Zapisal izmisljeni | 23.07.2011 - 00:08 - Kategorije: 2011 - Copa America -

Spet smo bili divji in nekako se ni našlo časa za objavi polfinalnih srečanj, zatorej je tu z zamudo, najprej, prvi polfinalni obračun med reprezentancama Urugvaja in Peruja.

Po razpletu že kar šokantnih četrtfinalnih obračunov 43. Copa Americe, kjer smo v prvem polfinalenem paru pričakovali Argentino in Kolumbijo, dobili pa Peru in Urugvaj, ni bilo preveč časa za detaljnejše analize, kakor nas je izučil dosedanji tek turnirja, pa so bile tudi napovedi precej nehvaležne.

PERU – URUGVAJ  0-2

Ne glede na vse, je bil Urugvaj vseeno favorit tega obračuna, pa čeprav sta ekipi v medsebojnem obračunu, v prvem kolu skupine C, remizirali in povsem zasluženo so urugvajci s tokratno zmago, z 0-2, prekinili niz presenečenj in se uvrstili v veliki finale. Urugvajska reprezentanca torej nadaljuje s pozitivno serijo, še s svetovnega prvenstva, ko so zasedli, tolikokrat že omenjeno četrto mesto in tudi sedaj dokazali, da vse skupaj le ni bilo naključje oz. sreča, pa čeprav bi lahko tudi tako izgledalo. V kolikor osvojijo še naslov najboljšega na celini, bi to bil, rekordni 15.  naslov južnoameriškega prvenstva

Na drugi strani pa tudi Peru le ni bil nek outsider, temveč ekipa, ki je znala igrati in kot je dejal njihov selektor Markarian,  je temu, za oko prijetnemu igralnemu stilu, dodal še uspešnost. Perujska reprezentanca je bila namreč nazadnje v polfinalu Cope že kar oddaljenega 1997, na odru za zmagovalce kot pravimo pa  že pozabljenega ‘75. Perujci definitivno niso naivci, obrambna vrsta se je približevala perfekcionizmu, medtem ko so poškodovani izostanki popolnjeni predvsem s kolektivno požrtvovalnostjo dobrih nadomestnih igralcev.

polf

Prvi polčas je bil bolj ko ne za pozabo, saj sta obe moštvi poskušala le s posamičnimi poskusi, predvsem z oddaljenosti, v 8. minuti je Suarez sprožil z dobrih desetih metrov, v 16. je kvačkal Pereira pred perujskim golom, v 24. pa je sledila hitra nevarna akcija perujcev po levi, a je bil po predložku Vargasa, timing napadalcev, konkretno Advincule za malo netočen. V 42. minuti je bil, upravičeno, zaradi prepovedanega položaja razveljavljen gol urugvajcev in prvi polčas se je končal z nepopularnih 0-0. V drugem polčasu je bilo stanje precej boljše, še posebaj kar se golov tiče, najprej je v 53. minuti, s približno 25-ih metrov silovito sprožil Diego Forlan, perujski golman Fernandez je uspel odbraniti oz. odbiti, vendar le do Luisa Suareza, ki je s precej težkega položaja, z desne uspel zadeti za 0-1. Samo pet minut kasneje, torej v 58. minuti je liverpoolova zimska okrepitev dosegla še en gol, potem ko je v prostor izvrstno podal, na tem turnirju odlični Alvaro Pereira, Suarez pa je lepo obšel golmana in z vrha kazenskega prostora poslal žogo v prazen gol. 0-2 in čeprav je ostalo še kar nekaj do konca, smo slutili/vedeli, da je prvi finalist že znan, še posebaj ko je v 69., čilenec Vargas prejel rdeči karton oz. bil izključen, urugvajski selektor pa je, kot pravimo zaprl tekmo, iz igre potegnil strelca obeh zadetkov Suareza, pa Gargana, namesto njiju pa v igro proti številčno oslabljenem nasprotniku poslal dva sveža, nekoliko bolj defenzivno orientirana igralca.

Peru ni uspel priti do zadetka, znižanja, morebitne možnosti za izenačenje oz. se ni uspel uvrstiti v veliki finale, vendar ne glede na to, ostaja eno od pozitivnejših presenečenj prvenstva, potem ko so bili še lani najslabše uvrščeno moštvo južnoameriških kvalifikacij za Svetovno prvenstvo 2010, prav tako pa je znano dejstvo, da so nastopili brez najboljšega napadalnega dvojca, Pizzara in Farfana.

Skrajšani posnetek srečanja, je v skladu s predhodnimi objavami  TUKAJ.

Ekipa Urugvaja, čigar trinajsterica nogomtašev, ki je nastopila v polfinalu, igra v evropskih klubih, je imela več izkušenj, znanja in kvalitete zaradi česar so se zasluženo uvrstili v finale 43. Cope, kjer jih bo pričakal, zdaj je že jasno, Paragvaj in v kolikor urugvajci premagajo še te, bo po dolgih 16. letih naziv najboljše južnoameriške reprezentance, končno, spet njihov.

  • Share/Bookmark
Zapisal izmisljeni | 21.07.2011 - 01:43 - Kategorije: 2011 - Copa America -

Evo, z nekoliko zamude še o zadnjem četrtfinalnem obračunu, potem ko so se nocoj balkanski bojevniki, ki jih imam na obisku, nekoliko umirili. Na Estadio del Bicentenariu v San Juanu sta se pomerila favorizirani Čile in definitivno presenečenje prvenstva, Venezuela, ki si je po prvem četrtfinalu Copa Americe v svoji zgodovini, uspela izboriti še polfinale.

ČILE – VENEZUELA 1-2

Zagotovo ne poznam osebe, ki bi v obračunu teh dveh nasprotnikov, dajala kakšne resnejše možnosti venezuelski reprezentanci, saj je Čile s svojo zvezdniško ekipo na čelu z Alexisom Sanchezom in ofanzivnim nogometom, ostal kot eden najresnejših favoritov za osvojitev naslova, vendar je tokratna Copa Americe, morilec favoritov.

Reprezentanca Venezuele se je kvalitetno zoperstavila in s štirimi zamenjavami v štartnih enajst, v primerjavi s prejšnim obračunom proti reprezentanci Paragvaja, je svojemu tokratnemu nasprotniku povzročila veliko bolečine.

board

Venezuela si je s klasičnim 4-4-2 sistemom ustvarila nekoliko več priložnosti od nasprotnika, ki je igral v za njih značilnem sistemu s samo tremi branilci o čemer sem že pisal, vendar so bili to predvsem s poskusi z oddaljenosti, a je rezultat ostal na nuli tja do 35. minute. Takrat  je izkušeni Juan Aranga iz prostega strela podal v kazenski prostor, kjer je bil najvišji/najspretnejši Oswaldo Vizcarrondo in po njegovem udarcu/strelu z glavo je Venezuela povedla z 0-1, obenem pa je konkretno zadišalo po še enem presenečenju. 

V drugem polčasu so čilenci zaigrali veliko odločneje, predvsem pa bolje in priložnosti za izenačenje so se kar vrstile, med drugim  je Gabriel Cichero z izbijanjem z golove črte preprečil izenačenje, Humberto Suazo je zadel prečko, rezervist Valdivia z lepim strelom prav tako, v 70. minuti srečanja pa je sledila Sanchezova akcija po desni strani in podaja v kazenski prostor, kjer je Humberto Suazo z natančnim strelom pod prečko, s približno sedmih metrov, izenačil na 1-1.

A veselje čelencev ni trajalo pretirano dolgo, v 80. minuti srečanja je Juan Arango izvedel še en prosti strel, spet nekoliko z desne in ošter predložek pred gol je preletel vse igralce, presenetil golmana Brava, ki je uspel, nekoliko nespretno odbiti samo do Gabriela Cichera, ki je iz neposredne bližine zadel za končnih 1-2, še pred končnim sodniškim žvižgom, pa je delilec pravice izključil v 82. čilenca Medela, v 93. pa venezuelca Rincona.

Skrajšani video tekme TUKAJ.

Kot sem že zgoraj zapisal je zmaga Venezuele še eno presenečenje v nizu, na tej Copi, kjer so v teh četrtfinalnih obračunih izpadla favorizirana moštva Kolumbije, Argentine, Brazilije in Čila, v polfinale pa se uvrstili Peru, Urugvaj, Paragvaj in Venezuela.

Venezuela čaka Paragvaj, s katerim je že igrala v skupinskem delu oz. prvi fazi tekmovanja, preveri TUKAJ.

  • Share/Bookmark
Zapisal izmisljeni | 19.07.2011 - 01:54 - Kategorije: 2011 - Copa America -

Pred srečanjem brazilcev in paragvajcev, se je velika večina argentinske javnosti ukvarjala predvsem s svojimi težavami, to je z izpadom argentinske reprezentance, od katere je celotna nacija očtno pričakovala preveč. Breme na krhkih Messijevih ramenih je bilo pretežko, soigralci preslabi, da selektorja ne omenjam in Argentina tudi na domačem terenu ni uspela prekiniti 18 letnega posta. No, prvenstvo U-20 2005 in Olimpijske igre 2008 ne štejemo v kategorijo najelitnejših turnirjev kot so svetovno prvenstvo in Copa Americe in argentinski šampioni so se že kar nekako navadili na neuspehe, kot je navedel častnik La Nacion, ki je naštel serijo neuspehov tja do začetka devedesetih.

Povsem drugače je z brazilskim nogometom, ki je v istem obdobju osvojil kar lepo število najelitnejših lovorik, torej svetovnih prvenstev in Copa Americ, a tudi oni so v očitnem padu.

BRAZILIJA – PARAGVAJ 0-0 (po penalih 0-2)

Čeprav sem pred prvenstvom menil, da je bolj malo možnosti za zaustavitev brazilske ekipe, na še enem pohodu na vrh, sem z vsako tekmo na tem turnirju postajal bolj prepričan, da le ne bo tako. Sicer sem verjel v neke druge reprezentance, po pravici niti približno paragvajcem, a naneslo je tako, da so bili prav oni njihov rabelj, sčemer so lepo maščevali tisto srečanje iz 2. kola skupine B.

Nekoliko čuden sistem tekmovanja je v četrtfinalu turnirja, še enkrat, spojil obe reprezentanci in v roku enega tedna so brazilci kar dvakrat občutili moč paragvajske ekipe, ki jih je podpiralo kar lepo število brhkih deklet, željnih slave kot njihova rojakinja Larisse Riquelme, s svetovnega prvenstva, s tistim telefončkom med joški.

A vrnimo se na sam nogomet, Brazilija je bila pred tem srečanjem najefikasnejša ekipa turnirja, vendar je bilo to predvsem po zaslugi štirih zadetkov Ekvadorju, verjetno najslabši ekipi turnirja, tako da no ni bil baš neki podatek, Pato in Neymar pa sta lahko s po dvema goloma mirila in slepila njihove navijače. Na drugi strani igrišča pa je bila njihova opevana obrambna vrsta polna lukenj, pri čemer je bil naravnost katastrofalen Dani Alves, ki je na srečanju s paragvajci, zaradi začetniških napak, tudi izgubil svoje mesto v ekipi, medtem ko je zvezna vrsta, po mojem mnenju, že nekaj časa vse drugo razen prepoznavna brazilska in generalno gledano je imela ekipa izvrstnih posameznikov kar precej pomankljivosti oz. slabosti.

Paragvajci so bili blizu 100% učinku a so s povsem nezbranimi končnicami izgubili štiri točke ter se v četrtfinale uvrstili z zmago in dvema remijema, gol razliko 5-5, ki jim je namesto, na oko ugodnejših čileancov, prinesla brazilce.

bra

Brazilci so precej podobno kot argentinski rivali izpadli po streljanju penalov,pri čemer so se pošteno osmešili, a najbolje da grem kar po vrsti.

Seveda so srečanje odigrali bolje/aktivneje kot paragvajci, ki so se bolj ali manj zatekali branjenju nule, medtem ko so carioce nizale priložnosti, a so bili njihovi zvezdniki premalo natančni. Neymar, Pato in Lucio so imeli najlepše priložnosti v prvem polčasu, v drugem pa spet Neymar in Pato, Fred, pa Ganso, kar težko je vse našteti, a paragvajci so odšli v podaljške z željenim rezultatom. Njihov catenaccio je zdržal z nekaj sreče, izbijanj iz golove črte in predvsem z odličnimi obrambami golmana Villarja, da pa so brazilci vse bolj čutili nervozo je pokazala 103. minuta, ki je prinesla petelinčkanje, poglej TUKAJ, in izključitve na obeh straneh. Lucas Leiva in Anolin Alcarez sta končnico odgledala iz slačilnic in po 120-ih minutah brez golov so bili na vrsti, že omenjeni penali.

Pričeli so brazilci in Elano je udaril visoko preko gola, bi rekel preko tribun, na drugi strani pa je za paragvajce zgrešil tudi Barreto. A za brazilce so grdo zgrešili še Thiago Silva, zadel paragvajec Estigarribia, pa Andre Santos, zadel paragvajec Riveros in ko je mimo usekal še Fred, ki je v drugem kolu zadel za tistih 2-2, so paragvajci lahko pričeli slaviti. 0-2 oz. kar štirje zgrešeni penali brazilcev so zaskominali na večer pred 17- leti, ko so brazilci, po zaslugi penalov, postali svetovni prvaki.

Tokrat so bili uspešnejši paragvajci, katere je nervozni selektor Martino, prvič po 1983, odpeljal do polfinala Copa Americe, potem ko so se predvsem s čvrsto obrambo uspešno zoperstavili brazilskim virtuozom, ki so uspeli zapraviti lepo število odličnih priložnosti in se na koncu še osramotiti z opisanimi penali.

Skrajšani posnetek tekme, vključno s penali je TUKAJ.

Težko so brazilci sprejeli ta izpad in s teškimi besedami opisali predstave svoje reprezentance, sramota je bila kar pogosto uporabljena beseda, pa zgodovinska nesposobnost kot je zapisal O Globo, omenjali so nezmožnosti zadeti med igro, po podaljških in celo iz štirih penalov, pa še vedno ostati na nuli, na drugi strani pa je selektor Mano Menezes razpredal o napredku v igri v zadnjem letu, o pripravah za domače svetovno prvenstvo itd.

Jaz razen rezultatskih neuspehov ne vidim nekega očitnega napredka in če že omenjamo napredek, bi tega postavil ob imena reprezentanc Peruja, Urugvaja, Paragvaja in Venezuele, torej vseh štirih ekip, ki bodo v polfinalu.

  • Share/Bookmark
Zapisal izmisljeni | 18.07.2011 - 02:34 - Kategorije: 2011 - Copa America -

Po izpadu tihega favorita oz. kolumbijske reprezentance, je prišla na vrsto še domača reprezentanca, ki pa si je vso godljo zakuhala sama, saj je naletela na neugodne/močne urugvajce že v četrtfinalu, predvsem zaradi svojih obupnih iger v prvi fazi tekmovanja.

ARGENTINA – URUGVAJ 1-1 (po penalih 4-5)

Argentina bo svojo veliko trofejo že od ‘93 ko so zadnjič osvojili Copo, medtem pa sebi in svojim navijačem privoščili kopico razočaranj, ki svoje frustracije izkazujejo z žaljenjem, po večini, trenutno najboljšega nogometaša sveta, Lionela Messija. Ta je dejansko neprepoznaven v reprezentančnem dresu, saj je po brilijantnih predstavah v Barceloni, nerazumljivo slab/obupen ko nastopa za svojo državo in razumljivi so novinarski napisi, da se Messi spet ni pojavil na igiršču.

Z asistencami proti Kostariki je nekoliko umiril napade in kritike, a eno je Kostarika in zmaga proti njim, drugo pa Urugvaj in izpad z domače Cope. Messi je postal Persona non grata v argentinskem dresu, kot sem prebral in težko bo kamlu prišel nazaj v srca argentincev, saj ob zadnjem porazu, še vedno peče tudi četrtfinalni debakl na svetovnem prvenstvu 2010.

Na drugi strani je urugvajska reprezentanca odigrala izvrstno svetovno prvenstvo, kjer so bili kar četrti, kar je njihov najboljši rezultat od daljnega leta 1950 oz. osvajanja naslova svetovnega prvaka, najboljši igralec prvenstva Diego Forlan pa podobno kot Messsi pri argentincih, ne deluje preveč prepričljivo. A urugvajski stroj, Tabarezovi bojevniki so veliko boljša ekipa kot argentinski solisti in ob slabšem Forlanu, poškodovanem Cavaniju je pri njih še vedno dovolj rezerv za recimo polfinale, celo finale, vse pa pove razmišljanje njihovih igralcev. Sebastian Abreu z nadimkom El Loco oz. Norec, je pred tekmo povedal, da Messija lahko zaustaviš le če ga zakolješ in menim, da je to eden od znakov njihove napaljenosti, medtem ko se argentinci zdaj že bojijo sami sebe oz. svojih predstav.

arg

Argentinski selektor je po že omenjeni zmagi nad Kostariko ostal pri sistemu 4-2-3-1 kar vsekakor ni nikogar presenetilo, še najmanj pa verjetno Tabareza, ki se je odločil za klasično postavitev 4-4-2, kot je razvidno iz zgornje sheme.

Že v samem uvodu srečanja so domači navijači, predvsem pa igralci, doživeli hladen tuš, kot radi rečemo, saj je že v 6. minuti, po prostem strelu Forlana in izvrstnem skoku Martina Caceresa, do žoge prišel Diego Perez, ki mu z dveh metrov ni bilo pretežko zadeti reprezentančnega prvenca za 0-1. A šokirani argentinci niso rabili dolgo za izenačenje, osporavani Messi je že v 18. minuti, z natančno podajo v urugvajskem kazenskem prostoru našel Gonzala Higuaina, ki je s strelom z glavo izenačil na 1-1 in argentinci so bili v zanosu. Še toliko bolj od 39. minute, ko je svoj drugi rumeni karton in izključitev prejel strelec Perez, vendar pa domači številčne premoči in svojih priložnosti niso znali izkoristiti. Srečanje je za kratek čas prekinil še Jimmy Jump, klik TUKAJ, na argentinski strani je drugi rumeni karton in izključitev prejel njihov kapetan Javier Mascherano, argentinska ofanziva pa se je stopnjevala iz minute v minuto. Definitivni junak srečanja je postal urugvajski vratar Muslera, ki je z atraktivnimi posredovanji reševal urugvajski gol in ohranil izenačenje vse tja do konca srečanja oz. tudi v obeh podaljških, ko se je v večini igralo samo na en gol, torej urugvajski.

Ker je bilo po 120-ih minutah še vedno 1-1 so bili na vrsti penali in že ogreti Muslera je bil spretnejši kot argentinski Romero. Messi, Forlan, Burdisso in Suarez so zadeli svoje strele, nato pa je v tretji seriji rezervist Carlos Tevez , z močnim a ne preveč natančnim strelom, omogočil Musleri obrambo in ker so do konca zadeli še vsi preostali, torej Scotti, Pastore, Gargano, Higuain in pa Martin Ceceres za konec, je Urugvaj dobil s 4-5.

Slavje, vendar ne domačih, se je lahko pričelo, saj so urugvajci postali še drug polfinalist, kjer jih že čaka reprezentanca Peruja, ki je podobno kot oni, premagala favorizirano moštvo in ob ravnokar zaključeni tekmi v kateri se je Venezuela pridružila Paragvaju v drugem polfinalnem paru, menim, da so urugvajci izraziti favoriti za osvojitev naslova oz. 43. Copa Americe.

A treba je biti previden saj favoriti ne zmagujejo vedno, kar nas uči tudi primer tokrat favorizirane Argentine, ki je na žalost domače poblike skozi cel turnir, beri celotno Copo, izgledala kot razpuščena banda posameznikov, ki za moštveni duh še ni slišala in eden od glavnih krivcev za to, je po moje, je njihov selektor, ki sem ga v predhodnih dneh že precej nakritiziral. Batista ni znal iz teh super-nogometašev sestaviti spodobne reprezentance, ki bi bila konkurenčna, beri boljša od Bolivije, Kolumbije in Urugvaja, saj so uspeli premagati le prenovljeno/pomlajeno reprezentanco Kostarike in sanje o trofeji so ostale samo še sanje. V realnost jih ne more spraviti ne Messi, ne Aguero, Higuain, Pastore, Lavezzi, Milito, Tevez, Zanetti in ostali argentinski nogometaši, nekakšni nasledniki 18 let dolgega prekletstva.

Vrhunci srečanja so TUKAJ.

  • Share/Bookmark
Zapisal izmisljeni | 18.07.2011 - 01:12 - Kategorije: 2011 - Copa America -

Od dvanajstih ekip  jih je ostalo samo še osam, Ekvador, Bolivija, Kostarika in Mehika pa so zaključili s svojim popotovanjem  po argentinskih stadionih, kar je bilo na koncu, če priznamo, bolja ali manj pričakovano.

Pred nami so bili štirje četrtfinalni obračuni in za razbitje monotonosti, sem tu uvedel nekaj sprememb.

KOLUMBIJA – PERU 0-0 (po podaljških 0-2)

Tekma, ki smo si jo ogledali že sinoči je napovedala smrt favoritov, saj je v trenutku sestavljanja tega teksta že jasno, da sta za mojim tihim favoritom, reprezentanco Kolumbije, izpadla tudi dva glasna, razvpita, tista o katerih se je govorilo/pisalo največ, a o njunima srečanjima več v prihodnjih dneh.

Sodeč po prvi fazi tekmovanja, Kolumbija niti ni bila tako tihi favorit, temveč, vsaj v četrtfinalu, izraziti favorit, saj njihova obrambna vrsta, na čelu z golmanom Martinezom, v uvodnih treh srečanjih sploh še ni prejela zadetka.

Selektorju Hernanu Gomezu naj bi največ preglavic povzročalo nezadovoljstvo določenih nogometašev z manjšo minutažo, a kot pravi stari rek, dobitnega moštva ne menjaš in če ne znajo tega sprejeti, bi bilo boljše, da so šli na dopust, kot da negrajo in kvarijo idilično atmosfero. Gutierrez, Mosquero in Jacksonom Martinez naj bi bili grešniki, ki jih je izpostavil selektor pred obračunom z reprezentanco Peruja, ki je kot kaže zelo nevarna ekipa, pa čeprav rezultati prvih treh kol oz. uvodne faze tekmovanja, tega ne potrjujejo.

Peru je odigral vse tri znake, če se lahko izrazim v stavničarskem žargonu, remiziral s čvrstimi urugvajci, premagal mlado mehiško ekipo kar jim je prineslo napredovanje in izgubil s čileanci, zaradi česar večina ni verjela v njihov preboj v polfinale, saj se je Kolumbija zdela kot previsoka ovira, če dodamo še nekaj iz atletike. Paolo Guerrero je bil namreč perujev edini strelec na tem tekmovanju in brez večje pomoči soigralcev, je prvo polfinale po letu ‘97 izgledalo še pred srečanjem zelo daleč.

tabla

A nogomet je nepredvidljiv in v četrtfinalu je do tedaj precej bledi Peru uspel ukrotiti/zaustaviti vse poskuse kolumbijcev in mu v podaljških zabiti dva zadetka za polfinale.

Na stadionu, ki nosi Marija Alberta Kempesa so gledalci videli precej boljšo Kolumbijo, ki je imela terensko premoč, več poskusov za zadetek, ki pa so ostali neizkoriščeni,omenimo penal, ki ga je v 66. minuti zastreljal Falcao, potem ko je Alberto Rodriguez s prekrškom v perujskem kazenskem prostoru zaustavil zelo dobrega Dayra Morana, da bi se kolumbijcem vse skupaj na koncu maščevalo. Po prečkah že omenjenega Morena in izjemno razpoloženega Fredy Guarina, ki je bil po mojem mnenju vsaj klaso nad ostalimi, je v podaljšku, konkretno v 101. minuti srečanja, perujski kapetan, po slabem lovljenju kolumbijskega golmana Martineza, s projektilom z roba kazenskega prostora povedel Peru v vodstvo z 0-1, v 111. pa je v najhujšem navalu kolumbijcev, vnovično napako storil njihov vratar Martinez, ki je podal do Guerera, ta pa prodrl pred gol in z lepo povratno žogo omogočil Juanu Vargasu strel za 0-2, beri strel za polfinale, kot že zapisano, prvi po letu ‘97.

Skrajšani posnetek za prvega polfinalista Cope 2011 je TUKAJ.

  • Share/Bookmark
Zapisal izmisljeni | 17.07.2011 - 01:22 - Kategorije: 2011 - Copa America -

Z zadnjima dvema dvobojema v skupini B, Paragvaj – Venezuela in Brazilija – Ekvador, se je sočasno zaključila tudi prav faza tekmovanja oz. 43. Copa Americe in dobili smo še zadnje udeležence četrfinalnih obračunov. Poleg že kvalificiranega presenečenja prvenstva, Venezuele, so bile do samega konca v napetosti še preostale tri ekipe te skupine, ki so iemele možnosti/svojo računico za napredovanje in seveda, Kostarika, tretjeuvrščena iz skupine A.

copa

Paragvaj – Venezuela 3-3

Presenečenja na tem prvenstvu, konkretno tudi v skupini B, so pripeljala do tega, da je bila pred zadnjim kolom prve faze tekmovanja, Venezuela edina sigurna za napredovanje in njim je bil obračun s Paragvajem samo prestiž. Zanimivo, da je Venezuela redka, verjetno edina južnoameriška država v kateri nogomet ni najpopularnejši šport, temveč je to baseball, a ko pridejo na vrsto uspehi, je podobno kot povsod. Vsi se silijo v ospredje, še najbolj pa razni lokalni politiki, celo kontraverzni predsednik države Hugo Chavez naj bi preko Twitterja nahvalil nacionalno nogometno vrsto in jo primerjal s Pepelko, medtem ko je selektor Farias ostal skromen in realen z izjavo, da so zaenkrat prvi in da je očitno, da jim je uspelo narediti velik uspeh. In prav ima, Venezuela je bila uvrščena v četrtfinale še pred tem dvobojem v katerem je imel tudi njihov nasprotnik, Paragvaj, svojo računico.

Paragvajce je v četrtfinale peljal že neodločen izid in udeleženci četrtfinala z zadnjega svetovnega prvenstva so bili pred vnovičnim četrtfinalom, le da je bila tokrat namesto Nove zelandije, Venezuela. Oteževalna okoliščina je bil izostanek njihovega selektorja Gerarda Martina, ki je bil kaznovan s prepovedjo vodenja ekipe, potem ko ni preveč dobro prenesel tistega remija z brazilci v drugem kolu, konkretno last-minute gola, zaradi česar je verbalno napadel kolumbijskega sodnika Roldana.

Zaradi odsotnosti oz. krajšega dopusta, tokratnih reakcij po srečanju ne poznam, a predvidevam, da so bile zaradi napetega razpleta burne, saj je reprezentanca Venezuele po kapetanski borbi Rincona in natančnega strela, že izpostavljenega Jose Salomaona Rondona, v 6. minuti povedla z 0-1, v 34. pa je po prostem strelu in kaosu pred venezuelskim golom, ko je glavni sodnik spregledal že dosežen gol, le zadel Antolin Alcaraz in izenačil na 1-1. V drugem polčasu je serijo golov odprl Lucas Barrios, ki je v 64. minuti po strelu iz kota in poskusu rezervista Vadesa, iz neposredne bližine zadel za vodstvo paragvajcev z 2-1, nato pa gledalci na stadionu Padre Ernesto Martearena niso videli golov do same končnice. Reprezentanca Venezuele je pritiskala za izenačenje, nekajkrat nevarno poskusila, vendar je bil šele v 86. minuti dosežen nov zadetek, na nesrečo venezuelčanov pa je zadelo nasprotno moštvo. Po prostem strelu Aureliana Torresa z desne, je z glavo zadel Christian Riveros in Paragvaj je le nekaj minut pred koncem vodil s kar 3-1, vendar so ponovno slabo odigrali v končnici in nasprotniku dopustili zadetek, tokrat celo dva oz. izenačenje in točko, ki jih je v četrtfinalni obračun postavila nasproti brazilcem. Po daljši akciji in nekoliko sreče venezuelčanov, je žoga le nekako prišla do rezervista Nicolasa Fedora, znanega tudi kot Miku, kateri je v 89. minuti z natančnim strelom z 10-ih metrov znižal na 3-2, v sodnikovem podaljšku oz. v 92. minuti srečanja pa je Grenddy Perozo, po strelu iz kota in skoku golmana Vege, v nasprotnikovem kazenskem prostoru, iz neposredne bližine zadel za 3-3 in verjamem, da je paragvajski selektor Gerardo Martin spet popizdil. Posnetek srečanja z napeto končnico je  TUKAJ.

Brazilija – Ekvador 4-2

Argentina in Urugvaj sta si v tretjem/zadnjem kolu prve faze tekmovanja, le uspeli zagotoviti udeležbo v četrtfinalu, izkazalo se je, da se bosta tam celo pomerili med sabo, in brazilska reprezentanca je bila na vrsti kot zadnja od favorizitanih ekip za naslov, ki so pred koncem, že omenjene prve faze, visele oz. strahovale za napredovanje. A ta strah le ni izgledal tako strašno, vsaj če se pogleda na renome obeh ekip. Selecao, kot imenujejo brazilsko reprezentanco je na zadnjih petih južnoameriških prvenstvih, osvojila kar štiri, torej 1997, 1999, 2004 in 2007, le 2001 se je vrinila Kolumbija, pri tem pa je tudi njihova ekipa poimensko superiorna ekvadorski, ki za povrhu nastopa še brez svojega najboljšega igralca Antonia Valencije, kateri si je poškodoval gleženj že v prvem kolu proti Paragvaju.

No, tudi Ekvador je imel svojo računico, sicer veliko manj verjetno, a vseeno. Zavedali so se, da so svoje šanse zakockali že pred obračunom z brazilci, v remiju s Paragvajem in predvsem v porazu z Venezuelo. Zaradi tega, bi za napredovanje morali premagati brazilce in kot radi rečemo upanje umira zadnje, še posebaj če se pogledata obe predhodni brazilski predstavi, ki sta bili daleč od kakovosti, ki bi jo lahko/morali ponuditi. Uboga partija proti outsiderju skupine, Venezueli in pa last-minute izenačenje proti Paragvaju ne more nikogar zadovoljiti in prvenstvo so si predstavljali zagotovo predstavljali drugače.

Njihovi lastni navijači so se jim posmehovali in skandirali ime brazilske nogometašice Marte oz. Marte Viera da Silve, ki je sočasno nastopala na ženskem svetovnem prvenstvu v Nemčiji, kjer pa je tudi nekoliko presenetljivo brazilska reprezentanca že izpadla. Usodno je bilo četrtfinale, za katerega se je moška reprezentanca še borila.

Ob vsem skupaj bi še izpostavil razvpitega Neymara, ki tako kot njegova reprezentanca, ne igra v skladu s pričakovanji in podobno kot Diego Forlan za Urugvaj in predvsem Lionel Messi za Argentino tudi on ne igra na svojem/vrhunskem nivoju, zaradi česar je za navijače in novinarje eden od glavnih krivcev dosedanjega neuspeha. A podobno kot argentinecm je tudi Neymar v tretji tekmi le pokazal nekaj svojih značilnih kvalitet, zaradi česar so se takoj pričeli hvalospevi, a mene še ni prepričal. Stari video posnetki, kjer lahkotno preigrava in zabija gole ua Santos so čisto drugi svet.

In da bodo brazilci proti ekvadorcem drugi svet je pričakovala velika večina, pa kar ni bilo tako, ne glede na rezultat. Uvodni gol je v 29. minuti srečanja, po natanćni podaji Andre Santosam dosegel Pato, Robinho je stresel vratnico, že v 38. minuti pa je Felipe Caicedo z obilno pomočjo brazilskega vratarja Julia Cesara oz. njegovim kiksom, s strelom z 20-ih metrov izenačil na 1-1. V drugem polčasu je že v 50. minuti, goleado napovedal osporavani Neymar, ki je zadel po še eni lepi potezi/podaji klubskega soigralca Gansa, a je Ekvador, spet po devetih minutah izenačil, namreč v 59. minuti srečanja je še enkrat zadel novi igralec španskega Levanteja, Felipe Caicedo, ki se je z lepim obratom znebil čuvajev in s strelom z roba kazenskega prostora izenačil na 2-2, pri čemer sem imel občutek, da bi Julio Cesar spet lahko mnogo bolje posredoval. Brazilci so videli, da je vrag odnesel šalo, kot pravimo in že v 62. minuti so vnovič povedli, po strelu Neymara je tokrat napako storil ekvadorski vratar, kateremu  je žoga izskočila iz naročja, Pato pa jo je uspel potisniti v gol za 3-2. Končnih 4-2, je v 72. minuti srečanja dosegel Neymar, kateremu je odlično asistiral razpoloženi Maicon, po prodoru po desni strani, kjer je očitno iz moštva iztisnil Dani Alvesa. Št. 13 oz. Maicon je bil po mojem mnenju eden boljših na igrišču, s tem pa tudi eden od zaslužnejših za zmago in napredovanje brazilcev, ki so v skupini B le zasedli prvo mesto. Kot je že v navadi, skrajšani posnetek srečanja, TUKAJ.

Torej brazilci, pred presenetljivo dobrimi igralci Venezuele, Paragvaj s tretjim mestom oz. s tremi točkami in boljšo gol razliko od Kostarike iz A skupine, le v naslednji fazi, Ekvador pa se poslavlja. To pomeni, da bo Brazilija v četrtfinalu igrala proti Paragvaju, medtem ko bo Venezuela poskušala kaj več doseči v obračunu s čilensko reprezentanco.

  • Share/Bookmark
Zapisal izmisljeni | 13.07.2011 - 12:14 - Kategorije: 2011 - Copa America -

Z obračunoma Čile – Peru in Urugvaj – Mehika, se je razpletla tudi C skupina, v kateri sta si pred odločilnimi dvoboji, naslednjo fazo že zagotovili reprezentanci prvega obračuna, torej ob 00.15 uri, Čile in Peru.

logo

Čile – Peru 1-0

Potem, ko so argentinci rešili prvenstvo z uvrstitvijo v naslednjo fazo tekmovanja, je v skupini C visel še eden od treh največjih favoritov, h kateremu se vrnem kasneje, saj bi predtem še obdelal prvi par. Najprej bi dokončal povezavo z Argentino, ki je z zmago in zasedbo drugega mesta v A skupini prinesla olajšanje vsaj drugima dvema favoritoma, Urugvaju in Braziliji, katera sta posledično za napredovanje potrebovala le še po točko, Mehika tri, kar pa je zelo pomembno za prvi obračun skupine C, poraženec tega je tvoril četrtfinalni par z domačo, argentinsko reprezentanco.

Presenečen sem bil, ko sem videl postavi obeh reprezentanc, saj sta oba selektorja oz. Claudio Borghi in Sergio Makarian odločila za številne spremembe v ekipi, da bi se v nepomembnem srečanju izognila poškodbam glavnih igralcev oz. bi jih spočila pred odločilnimi obračuni. V odsotnosti strahu pred domačo reprezentanco v četrtfinalu, sta se setali ekipi z  nekaterimi igralci, ki ne dobivajo prepogosto priložnosti v prvih enajstericah, pri čilencih so zaradi tega manjkali Alexis Sanchez, Pablo Contreras, Arturo Vidal in Mauricio Isla, na drugi strani pa so pri perujcih manjkali Santiago Acasiete, Rinaldo Cruzado, Juan Manuel Vargas in Paolo Guerrero.

V tokratnem dvoboju, ki ga zaradi vojne teh dveh držav v obdobju od 1879 do 1883 imenujejo tudi Clasico del Pacifico, sta bili obe reprezentanci, ne glede na izostanke, kar aktivni in razpoloženi, še najbližje golu pa smo bili, ko je z leve prebil Paredes in podal za Beausejourja, kateri pa je bil za malo prekratek. Na drugi strani je bila najnevarnejša akcija, ko je Guevara po prostem strelu podal pred gol za Ballona, a je bil tudi ta nekoliko prekratek oz. prepočasen in izid prvega polčasa je ostal 0-0. V drugem se je nadaljevala dobra/ofanzivna igra obeh ekip, čilesnki selektor pa je še dvignil tempo z zamenjavami v katerih so v igro vstopili Alexis Sanchez in Jorge Valdivia, nekoliko kasneje pa še Gary Medel. V 60. minuti je do izraza prišla bojevitost obeh naradov, mogoče še stoletne zamere, saj je po prekršku Ramosa nad Sanchezom prišlo do petelinjenja, Beausejour in Carmona pa sta prejela rdeče kartone oz. bila izključena. Čilenci so postajali vse nevarnejši, priložnosti so se vrstile in kazalo je, da bo Peru težko zadržal remi oz. nulo, ki jim je očitno odgovrajala. Po izvrstni podaji Sancheza pred gol za Suaza, v 90. minuti srečanja, so perujci odbili v kot, po akciji iz tega pa je nesrečni perujski napadalec Carillo, ki je vstopil v igro v 76. minuti, premagal svojega golmana in Čile je povedel z 1-0. Za perujsko reprezentanco je še ostal čas za eno priložnost, globoko v sodnikovem podaljšku oz. v 94. minuti je namreč z atraktivno potezo poskusil Revoredo, a je ostalo pri samo enem perujeskem zadetku, na njihovo žalost v lastno mrežo in Čile je dobil srečanje z 1-0 ter osvojil prvo mesto v skupini. Kratek posnetek srečanja je, tako kot je že v navadi, v povezavi TUKAJ.

Urugvaj – Mehika 1-0

Pred dvema dnevoma je v obračunu Urugvaja in Mehike, mehiška kadetska oz. U17 reprezentanca, z zmago nad urugvajskimi vrstniki osvojila svetovno prvenstvo do 17 let starosti, posnetek TUKAJ, le nekoliko starejši mehičani pa tokrat niso bili kos mnogo izkušenejšim urugvajcem. Če se še malo vrnam na U17 prvenstvo, naj omenim da je bil to šele drgu mehiški naslov svetovnega prvaka v tej kategoriji, prvega pa so osvojili 2005, ko sta jih vodila Giovani Dos Santos in Carlos Vela, s kar 3-0 so v finalu odpravili Brazilijo za katero je med drugimi natopal tudi novopečeni zvezdaš Bruno Mezenga.

A pustimo to, da ne bom zašel še več kot že sem, včeraj sem že omenil, da so argentinci z zmago nad Kostariko, konkurentom iz drugih skupin olajšali delo in urugvajski reprezentanci je za napredovanje zadoščal že remi, medtem ko je Mehika lahko napredovala v naslednjo fazo samo z zmago.

Urugvajski selektor Tabarez je zaradi poškodbe/odsotnosti Edinsona Cavanija, igralni sistem 4-3-3 spremenil v 4-4-2, s Suarezom in Forlanom v konici in z dodobra premešano zvezno vrsto v kateri so bili tokrat Diego Perez iz Bologne, Egidio Arevalo iz mehiške Tijuane, Alvaro Gonzales iz Lazia in Cristian Rodriguez iz Porta. Poimensko več kot dovolj močna ekipa za načrtno in nato še nenačrtno pomlajeno mehiško reprezentanco, ki ima očitno veliko perspektivnih/kvalitetnih nogometašev, a nogomet je nepredvidljiv kar smo že spoznali tudi na tem prvenstvu. Urugvajci so bili definitivno pod pritiskom, a ta traja že od uvodnega poraza s čilenci, medtem ko je mehiška reprezentanca tu zaradi uigravanja in takšne sproščene ekipe znajo biti še kako nevarne, beri neugodne, kar so v prvih dveh srečanjih tudi mehičani dokazali.

V srečanju, ki si ga nisem ogledal v direktnem prenosu so bili boljši urugvajci, ki so že v 15. minuti povedli, po prostem strelu z desne in zmedi v kazenskem prostoru, je žoga nekako prišla do mehiškega golmana, ki pa jo je precej nespretno, samo na kratko, odbil do Alvara Pereire iz Porta, ki mu ni bilo težko zadeti z dveh metrov. Omenil bi še neučinkovitost Forlana, ki je v prvem polčasu povsem neoviran z desetih metrov zadel vratnico, v drugem polčasu pa prav tako neoviran ni uspel premagati mehiškega golmana, saj je s sedmih metrov poslal žogo preko gola in spomnijal je bolj na Forlana iz Manchester Uniteda kot pa najboljšega igralca zadnjega svetovnega prvenstva. Ne glede na to je urugvajska reprezentanca nanizala v drugem polčasu kopico priložnosti, da bi stežka naštel vse, pri čemer bi moral biti končni rezultat bolj vaterpolski kot pa minimalni, 1-0. Mehičani so resneje zapretili samo ob koncu, v 80. minuti srečanja, po prostem strelu, ko je bolivijski sodnik upravičeno, zaradi prepovedanega položaja razveljavil njihov zadetek oz. gol Rafaela Marqueza Luga in pomlajena mehiška reprezentanca prvenstvo zapušča brez osvojene točke, skrajšani posnetek srečanja pa je TUKAJ.

A niti ni tako slabo kot zveni, mehičani so se predstavili kot zelo dobra ekipa, ki pa ji zaenkrat še manjka izkušenj in v kolikor bi bili kompletni, torej v najmočnejši postavi, verjamem, da bi prav oni napredovali v naslednjo fazo tekmovanja oz. dosegli še kaj več.

Peru je v skupini C osvojil tretje mesto, za katero je že jasno, da jih pelje v naslednjo fazo tekmovanja, Urugvaj je s porazom zasedel drugo mesto in se bo v četrtfinalu moral pomeriti z domačo Argentino, medtem ko je prvo mesto v skupini osvojil Čile, ki čaka nocojšni razplet skupine B oz. njeno drugouvrščeno ekipo, med drugimi lahko tudi nezaželjeno Brazilijo.

  • Share/Bookmark
Zapisal izmisljeni | 13.07.2011 - 00:28 - Kategorije: 2011 - Copa America -

V drugem obračunu skupine A nas je čakal obračun Argentine in Kostarike, kar bi ga pred prvenstvom zlahka opredelili kot manj pomembno srečanje, vendar so si gauči, kot kličejo argentince, zakomplicirali situacijo z dvema remijema, za napredovanje v naslednjo fazo tekmovanja pa so nujno potrebovali zmago. Na drugi strani je v pomlajeno reprezentanco Kostarike v naslednjo fazo zagotovo peljal že neodločen remi, nekaj kombinacij za tisto tisto tretje mesto pa je bilo tudi ob morebitnem/pričakovanem porazu.

logo

Že večer prej je Kolumbija potrdila prvo mesto v skupini in se že uvrstila v naslednjo fazo tekmovanja, kjer so po končanih dveh krogih že Venezuela, Čile in Peru.V preostalih petih tekmah se torej iščejo še štirje udeleženci, in pred zanimivo končnico bi se lahko zgodilo tudi, da bi izpadli trije največji favoriti. Argentina, Brazilija in Urugvaj.

Prvi so bili na vrsti argentinci, ki so v izogib sramoti morali premagati Kostariko, in njihov prvi finale je plenil pozornost novinarjev, ki so predtem že razpeli prvega zvezdnika moštva Lionela Messija. Genijalec iz Barcelone je prevarant v Argentini, je stavek ki sem si ga najbolj zapomnil, podobno pa so menili tudi navijači Albicelestea, kot ljubkovalno imenjejo argentinsko reprezentanco, za katero pa po prvih dveh kolih ni bilo preveč ljubkovalnih besed. Kot da pa to ni dovolj, argentinski mediji poročajo o razdoru v ekipi, kjer naj bi se močno sprla Messi in Burdisso, Zanetti je priznal svoje prepirke in slovenski ljubitelji najpopularnejše igre na svetu, se dobro spomnijo do kam takšne stvari lahko pripeljejo, saj zdaj že antologijski spor Zahovića in Katanca, ne bo nikoli zares pozabljen.

Mali genialec Messi igra za moj okus, na tem prvenstvu, vse slabše, strinjam pa se z Maradono, ki je povedal, da mu soigralci ne pomagajo preveč oz. ne kreirajo pravzaprav ničesar, kar bi Messi lahko izkoristil. Krivdo za to prelagam na njihovega trmastega selektorja, ki noče priznati določenih napak in argentinska reprezentanca sploh ni podobna ekipi, temveč skupku posameznikov, ki jih zanimata le lastna slava in bogati transferji, dve stvari ki sta se v nogometnu razrasli prek vsek meja. Ne strinjam pa se z Maradono v tistem delu, ko pravi, da samo idioti lahko kritizirajo Messija in da je bilo tudi z njim, beri Maradono, podobno pred Svetovnim prvenstvom ‘86 in kaže, da Maradona doživlja Messija preveč osebno oz. se preveč poistoveta z njim, kar je bil tudi eden od razlogov za njihov skupni neuspeh na zadnjem svetovnem prvenstvu, torej 2010.

Tokrat so imeli priložnost ta neuspeh še nadgraditi z izpadom že po prvi fazi tekmovanja, kar se jim ni pripetilo že od daljnega ‘83, zaradi česar je argentinski selektor Sergio Batista le popustil in svojo standradno enajsterico kar dobro premešal. Najprej je odstopil od igralnega modela 4-3-3 in ga transformiral v 4-2-3-1, pri čemer so iz ekipe izpadli Lavezzi, Tevez, Banega in Cambiasso, v ekipo pa vskočili madrižani Aguero, Higuain, Di Maria in Gago, najpomembneje pa, Messija je potegnil z mesta klasičnega napadalca, kjer je bil v prejšnih dveh srečanjih povsem odrezan od ostalih.

Na drugi strani je argentinec na selektorski klopi Kostarike, Ricardo La Volpe, s pomlajeno reprezentanco storil že več kot je večina pričakovala, malenkost pa jih še vedno deli do četrtfinala. V preteklosti je že znal zagreniti življenje svojim sonarodnjakom, saj jih je pred sedmimi leti, 10.7.2004, z reprezentanco Mehike, premagal na Copi v Peruju, dve leti kasneje oz. na SP 2006 pa so argentinci zmagali šele v podaljških, kakor tudi na zadnjem prvenstvu 2010, v Južni Afriki.

A pustimo La Volpeja, beri mehičane nekoliko ob strani, še čestitam jim za osvojeno prvenstvo U17, pa preskočimo na argentinskega selektorja Batisto, ki je z večino zdajšnih reprezentantov že osvojil Olimpijske igre 2008 oz. olimpijski nogometni turnir, čemur sem že posvetil prostor-in-čas TUKAJ. Zanimivo je, da ta posodobljena argentinska ekipa za obračun s Kostrariko, nekakšna kopija tiste iz 2008, preveri TUKAJ,  z Gagom in Mascheranom na položaju zadnjih veznih, Di Mario, Aguerom in Messijem pa v zvezi vrsti in krilnih položajih.

Tale Batista pa je trmast, po njegovem niso s tem spremenili načina igre, temveč samo zamenjali določene igralce, ki so imeli premalo energije itd. Ne, Batista je v obupu spremenil vse kar si je zamislil pred tekmovanjem in v tretje je šlo tudi njemu rado, saj je argentinska reprezentanca končno zaigrala v skladu s pričakovanji, Messi pa je po koncu srečanja izbran za najboljšega na igrišču.

Konec dober, vse dobro, zaenkrat.

V prvem polčasu se je slutilo/videlo, da so argentinci nervozni, igra kar ni stekla, čeprav so dominirali in imeli nekaj lepih priložnosti za vodstvo, a zmanjkalo je malo preciznosti in sreče. V pravem trenutku oz. v zadnji minuti prvega polčasa pa je, po strelu Gaga in obrambi kostariškega golmana, odbito žogo v mrežo pospravil Maradonin zet, Sergio Aguero, o katerem pa tast veliko manj filozofira kot o Messiju. Občutno pomirjena domača publika, je v drugem polčasu lahko videla tisto pravo Argentino, ki jo je pričakovala že od uvodne minute turnirja, a da se ne bi ponavljal, bi zapisal samo priimek krivca; Batista. Zelo osrednji reprezentanci Kostarike, ki je že zdavnaj presegla vsa pričakovanja, je ob prejetem golu postalo jasno, da je srečanje izgubljeno, vprašanje je bilo le za koliko golov oz. koliko jih bodo do konca še prejeli. Že v 53. minuti je še enkrat zadel Aguero, tokrat po podaji Messija, v precej podobni akciji, v 64. minuti, pa je po še eni lepi asistenci Messija, zadel Di Maria in argentinci so vodili že s 3-0, njihova nogometna predstava pa je bila za sladokusce, kot znamo reči. Popolna dominanca, ki jo je nekoliko zasenčila slabša realizacija, ne glede na visokih 3-0, saj je Higuain zastreljal kar precej lepih priložnosti, tudi dvakratni strelec Aguero bi lahko svoj učinek še zvišal, Burdisso je z glavo zadel prečko, Lavezzi vratnico itd. Šopek najlepših in vse tri gole si lahko ogledate TUKAJ.

A kot sem že zapisal, konec dober, vse dobro, argentinska reperezentanca je s to zmago rešila prvenstvo, verjetno tudi vsaj zaenkrat preprečila izgrede, kot so bili ob izpadu slovitega River plata v drugo ligo. No, pa če sem že omenjal Maradono zgoraj, na večer velike zmage je pobral nekoliko slave z nesrečo, v kateri je bil udeležen z avtomobilom, a ni bilo nič hujšega, bolečina v kolenu, pregled v bolnišnici, polnilo za časopise, argentinski/maradonin standard.

Argentina se je torej, šele v zadnjem krogu prebila do drugega mesta v skupini A in bo v četvrtfinalu prvenstva igrala proti drugi ekipi skupine C, kjer se bo v roku nekaj ur več vedelo. Čile, Peru ali Urugvaj, medtem ko Mehika lahko še upa na tretje mesto, saj dva od treh peljeta v naslednjo fazo in Kostarika upa, da je s svojim tretjim mestom v skupini A, zbrala dovolj točk za napredovanje, čeprav močno dvomim.

Ne glede na to so odigrali dober turnir, presegli vsa pričakovanja in nam pokazali, da imajo kar nekaj dobrih/zanimivih mladeničev za obetavne nogometne kariere, tu mislim predvsem na Joela Campbella, najboljšega strelca letošnjega U21 CONCACAF prvenstva.

  • Share/Bookmark
Zapisal izmisljeni | 11.07.2011 - 01:53 - Kategorije: 2011 - Copa America -

V bolj ugodni časovnici za evropske ljubitelje nogometa, torej ob 21. uri, je bilo odigrano srečanje skupine A, med Kolumbijo in Bolivijo, med prvouvrščeno in zadnjo/četrto reprezentanco navedene skupine in po tem zadnjem/tretjem kolu je stanje na lestvici ostalo nespremenjeno.

copa11

Kolumbija – Bolivija 2-0

Kolumbijska reprezentanca, si je s to zmago, že zagotovila napredovanje v naslednjo fazo tekmovanja, v kar nismo nikoli zares sploh dvomili, pa čeprav se dogajajo čudne reči oz. favoriti kiksajo, seveda posledično outsiderji beležijo uspehe.

In ko sem že zgoraj omenil časovnico, me preseneča, da se zadnje/tretje kolo prvega dela tekmovanja, sploh ne igra ob isti uri,  v  skupini A celo isti dan ne, in to bi lahko vodilo do kalkulacij, dogovarjanj, puščanju ter podobnem.

Vendar pa med kolumbijci in bolivijci ni bilo nikakršnega dogovarjanja, kofetarji, kot pravijo kolumbijski reprezentanci so svoje delo opravili v skladu s pričakovanji, zasedli prvo mesto v skupini in čakajo, domnevno lažjega nasprotnika, čeprav zaradi že omenjenih kiksov ne vedo/vemo koga jim bo usoda nanesla, lahko tudi Urugvaj ali Brazilijo. Skratka kolumbijska reprezentanca je svoje naredila, najprej je premagala eno od presenečenj prvenstva Kostariko, nato nadigrala a remizirala z Argentino, sedaj pa še odpravila bolivijce in prvo mesto skupine A je več kot zasluženo.

Čeprav bo slišati/brati čudno, se strinjam z ugotovitvijo, da je mogoče največji problem kolmbijske reprezentance, kako doseči zadetek, ne glede na to, da je njihov glavni špic, letos tolikokrat nahvaljeni portov Radamel Falcao, ki je zabil kar 39 golov v 42-ih tekmah sezone. Moreno in soigralci le nimajo tolikšnih golgeterskih sposobnosti, da bi v primeru slabega dne, že omenjenega prvega napadalca reprezentance, lahko nosili to strelsko odgovornost, čeprav me je tale mali Adrian Moreno iz nemške Herthe pozitivno presenetil.

Vendar tokrat je bil skladno s slovesom, prvi zvezdnik srečanja, prav Radamel Falcao, ki je že v 14, minuti srečanja zadel za 1-0, potem ko ga je Dayro Moreno, z izvrstno globinsko podajo skozi srce bolivijske obrambe, našel in tako prekaljenemu strelcu ni bilo pretežko premagati še golmana Bolivije. Že v 29. minuti srečanja je nesrečna trinajstka oz. Santos Amador, s prekrškom v kazenskem prostoru bolivijcev, zaustavil hitrega Pabla Armera iz Udineseja, katerega je pred kratkim nahvalil prijatelj, ki je igral prijateljsko tekmo proti njem/Udineseju in mehiškemu sodniku ni preostalo drugega kot dosoditi penal, medtem ko je karton izostal. Radamel Falcao je bil zanesljiv izvajalec penala in Kolumbija je povedla že z 2-o, naslednja ura nogometa pa je bila samo še formalnost. Kolumbijci so nadaljevali z nizanjem akcij, želja po še kakšnem zadetku pa je bila najbolj vidna pri atraktivnem napadalnem skoku Falcaja, medtem ko je nasprotnik poskušal zapretiti vsake toliko časa, a brez neke večje nevarnosti. Kolumbijski enosmerni promet, ki je izgledal kot nekakšen strelski trening pa tudi ni obrodil novih sadov, beri prinesel povišanja rezultata in tekma se je končala s samo 2-0. Da se bo vedelo o čem govorim/pišem je TUKAJ še skrajšani posnetek.

 Za konec bi še opozoril, da kolumbijska reprezentanca, ob vsem govoru o njihovi ofenzivni moči, v 270. minutah letošnje Copa Americe, še ni prejela zadetka in poleg čilenske reprezentance, so mi bili zaenkrat prav oni najbolj všeč.

Kar se tiče bolivijske reprezentance, ki je definitivno zaključila s svojo letošnjo udeležbo, v kateri je v treh srečanjih zbrala le eno točko, tisto uvodno z argentinci, ki bodo morali za sigurno napredovanje premagati reprezentanco Kostarike, ki je zaenkrat eno od presenečenj prvenstva. Sicer pa še to, bolivijski selektor Gustavo Quinteros je rojen prav v Santa Feju, kjer je bilo tudi odigrano to srečanje in zmaga z najmanj dvema goloma razlike za napredovanje v naslednji krog, je bila brzčas misija nemogoče, še posebaj ob dejstvu, ki sem ga že omenil v eni od prejšnih objav oz. bolivijski seriji tekem brez zmage.

Jutri oz. že danes, saj je ura že krepko čez polnoč, pa še odločitev o drugem udeležencu in morebitnem tretjem, v naslednji fazi tekmovanja, ko se bosta pomerila domača, neprepoznavna Argentina in presenetljivo dobra Kostarika.

  • Share/Bookmark
Zapisal izmisljeni | 10.07.2011 - 23:44 - Kategorije: 2011 - Copa America -

S tekmami v skupini B tekme se je zaključil drugi krog 43. Copa America, v kateri favoriti padajo kot za stavo, če se smem tako izraziti in tudi tokrat je glavni favorit prvenstva, kiksal.

copa

Brazilija – Paragvaj 2-2

Prvi trije favoriti prvenstva, konkretno Urugvaj, Argentina in Brazilija, so tudi po drugem kolu ostali brez zmage, brazilci so v prevem kolu, povezava TUKAJ, ostali celo brez doseženega zadetka, pa čeprav je bila na drugi strani nič kaj nogometno ugledna Venezuela.

Veselje brazilcev ob kiksu največjih rivalov, argentincev z bolivijci, le dva dni kasneje pa so se znašli v isti godlji, ko niso uspeli zadeti proti, verjetno najslabši reprezentanci kontinenta. Še slabše, ostali so brez prave priložnosti za gol, zaradi česar so dežurni kritiki prišli na svoj račun kot pravimo. Neymar, Robinho, Pato in ostali nogometni velemojstri bi od sramu lahko samo zardevali in gledali v tla, ne pa da so izgovore iskali v slabo pripravljenem igrišču, sodniku in vsem možnim, s čimer so se mi še dodatno zamerili.

Brazilski selektor Mano Menezes je srečanje pričel z isto postavo kot uvodno srečanje, tudi menjave so bile iste, le v nekoliko drugačnem vrstnem redu, na koncu pa je bil tudi učinek isti, torej remi, kjub dvema doseženima goloma. A najbolje, da grem kar po vrsti, brazilska reprezentanca je odigrala še eno bledo srečanje, kar niti ne preseneča, saj v njihovi vrsti ne vidim pravega organizatorja igre in tudi brazilski selektor bi lahko uvidel/priznal da Ganso še ni sposoben nositi tolikšnega bremena, ne glede na njegovi asistenci, ki sta prinesli brazilcem oba zadetka. Še predtem je v prvem polčasu nevarno zapretil paragvajski napadalec Santa Cruz, na drugi strani pa Pato, ki je še pred kratkim obetal veliko več, a Ronaldinho in milanske diskoteke in striptiz bari so pustili svoj pečat. Torej že omenjena asistenca Gansa v 38. minuti srečanja do šahtarovega Jadsona, ki je z natančnim strelom z roba kazenskega prostora, dosegel reprezentančni prvenec in napovedal boljše brazilske čase,  je mogoče komu dala misliti, da je vsega konec za paragvajce, ki naj bi jih tudi na tem prvenstvu bodrila tista sexy Larissa Riquelme z mobilnim telefonom v jošk’n'grabnu. Trdoživi paragvajci so vrnili udarec v drugem polčasu, ko je v 54. minuti po samostojni akciji z leve, podal Estigarribia, Lucas Barrios je bil prekratek, Roque Santa Cruz pa ne in rezultat je bil poravnan na 1-1. Kot sem že omenil v eni od prejšnih objav, Santa Cruz je s tem, 25. reprezentančnim golom, izenačil reprezentančni rekord, z naslednjim pa bo zasedel sam vrh lestvice. Nonšalanca super-najstnika Neymara, ko je neuspešno preigraval paragvajskega golmana je bila kaznovana v 66.minuti srečanja, ko je rezervist Nelson Valdez, po hudi napaki Daniela Alvesa v brazilskem kazenskem prostoru in akciji Riverosa ter Santa Cruza, z nekoliko sreče zadel za presenetljivih 1-2, kar je ostalo na semaforju tja do 89. minute. Takrat je stekla lepa akcija brazilcev, v kateri je Ganso z elegantnim dotikom v priložnost spravil fluminensovega napadalca Freda, ki je spretno prišel do strela in zadel za odrešilnih 2-2. Brazilci so s tem remijem, skrajšani posnetek je TUKAJ, svojo usodo zadržali v svojih rokah, za napredovanje v naslednjo fazo tekmovanja pa potrebujejo zmago proti zadnjeuvrščenem Ekvadorju, kar pa res ne bi smelo biti pretežko, a če je uspelo Venezueli …..

Venezuela – Ekvador 1-0

Venezuelska reprezentanca je zaenkrat, ob Kostariki, kar največje presenečenje turnirja, saj je po dveh kolih zbrala že kar štiri točke in pred odločilnim, tretjim kolom je v kar lepem izhodiščnem položaju, vendar pojdimo po vrsti.Druga tekma v skupini B je prinesla spopad med dvema ekipama, ki še nikoli nista osvojile nobene Cope in je po mojem trdnem prepričanju ne bosta še nekaj časa, tokrat pa zagotovo ne, ne glede na vse. Venezuela, ki ji na hitro ne bi dal preveč možnosti niti proti Ekvadorju, je slavila kar na zadnjih treh medsebojnih obračunih, medtem ko je bila ekvadorska reprezentanca že šest zaporednih tekem brez zmage in tokrat tudi brez prvega zvezdnika moštva, poškodovanega Antonia Valencie iz Manchester Uniteda, kar je vse skupaj obrnilo na glavo.

V srečanju, kjer sta oba lahko veliko pridobila, je Venezuela z minimalno zmago, verjetno že iz nadaljenga tekmovanja izločila Ekvador, ki bo v zadnjem/tretjem kolu, tako igral za prestiž in poskušal izločiti slovito Brazilijo, kar mu lahko uspe že z remijem, z zmago nad cariocami pa bi si zagotovil kar naslednjo fazo tekmovanja, a je to zelo malo verjetno. Venezuelci so sinoči pošteno zbombardirali gol nasprotnika, saj so se njihovi poskusi, predvsem streli z oddaljenosti kar vrstili in le po zaslugi razpoloženega golmana Elizaga so ekvadorci držali nulo tja do 61. minute. Takrat pa se je venezuelcem vse povrnilo, vse kar do tedaj ni šlo v gol je bilo pretvorjeno v lepoto strela Cesara Eduarda Gonzalesa, ki je zadel, ne da bi razpoloženi ekvadorski golman trznil. Mojstrsko, s slabih 25-ih metrov za 1-0 in jasno je bilo, da ni vrnitve za ekvadorce, ki so imeli do tedaj samo nekaj bledih posamičnih poskusov. Ekvadorska napadalca Felipe Caicedo in Christian Benitez sta v nadaljevanju nevarno zapretila, a se rezultat ni spremenil, kakor tudi ne po vnovičnih poskusih Venezuele, ki je v zadnjem delu srečanja pretila predvsem iz hitrih nasprotnih napadov. To je na koncu pomenilo, da smo v skupini B videli prvo zmago, venezuelsko z minimalcem 1-0, kar jih je potisnilo na prvo mesto skupine, v kateri so poleg njih še favorizirani brazilci, četrtfinalist zadnjega svetovnega prvenstva, Paragvaj in sinoči premagani Ekvador. Skrajšani posnetek zgodovnskega uspeha ekvadorcev je TUKAJ

Za kakšen uspeh gre povejo podatki, da je Venezuela edina reprezentanca s tega kontinenta, ki še ni bila na svetovnem prvenstvu in predvsem, da je to njihova, šele, tretja zmaga v tem tekmovanju, na katerem se redno pojavljajo od ‘75.

Po mojem izračunu so se že uvrstili v naslednjo fazo tekmovanja, ne glede na izid zadnjega kola proti reprezentanci Paragvaja, kar je kot sem že navedel zgodovinski uspeh te državice, medtem ko imajo možnosti za napredovanje tudi ostale tri reprezentance, Brazilija in Paragvaj s po dvema točkama, Ekvador pa z eno.

  • Share/Bookmark