Zapisal izmisljeni | 15.10.2011 - 10:17 - Kategorije: video -

Vračam se na klubski nogomet, kjer je v planu objava o nemški Bundesligi, ki naj bi nosila naslov Pred sezono, vendar je ta že nekaj časa v teku, tako da je to delovni naslov, če se lahko tako izrazim ….

Še preden pa sestavim to goro črk, je tu najlepši gol prejšnega, 8. kola Bundeslige, ko je atraktivno zadel švicar Eren Derdiyok

YouTube slika preogleda

Zelo podobna mojstrovina je uspela pred kratkim tudi brazilskemu napadalcu Fredu, ko je poentiral za Fluminense proti Coritibi, v zmagi s 3-1, ogled opisanega pa dostopen TUKAJ.

  • Share/Bookmark

Jebemi, kaj je usoda, a?

Bosanci so po točno dveh letih, v drugih zaporednih, dodatnih kvalifikacijah spet naleteli na portugalce, hrvati se lahko maščujejo turkom za nikoli prežaljeni poraz z EP 2008, irci so v opravičilo za tisti Henryev rokomet dobili estonce, kar je ostalo pa je še zadni par.

Bosna in Hercegovina je pred dvema letoma izpadla zaradi domnevnih notranjih razprtij, predvsem na relaciji selektor Blažević – Misimović, osveži spomin TUKAJ, v obdobju do današnjih dni, pa naj bi dokončno dozorela. To je dokazala tudi v zadnjem kolu, ko je v Parizu nadigrala Francijo in samo sodniška naklonjenost velikim, beri dvomljivi penal za francoze, jih je pripeljal do dodatnih kvalifikacij, namesto direktno do evropskega prvenstva. Selektor Sušić, ki za razliko od predhodnika Blaževića ni nagnjen k ekscesom, je zelo dobro vodil skupino izjemnih posameznikov, kjer so poleg superstarja Edina Džeka iz Manchester Citya, še nekateri odlični nogometaši kot  Ibišević iz Hoffenhaima, Misimović iz moskovskega Dinama, Pjanić iz Rome, Spahić iz Seville, golman Begović iz Stoke Citya in ostali, kar bi praviloma zadostovalo za vse nasprotnike, razen portugalce, s katerimi bo šlo na tesno.

Portugalska ima v svojih vrstah, trenutno enega najboljših noometašev sveta in že z vidika marketinga ne bi bilo dobro, da se takšna prireditev odvije brez takšnega, kar pomeni, da sumim na priviligeranje portugalcev, ki pa imajo poleg Cristiana Ronalda iz slovitega Reala Madrida, še Nanija iz Manchester Uniteda, Meirelesa iz Chelseja, Moutinha iz Porta in ostale virtuoze, ki bi kljub vsemu, znali imeti resne težave z bosanci. Tega se zavedajo tudi sami in del portugalske javnosti že spet omenja posojo slovitega stratega Mourinha iz Reala, kar pa je že na meji znanstvene fantastike.

Hrvaška se hrabri, da bolje igrajo proti močnejšim reprezentancam kot proti tistim, ki se branijo, a vse od poraza s turki, na že omenjenem Evropskem prvenstvu 2008, niso premagali resnejše reprezentance. Spomnimo se samo ukrajincev, angležev, sedaj grkov itd. Nekoliko preveč samozavsetni se mi zdijo, vsaj če dam vse skupaj na vago in ugotovim, da je njihov nogomet v zadnjih treh letih v konstantnem padu, poleg tega pa imajo tudi kompleks imenovan Turčija, last minute. Nikakor ne morejo prežaliti tega poraza, a namesto da bi prenehali z objokovanjem preteklosti in maščevalne misli usmerili v prihodnost oz. energijo v kreacijo samozavstnejše ekipe, ki na njihovo žalost nima pravega vodje. Kapetan Srna iz Šahtara je že dokazal, da to ne more biti, ne glede na igralske kvalitete, Šimunić iz Dinama, Modrič in Kranjčar iz tottenhama, Eduardo prav tako iz Šahtara, pa tudi niso iz takšnega testa, kot pravimo. Slutim še en zdrs hrvatov, kjer jih večina misli, da so še vedno v ‘98, ko so postali, tretja reprezentanca sveta.

Turčija je podobno kot Hrvaška reprezentanca, svoj vrhunec doživela s tretjim mestom na svetovnem prvenstvu, konkretno 2002, vendar se od takrat ni, niti približno izkazala, pa čeprav je imela kar nekajkrat odlične ekipe. Tokrat so njihovi največji zvezdniki Arda Turan iz Atletico Madrida, Melvut Erding iz Paris Saint Germaina, Mehmet Topal iz Valencije, Nuri Sahin in Hamit Altintop, oba iz Real Madrida, pa Emre Belozoglu iz Fenerbahceja itd. A verjetno je največji zvezdnik ekipe njihov selektor, nizozemski strokovnjak Guus Hiddink, ki se ga dobro spomnimo izpred dveh let, ko se je že opekel na balkancih, beri slovencih in tudi zaradi tega bodo turki resneje jemali hrvate kot so takrat rusi slovence.

Irska je nagrajena z estonskim nasprotnikom sem zapisal in pri tem ostajam, pa čeprav nočem nikogar podcenjevati, a potrebno si je ogledati irski dvoboj z napaljenimi armenci, pri katerih je bil neupravičeno izključen golman, kako smešno zaradi rokometa izven kazenskega prostora, kar me asocira na prevaranta Henrya in tisto kontroverzno tekmo. Najprej je irec Cox s pomočjo roke ukrotil žogo, nato pa je še v isti akciji, sodnik izključil armenskega golmana, ki naj bi izven kazenskega prostora igral z roko, pa posnetki kažejo, da ni. Anyway, Sve se vrača, sve se plača, pravijo na jugu in ircem, za katere igrajo Robbie Keane iz L.A. Galaxya, Kevin Doyle iz Wolverhamptona, Damien Duff iz Fulhama, Aiden McGeady iz moskovskega Spartaka in ostali, se je vrnilo ob prvi priložnosti. Kot vrhunec vsega pa jim je žreb določil, najbolj željenega nasprotnika in najmanj dvomov imam pri tem paru.

Estonija je ekipa, ki je nikakor ne bi rad podcenil ali žalil, vendar se je potrebno spomniti, da so v teh kvalifikacijah, uspeli kiksati na Ferskih otokih z njihovimi amaterskimi nogometaši, po drugi strani pa so zmagali na gostovanjih pri Srbije, pri Sloveniji in pri Severni Irski. Prav zmaga iz zadnjega kola proti severnim Ircem dokazuje, da lahko igrajo tudi proti otoškem nogometnem stilu in Konstantin Vassiljev iz ruskega Amkar Perma, Sergey Zenjov iz ukrajinskega Karpatya, Ragnar Klavan iz AZ Aalkmarja, Raio Piiroja iz Vitesseja ter golman Sergei Pareiko iz varšavske Legie ter ostali,niso čisto povsem brez možnosti za napredovanje.

Češka nima tako zvenečih imen kot nekoč in posledično to pomeni, da nima v svojih vrstah več takšnih asov kot sta bila primer Berger in Šmicer, a še vedno je tu dovolj kvalitete, da se premaga/izloči črnogorce. Petr Čech iz Chelseja, Michal Kadlec iz Bayer Leverkusena, Tomaš Rošicky iz Arsenala, Jaroslav Plašil iz Bordeauxa, Milan Baroš iz Galatasaraya in ostali nikakor niso ekipa za podcenjevanja, a če so jih v prejšnih kvalifikacijah prehiteli slovenski nogometaši, so realne možnosti za njihovo izločitev tudi na črnogorski strani.

Črna Gora je dosegla, zaenkrat zgodovinski rezultat, saj bodo prvič nastopili na dodatnih kvalifikacijah, medtem ko evropskega ali svetovnega prvenstva še niso občutili, kot pravimo. Velik del zaslug za zgodovinski podvig pripada, zdaj že bivšem selektorju Zlatku Kranjčarju, ki pa se ni najbolje ujel s predsednikom zveze, slovitim Dejanom Savičevićem, ki je za selektorja ustoličil, svojega bivšega soigralca, hkrati tudi prijatelja Branka Brnovića, kateremu pa ne zaupam preveč. Po pravici povedano/napisano, so Mirko Vučinić iz Juventusa, Stevan Jovetić iz Fiorentine, Simon Vukčević iz Blackburna, Nikola Drinčić iz Krasnoderja, Stefan Savić iz Manchester Citya, Marko Basa iz Lilla in ostali dobili nasprotnika po meri, kar pomeni premagljivega in ker je stadion v Podgorici že postal kar neosvojiva trdnjava, kjer ni uspelo zmagati niti slovitim angležem, morajo v povratnem srečanju na Češkem ohraniti trezne glave kot pravimo, pa bo pred njimi še en zgodovinski dosežek, uvrstitev na EP.

  • Share/Bookmark
Zapisal izmisljeni | 13.10.2011 - 10:43 - Kategorije: 2012 - kvalifikacije za Evropsko prvenstvo, Poljska-Ukrajina -

Kvalifikacije za Europsko prvenstvo 2012, ki bo na Poljskem in Ukrajini, so prišle do konca, znani so zmagovalci skupin, drugouvrščene ekipe, ki gredo v dodatne kvalifikacije in poraženci, med katerimi je zagotovo tudi Slovenska reprezentanca.

Skupina A:

Nemčija – Belgija V derbiju skupine je bilo odvečno razmišljeti, da bi nemci v Dusseldorfu kaj eksperimentirali oz. z nekoliko manjšo močjo odigrali s sosedsko Belgijo. V 30. minuti jih je načel Mesut Ozil, samo tri minute kasneje pa je poentiral še Andre Schurlle, v drugem polčasu pa je bil natančen še Mario Gomez, medtem ko je častni gol za belgijce in slovo od morebitnega nastopa na evropskem prvenstvu, dosegel Marouane Fellaini. Z deseto zmago v desetem nastopu kvalifikacij so nemci izboljšali svoj predhodni rekord kvalifikacij, za EP ‘82 v Španiji so imeli namreč učinek 8-8 in kot takšni so še enkrat več dokazali, da za nemce ni polovičarstva, tekme z manjšo močjo in podobnih.

Turčija – Azerbaijan 1-0 Ob pričakovani nemški zmagi nad belgijci, ki so bili turkom direktni konkurent za drugo mesto in dodatne kvalifikacije za prvenstvo, je ekipa nizozemskega strokovnjaka Hiddinka z minimalno zmago odpravila azere, kot jim pravimo, junak dneva pa je bil nogometaš Trabzonspora, Burak Yilmaz, ki je pentiral v 60. minuti. Z novimi tremi točkami gredo turki v dodatne kvalifikacije in njihov selektor Guus Hiddink si lahko oddahne, saj tam ne bo slovencev, ki so ga pred dvema letoma, ko je bil še selektor favorizirane Rusije, izločili. Mogoče bodo tokratni rablji, črnogorci, bosanci ali hrvati?

Kazahstan – Austija 0-0 V prvem obračunu dneva, ki ni odločal o prav ničemer, sta reprezentanci Kazahstana in Austrije odigrali brez golov, kar pomeni, da so kazahstanci zadržali 5. mesto, avstrijci pa 4.

Skupina B:

Rusija – Andora  6-0 Domača reprezentanca je v, pravijo formalnem srečanju, s kar 6-0 odpravila Andoro, katero je že v 5. minuti načel Alan Džogaev in zatem je bilo vse lažje. Med strelce so se vpisali še Sergey Ignashevič, Pavljučenko, še enkrat Džagoev, v drugem polčasu pa še Denis Glushakov in Dinar Bilyatedinov, kar je na koncu zneslo že zapisanih 6-0 in rusi so se kot vodilno moštvo skupine B, uvrstili na evropsko prvenstvo, ki bo v njihovi bližini, Ukrajini in na Poljskem. Verjetno je po tej goliadi, direktni uvrstitvi na prvenstvo in izogibu nesrečnih dodatnih kvalifikacij, kjer bi jih lahko pričakala kakšna nova Slovenija, res sledila vsesplošna ruska pijanka, v kateri si kar predstavljam Vodko, ki teče v potokih. Naj uživajo in se veselijo, če se že mi ne moremo.

Irska – Armenija 2-1 V dvoboju, ki je tej skupini privlačil največ zanimanja, saj je šlo za direktni obračun za drugo mesto oz. dodatne kvalifikacije, so se domači nogometaši pošteno namučili, čeprav so imeli od 26. minute igralca več, ko je bil izključen gostujoči golman, ki je Coxov lob ustavil z roko nekje pred kazenskim prostorom. Številčno premoč so najprej izkoristili v 42. minuti srečanja, ko je lastnega golmana premagal Valerij Aleksanijan, potem pa še v 60. minuti ko je poentiral Richard Dunne, branilec angleške Aston Ville in gol Henrika Mkhitaryana, Šahtarevega zvezdnika, v 62. minuti, se je izkazal za samo častni gol, saj je do konca srečanja ostalo pri 2-1. Irci so se z novimi tremi točkami utrdili na drugem mestu in samo upajo lahko, da ne bodo imeli v dodatnih kvalifikacijah kakšne, očitno favorizirane ekipe, kateri bo spet dovoljen rokomet, medtem ko se armenci poslavljajo s tretjim mestom in zelo dobrim vtisom.

Makedonija – Slovaška 1-1 Dvoboj brez večjega pomena, saj je slovaška reprezentanca v zadnjem delu kvalifikacij, beri 3-4 kolih, zapravila vse svoje možnosti za napredovanje in po še enem, ne preveč prepričljivem dvoboju oz. remiju, je na koncu zasedla samo četrto mesto. Domača reprezentanca je bila še slabša oz. sploh ni nikoli zares ugrozila konkurentov z vrha in kot takšna je lahko osvojila največ 5. mesto. Tokrat je Juraj Piroška zadel za vodstvo gostov, Nikolče Noveski pa je pred koncem izenačil in ker je ostalo pri 1-1, sta obe reprezentanci  zaključili te kvalifikacije za pozabo, brez poraza.

Skupina C:

Slovenija – Srbija 1-0 V regionalnem derbiju, ki je odločal o drugem mestu v skupini, so bili kjub bojkoti nekaterih navijačev uspešnejši domači, za katere je tik pred koncem polčasa, z neposrečenim predložkom, zadel Dare Vršič. A kljub srečnemu naključju oz. začetniškem kiksu srbskega vratarja Jorgačevića, ki je prejel ta gol s 40-ih metrov, je bil glavni tragik srečanja sloviti Nemanja Vidić, po večini trenutno najboljši centralni branilec na svetu, ki je v 65. minuti zgrešil penal. Kar nisem mogel verjeti, da Srbija ne premore junaka, ki bi upal prevzeti odgovornost od branilca, ki zadnjih nekaj tednov zaradi poškodbe sploh ni igral. Posledično je bila izvedba penala ena najslabših kar sem jih videl in s precej podobno igro, Srbija ni uspela priti niti do izenačenja, kaj šele toliko željene zmage. Slovenija je dejansko pokazala karakter, beri večjo željo, pa čeprav jim na koncu zmaga, razen v psihičnem pogledu, ni pomenila veliko. Na drugi strani so se srbi pošteno osramotili, insajderji pravijo, da so srbski nogometaši proslavljali že večer pred srečanjem, da utrujenost na igrišču ni bila posledica tekme z italijani pred dnevi, temveč bitke z alkoholom. Težko verjemem, da so tekmo prodali, kot pravijo nekatere teorije zarote, a vendar bi tisti Handanovićev namig v levo, tik pred penalom, bil lahko signal Vidiću kam naj nekoliko bolj narahlo udari. Preverite na posnetkih, če ne verjamete. Kakorkoli, selektor Petrović, se v skladu z mojimi pričakovanji ni uspel izkazati, pa če odmislim vse predhoden napake in blodnje, ali ni nekoliko nenavadno, da greš v tekmo, ki jo moraš dobiti, z enim samim napadalcem in še to Mrdjo, ki je vs prej kot standardni reprezentativec. Bruka, so rekli v Srbiji in prav imajo, saj je namesto njih, v dodatne kvalifikacije, odšla reprezentanca Estonije, ki je bila še pred časom 137. reprezentanca sveta in 1,3 milijonska populacija lahko samo zavpije;  Tanu Sloveenia oz Hvala Slovenija.

Italija – Severna Irska 3-0 Obračun, ki je potrdil italijane kot zmagovalce skupine, se je končal s komfortno zmagao domačih, v kateri je prva dva zadetka dosegel problematični Antonio Cassano, ki je s tem postal najboljši strelec skupine C, medtem ko je končnih 3-0 postavil gostujoči Gareth McAuley. Italijani so precej uspešno, v hodu kot pravimo, zamenjali odsluženo generacijo in selektor Prandelli bo imel kmalu pred seboj, spet eno najmočnejših evropskih ekip, čeprav mnogim navijačem ni všeč novačenje priseljencev oz. Balotellija, Ogbonne iz Torina in Osvalda iz Rome, a to so teme za kdaj drugič.

Skupina D:

Francija – Bosna in Hercegovina 1-1 V enem od derbijev dneva so bosanci nadigrali slovite francoze, ki v prvem polčasu sploh niso imeli pravih priložnosti za gol, statistika pa vse skupaj potrjuje in v takšnem, je Edin Džeko, po hitro izvedenem prostem strelu, zabil za 0-1. Bosanci definitivno niso več ekipa, ki bi se bala kogarkoli in to so dokazali proti francozem, ki so sicer po dvomljivem prekršku nad Nasrijem, prav z njegovim golom iz penala, uspeli izenačiti v 78. minuti srečanja in ob delitvi točk je Francija le uspela zadržati prvo mesto oz. ga odbraniti pred BiH, ki bo v kvalifikacijah, trd nasprotnik za vsakogar in kar slutim, da bodo naleteli na neprepričljive hrvate.

Albanija – Romunija 1-1 V balkanskem obračunu, ki ni odločal o ničemer več, sta se ekipi razšli z 1-1, pri čemer je najprej zadel Hamdi Salihi, igralec avstrijskega Rapida, za goste pa je izenačil Srdjan Luchin iz Dinamo Bukarešta, kar je reprezentanci zadržalo na istih pozicijah kot pred zadnjim kolom. Albanci so ob koncu kvalifikacij, še enkrat več ostali pri dnu, torej 5., samo pred Luksemburgom, medtem so so razočarani Romuni le prilezli do spodobnega tretjega mesta, ki pa ne prinaša ničesar.

Skupina E

Švedska – Nizozemska 3-2 Tudi ta dvoboj bi zlahka označili kot eden od derbijev dneva, saj je domača Švedska za zagotovitev drugega mesta potrebovala vsaj točko, ki pa jo nizozemska reprezentanca, do takrat še s 100% učinkom, ni nameravala oddati. A Kim Kallstrom je v 15. minuti zadel iz prostega strela, statistika pravi s 23,8 metra oddaljenosti in na Rasunda stadionu v Solni je porumenel od veselja, ki ga je že v 23. minuti umiril Klaas-Jan Huntelaar z udarcem z glavo. V začetku drugega polčasa Van Persie ni izkoristil lepe podaje v prostor, po izvrstni obrambi vratarja Isakssona pa je bil uspešen Dirk Kuyt, ki je prav tako, zadel z glavo. A vikingi, kot pravijo nekateri švedom, se niso predali in kmalu zatem je v nevarnem domačem napadu, gostujoči Mathijsen, v kazenskem prostoru igral z roko, zaradi česar je bil dosojen penal, ki ga je realiziral Sebastian Larsson. Vidiću, gledaj i uči. Mož odločitve, heroj švedske nacije, pa je ob odsotnosti Ibrahimovića, postal Ola Toivonen, napadalec nizozemskega PSVja, ki je samo minuto po izenačenju, po prodoru Elmandera in povratni žogi, zadel za končnih 3-2,kar pomeni, da je Švedska osvojila še tri točke in kvalifikacije zaključila s 24 osvojenimi. Torej, švedi so uspeli zadržati drugo mesto oz. ga ohraniti/odbraniti pred madžari in se kot najboljša drugouvrščena reprezentanca, uspeli direktno uvrstiti na evropsko prvenstvo, medtem so nizozemci, že pred časom osvojili prvo mesto skupine E.

Madžarska – Finska 0-0 Zame je bil to eden od fixov dneva s privlačnim koeficientom, vendar sem zgrešil napoved, saj se je tekma končala z nepopularnih 0-0 in madžari niso uspeli priti do željenega drugega mesta, kar jim je v sočasni tekmi onemogočila tudi konkurentska Švedska. Finci so še mesto pod jimi, že od samega začetka brez realnih možnosti za napredovanje.

Moldavija – San Marino 4-0 Ena najmanj zanimivih tekem, kjer razen pri prebivalcih obeh držav, ni bilo zanimanja za obračun. Pričakovana zmaga domačih za katere so se med strelce vpisali Denis Zmeu, Simone Bacciocchi, Alexandr Suvorov, Gheorghe Andronic, kar je moldavcem prineslo nove tri točke, skupaj so jih zbrali devet, medtem ko San Marino ostaja v teh kvalifikacijah brez osvojene točke.

Skupina F

Gruzija – Grčija 1-2 Dvoboj, ki je odločal o prvem mestu v skupini, se je pričel tako, da so domači povedli preko Davida Targamadzeja v enem redkih napadov proti gostujočem golu, pa še to je bil gol bolj po naključju, podobno kot Vršičev proti srbom, udarec iz postega strela je preletel vse in končal v mreži Tzorvsa. Na drugi strani se je domači golman Revishvili izkazal z nekaj izjemnimi obrambami, ki so zadržale domače vodstvo do 79. minute, ko je s strelom z odbojem poentiral Giorgos Fotakis. A v 84. minuti je, z lepo odmerjenim strelom, zadel še Angelos Charisteas in moja stava manj kot 2,5 gola je padla, grki pa so bili tik pred osvojitvijo prvega mesta v skupini in direktno uvrstitvijo na prvenstvo, kar se je tudi zgodilo, saj do konca srečanja ni bilo novih zadetkov in slavje se je lahko pričelo. Njihov selektor, portugalski strokovnjak Fernando Santos, v katerega sem pred pričetkom močno dvomil, je dokazal da obvlada, saj je od prevzema grške reprezentance, nanizal rekordnih 16 zaporednih tekem brez poraza, s čemer je prehitel tudi slovitega nemca Otta Rehagela, novodobno grško božanstvo, ki je 15 tekem nanizal v letu 2004, ko je grkom prinesel tudi zmago na Evropskem prvenstvu 2004.

Hrvaška – Latvija 2-0 Domača javnost se je hrabrila, da bi grki lahko spet kiksali, medtem ko bi po rezervnem planu njihovi vatreni nabili latvijce z visokim rezultatom in postali najboljša drugouvrščena ekipa, a se jim ni izšlo ne po prvem, ne po drugem. Hrvati so poslušali vesti iz Gruzije, kjer so bili grki do finiša tekme brez potrebnih treh točk in v takšnem stanju tudi sami niso bili preveč učinkoviti. Šele v 66. minuti je po podaji Strinića z leve, z glavo zadel naturalizirani Eduardo Silva, šest minut kasneje pa je po podaji Daria Srne z glavo poentiral še Mario Mandžukić, kar pomeni, da so bivši hajdukovci asistirali, bivši dinamovci pa zadevali. Ker se je tekma v Gruziji končala tako kot se je oz. z zmago grkov, so hrvati osvojili samo drugo mesto in pred dodatnimi kvalifikacijami imajo še precej odprtih vprašanj, med drugim tudi ali naprej s selektorjem Bilićem ali novim, beri Zlatkom Kranjčarjem, manj verjetno Štimcem. Verjamem, da bo dinamovec Mamić. ki ima največjo moč v hrvaškem nogometu, skupaj s krvaško nogometno zvezo obdržal Bilića pod pogojem, da še en brazilski hrvat Sammir zaigra za reprezentanco, po prvenstvu pa se bogato proda in Mamiću prinese nove milijone.

Malta – Izrael 0-2 Dvoboj iz sence je bil samo stvar prestiža obeh reprezentanc, uspešnejši pa so bili izraelci, ki so še ene kvalifikacije polne razočaranj, zaključili z zmago. Lior Rafaelov v 11. in Rami Gershon v 90. minuti srečanja, sta bila strelca za goste, ki so z novimi tremi točkami še utrdili tretje mesto v skupini.

Skupina G

Švica – Črna Gora 2-0 Dvoboju, ki naj bi bil veliki finale za obe reprezentanci, so pokvarili črnogorci, ki so si že predtem, beri proti angležem, zagotovili drugo mesto in dodatne kvalifikacije. Tako je bila tekma samo še odvečna formalnost in v takšni znajo švicarji najti več motiva od balkancev, beri črnogorcev, ki so pretekle dneve bolj proslavljali kot mislili na Švico. Eren Derdiyok iz Bayer Leverkusena in Stephan Lichtsteiner iz Juventusa sta bila strelca za slovo švicarjev, medtem ko črnogorci čakajo žreb/nasprotnika v dodatnih kvalifikacijah.

Bolgarija – Wales 0-1 V nepomembnem obračunu začelja skupine G, reprezentanc, ki sta zamenjali selektorje med kvalifikacijami, po to ni prineslo željenega napredka, zaradi česar ostajata razoraranji, so bili tokrat uspešnejši gostje. Edini gol na srečanju je namreč, ob koncu prvega polčasa dosegel, lani prehvaljeni Gareth Bale in valižani so z novimi tremi točkami zadržali četrto mesto skupine G, medtem ko so bolgari ostali peti, beri zadnji.

Skupina H

Portugalska – Danska 2-1 V derbiju dneva, ki je v neposrednem obračunu odločal o prvem mestu v skupini, je Danska podobno kot pred dvema letoma portugalce poslala v dodatne kvalifikacije. Prvi gol na srečanju je v 13. minuti dosegel Michael Krohn-Deli, z lepim strelom z leve strani, pri čemer mu je nekoliko pomagal tudi nesrečni odboj od Rolanda. Portugalci so v nadaljevanju prevzeli nadzor in nanizali nekaj nevarnih poskusov, a rezultat se ni spreminjal do 63. minute. Takrat pa so še enkrat udaril danski dinamit, kot smo rekli dancem včasih, v hitri nasprotni akciji je po podaji Rommedahla, zadel večno osporavani in meni antipatični Nicklas Bendtner. Portugalci so zmogli v finišu tekme doseči samo še častni zadetek, strelec še enega izjemnega zadetka iz prostega strela, s 30-ih metrov pa je bil lepotec Cristiano Ronaldo. Ker se je tekma kmalu zatem končala, so danci s temi tremi točkami ušli portugalcem na sam vrh skupine in Danci bodo zaradi končnega prvega mesta v skupini H, prihodnje leto zagotovo na evropskem prvenstvu, portugalci pa si bodo nastop na tem morali zagotoviti skozi dodatne kvalifikacije, kot pred dvema letoma proti BiH in zgodovina bi se lahko spet ponovila.

Norveška – Ciper 3-1 Tudi ta tekma je bila zame oeden od fixov dneva, norvežani bi ob ugodnih novicah iz Danske, z neko noro visoko zmago 10 golov razlike, lahko osvojili celo drugo mesto in zagotovo tudi na Norveškem upanje umira zadnje. Morten Gamst Pedersen je zadel za 1-0, John Carew je povišal na 2-0, vendar pa je v drugem polčasu umrlo tudi upanje na dobre novice iz sosednje Danske, kjer ni bilo potopa portugalcev in za goste je uspel znižati Ioannis Okkas, končnih 3-1 pa je v 65. minuti postavil Tom Hogli. S to zmago so se norvežani izenačili s portugalci, ki pa imajo boljšo gol razliko, zaradi česar so prav skandinavci ostali tudi brez dodatnih kvalifikacij.

Skupina I

Španija – Škotska 3-1 Seveda španci niso kiksali pred domačimi navijači, ne glede na potrebe škotov in mali David Silva je z dvema zadetkoma selektorju dokazal, da si še kako zasluži mesto v prvi enajsterici, kot je pred časom potarnal novinarjem, ki so poskušali iz tega narediti aferico v taboru špancev. Tretji zadetek za furijo, kot pravijo nekateri špancem je dosegel prav tako bivši nogometaš Valencije, David Villa za katerega je bil to že, jubilejni 50. zadetek in kmalu bi znal postati najboljši strelec reprezentance vseh časov. Tolažilni gol za škote je iz penala dosegel David Googwillie in tretje mesto je bilo tu, saj je v vzporednem srečanju češka dobila litvance.

Litva – Češka 1-4 V srečanju, kjer je bilo največ penalov teh kvalifikacij, so že v 2. minuti povedli gostje, prvi penal na srečanju pa je realiziral Michal Kadlec, medtem ko je Jan Rezak z golom iz igre povišal na 0-2. Isti igralec, Rezak, je pred koncem prvega polčasa zadel še iz drugega penala na srečanju in srečanje je bilo bolj ali manj odločeno, prav tako pa potnik za dodatne kvalifikacije. V 68. minuti je za domače znižal Darvydas Sernas, seveda iz penala, v 85. minuti pa je še četrti penal na srečanju realiziral Kadlec in teh čudnih 1-4 je bilo več kot dovolj, da je Češka osvojila željeno drugo mesto ter se kvalificirala v dodatne kvalifikacije, kjer pa jim ne dajem prevelikih možnosti.

…. v pričakovanju današnjega žreba parov dodatnih kvalifikacij

  • Share/Bookmark