Zapisal izmisljeni | 12.06.2011 - 00:28 - Kategorije: 04.Serie A

V italijanski Serie A se vedno kaj dogaja in tudi tokrat oz. v sezoni 2010/11 ni bilo nič drugače. V zadnjih dnevih so glavne novice prestopi oz. mercato, kot pravijo italijani, vendar v ozadju še vedno odmeva, še ena izmed mnogih podkupovalna afera, v katero naj bi bili vpleteni Signori, Doni in še nekatera priznana imena italijanskega nogometa, vendar pa odmeva tudi padec milanskega Intera in dvig AC Milana, izpad Sampdorije itd.

a

Lastnik AC Milana, italijanski premier Silvio Berlusconi, je ob padanju politične podpore in ob vseh aferah, ki se mu kopičijo, le našel toliko energije in časa, predvsem pa denarja, da je po letih nekakšnega stagniranja, okrepil svoj nogometni klub in ga povedel proti 18. naslovu državnega prvaka. Poletne okrepitve, predvsem Ibrahimović, Robinho, Boateng, nadgrajene z zimskimi Van Bommel, Cassano in ostali, so dvignile kakovost ekipe do te mere, da je izgledala osvojitev naslova državnega prvaka precej lahko, saj so držali vrh lestvice od 11. kola naprej, kot prelomni trenutek pa omenjam derbi z mestnim tekmecem, v začetku aprila, ki so ga dobili s kar 3-0. Čestitke Allegriju, do letošnje sezone relativno neznanemu strokovnjaku, ki je s kopico precej težavnih zvezdnikov uspel priti do naslova državnega prvaka in lastniku kluba nekoliko polepšati leto, ki bi ga verjetno najraje pozabil.

Sosedski Inter je v že omenjenem derbiju spoznal, da so rdeče-črni v tej sezoni preprosto boljši, del zaslug za to pa pripada napačnim klubskim vizijam, po lanskoletni tripleti, opisani tudi pri predstavitvi kluba. Po odhodu slovitega Mourinha je španec Rafa Benitez neuspešno spreminjal vse kar je bilo dobrega in po osvojitvi italijanskega Superpokala in nekoliko kasneje še naslova Svetovnega klubskega prvaka ter predvsem predolgemu jeziku je moral oditi oz. klub zapustiti. Iz te krize se ni dalo/znalo več in poskus z brazilcem Leonardom, bivšim milanovim trenerjem, je bil vse prej kot posrečen, saj po prvotnem/pozitivnem šoku ekipe in dobrih rezultatih, ni dosegel pričakovanega napredka in menim, da se na trenerskem mestu obeta še ena zamenjava. Izvrstna ekipa okrepljena v zimskem roku z odličnim Pazzinijem, Ranocchio in zaenkrat še posojenim Nagamotom, je uspela osvojiti samo Pokalno tekmovanje, a je po mojem mnenju še vedno kvalitetnejša od novih aktualnih prvakov, le pravega trenerja, beri vodjo, potrebujejo. Tega pa ima letošnje presenečenje sezone, SSC Napoli, ki je z Walterjem Mazzarrijem na trenerskem mestu, uspel priti kar do tretjega mesta. Že pred časom sem poudaril njihovo ofenzivno kvaliteto, katero bodo stežka obdržali in še enkrat več bi omenil iskanega argentinca Cavanija, Lavezzija in slovaka Hamšika, ki so prispevali levji delež kot radi rečemo, za navedeni rezultat, ki jim je prinesel za naslednjo sezono tudi debitantski nastop v elitni Ligi prvakov, za katero naj bi se v kratkem okrepili s Crischitom, Inlerjem in Trezeguetom. Presenetljivo se bo v Ligo prvakov lahko kvalificiral tudi Udinese calcio, za katere med drugimi nastopa, slovenski reprezentančni vratar Samir Handanović, eden njabolj iskanih v tem prestopnem roku, čilenec Alexis Sanchez, pa že drugo sezono zapored najboljši strelec lige, Antonio Di Natale, ki je v tej sezoni poentiral kar 28-krat. Izkušeni 33-letni napadalec bi lahko še povišal to številko, a je v zadnjem kolu, proti prvaku AC Milanu zastreljal penal, vendar ni bilo strahu za naziv najboljšega strelca, saj je glavni konkurent, napolijev argentinec Cavani zaradi rdečega kartona imel prepoved nastopanja. V tem zadnjem kolu je bila neznanka samo še kdo bo četrti in kdo peti oz. kdo bo šel v kvalifikacije za Ligo prvakov in kdo v tolažilno Europa league in kot je že razvidno je bil četrti Udinese, peto mesto pa je pripalo rimskem predstavniku. Tudi SS Lazio zlahka prištejem med letošnja pozitivna presenečenja sezone, kar mi je še posebaj všeč, saj ni nobena skrivnost, da jih simpatiziram. Hernanes, Zarate & co. se bodo v evropskih nastopih lahko predstavili širši javnosti, ki ne spremlja redno ligaškega tekmovanja, v ta namen pa je kot ena glavnih okrepitev, iz nemškega Bayerna, že pripeljan nemec s poljskim poreklom, Miroslav Klose, nekoliko pa preseneča odhod golmana Muslere v turški Galatasaray. Drugi rimski predstavnik, AS Roma je pristal le mesto nižje in tudi oni bodo v prihajajoči sezoni nastopali v Europa league, čeprav so verjetno bolj vajeni Lige prvakov, kjer jih je pred časom izločil ukrajinski Šahtar. Po antipatičnem/neuspešnem Ranieriju, ki je pričel sezono na trenerski klopi in trenerskem debitantu Vincenzu Montelli, ki jo je precej podobno zaključil, se je vodstvo oz. nova lastniška garnitura odločila za trenerja iz tujine. Luis Enrique, naj bi bil za AS Romo to kar je Guardiola za Barcelona, sa je tudi ta po vodenju le katalonske B ekipe, dobil priložnost med velikimi. Novi trener naj bi s seboj pripeljal še nekaj igralcev, omenjajo se Bojan Krkić, Thiago Alcantra, Jeffren itd. Za Juventus z veseljem napišem, da ni več med velikimi, vsaj sodeč po njihovih predstavah v pravkar končani sezoni, kjer je vredno omeniti le srba Miloša Krasića in iz Cagliarija posojenega Alessandra Matrija, medtem ko sta Del Piero in Buffon, očitno že porabljen material. Pod tistimi najboljšimi se je znašel tudi slovenko obarvani Palermo, za katerega so tako in drugače nastopali Siniša Andjelković, Jasmin Kurtić, Armin Bačinović in največkrat omenjeni Josip Iličić, za katerega pa v domačih krajih pravijo, da je preveč poletel. Kar se iger tiče je dejasnko navduševal in letel, podobno tudi Bačinović, preostala dva pa sta še na poti dokazovanja in mogoče bosta uspešnejša pod vodstvom novega trenerja. Kontoverzni predsednik kluba je spet ostal brez brez trenerja Rossija, ki ga je v tej sezoni že enkrat odpustil, pa spet zaposlil in kot je zdaj že jasno spet ostal brez njega. Kaos, bi si upal trditi in jasno je zakaj ekipa s posamezniki kot so Balzaretti, Bovo, Hernandez, Miccoli in predvsem argentinec Javier Pastore, ne uspeva priti do odmevnejšega rezultata oz. višjega kot je tole-letošnje osmo mesto. Za roznimi so pristali vijoličasti oz. Fiorentina, katero vodi srbski strokovnjak Siniša Mihajlović in ki bi, vsaj po mojem mnenju, lahko posegel po višji uvrstitvi, a del alibija je tudi poškodba črnogorca Jovetića za celotno sezono, doping škandal in pretepi ter prepirke slovitega romuna, ki sliši na ime Adrian Mutu, pa še kaj bi se našlo. V takšnem vzdušju je to celo dober rezultat, čeprav so zmogljivosti precej večje. Kaj takega pa bi lahko trdil tudi za Genovo, ki je zelo dobro trgovala  v letnem prestopnem roku, a se potem zasidrala v  zlato sredino, kar je zame  nekakšno razočaranje, dvomim da pa bo v prihajajoči sezoni kaj bolje, saj so prvaku dokončno prodali, predtem posojenega Boatenga, prav tako golmana Amelio, brazilca Rafinho v Bayern itd. Zaenkrat so se okrepili s slovenskim reprezentantom Valterjem Birso, a o transferjih kaj več jeseni. Tudi mali Chievo, z enim najskromnejših proračunov v ligi, se je prav lepo umestil v zlato sredino in kot sem predvideval, jih je sijajni, 32-letni kapetan Sergio Pellissier uspešno popeljal k načrtovanem obstanku v ligi. Nekoč pomembna sila v Seria A, Parma, je dosegla pričakovano/povprečno uvrstitev, pri čemer sta jo vodila prekaljena mačka, argentinec Hernan Crespo in Amauri, meni pa je bil všečen, v Juventusu zavrženi Sebastian Giovinco. Južnjaška Catania, se je podobnimi trenerskimi kolobocijami kot Palermo in Roma, tudi dobro umestila in po Marcu Giampaolu in argentincu Diegu Simeoneju, so pred naslednjo sezono angažirali bivšega rominega stratega Montello, kar naj bi jim zagotovilo še en obstanek več. Tudi sardinijski Cagliari je izpolnil cilj z obstankom v ligi, pa čeprav smo jim dajali majhne možnosti za to, Cesena pa je, po mojem mnenju, v skupini presenečenj sezone, saj jih je le malokdo tudi v naslednji sezoni videl med najboljšimi. Izvrstni čilenec Luis Jimenes in soigralci so si pošteno izborili to 15. mesto in za seboj pustili kar nekaj eminentnejših klubov. Bologna je eden izmed teh in njihova sreča je, da imajo v svojih vrstah prekaljenega Marca Di Vaia, strelca 19 zadetkov, zagotovo najzaslužnejšega za obstanek v ligi. Naš Rene Krhin je vknjižil le 4 nastope oz. 216 prvoligaških minut in za igralca v najbolj pomembnih letih za razvoj, je to definitivno premalo, tako da je vnovična selitev verjetno še najboljša rešitev. Tik nad linijo, ki označuje izpad iz lige se je znašel skromni povratnik med najboljše, Lecce, na nesrečno 18. mesto, ki že vodi v drugo ligo, pa je padla nekoč slovita Sampdoria, ki je še na začetku sezone igrala kvalifikacije za Ligo prvakov, nato pa dobesedno potonila. Veliko sta pripomogli tudi nespametni prodaji prvega napadalnega dvojca, problematičnega Cassana v AC Milan in izvrstnega Pazzinija v Inter, tako da so si bolj ali manj sami krivi. Brescia je po predvidevanjih, v prvoligaški druščini, plesala samo eno sezono, Bari pa je po lanskoletni izvrstni sezoni, padelna trda realna tla, v drugo ligo.

To bi bilo na kratko o nogometnem dogajanju, v kolikor pa koga zanimajo moje predhodne napovedi, lahko klikne na napoved Pred sezono 2010/11.

 

Kot dodatek pa še lestvica najboljših strelcev Serie A:

  1. Antonio Di Natale (Udinese) 28 golov
  2. Edinson Cavani (Napoli) 26 golov
  3. Samuel Eto’o (Inter) 21 golov
  4. Alessandro Matri (Cagliari/Juventus) 20 golov
  5. Marco Di Vaio (Bologna) 19 golov
  6. Giampaolo Pazzini (Sampdoria/Inter) 17 golov
  7. Francesco Totti (Roma) 15 golov
  8. Zlatan Ibrahimović (Milan) 14, Alexandre Pato (Milan) 14 in Robinho (Milan) 14
  • Share/Bookmark
 

Zapis je bil objavljen 12.06.2011 ob 00:28 in je shranjen pod 04.Serie A. Komentarjem lahko sledite z RSS 2.0 virom. Lahko komentirate, ali pustite trackback s svoje strani.

« || »

Komentiraj

Komentiranje iz tujine je omogočeno zgolj prijavljenim uporabnikom !