Zapisal izmisljeni | 9.06.2011 - 16:34 - Kategorije: seznami-lestvice

Nekje v osnutkih je ostala tale objava, ki naj bi se znašla na blogu že nekje junija/julija, za CONCACAF igralci, a se očitno ni izšlo.

Čeprav se je nova sezona že počasi začela, je tu vseeno še seznam najboljših afriških žogobrcarjev prejšne, 2010/11, pri čemer verjamem, da bodo nekateri od naštetih tudi v tej sezoni bolj v ospredju, predvsem zaradi dobrih iger oz. nogometa in ne zaradi transferjev, afer in tračev, kot kaže v tem trenutku.

Za primerjavo je tu še seznam afriške ekipe 2010 oz. njihovega prvenstva/African cupa.

Kevin-Prince Boateng (AC Milan) 24-letni reprezentant Gane je imel zvezdne trenutke že na Svetovnem prvenstvu 2010 v Južni Afriki, kjer je s svojo reprezentanco prišel kar do četrtfinala, na klubskem planu pa je iz angleškega Portsmoutha, preko Genove, nekako uspel priti do slovitega AC Milana, s katerim je precej nenadejano/presenetljivo, osvojil naslov italijanskega prvaka, pred dnevi pa še italijanski Superpokal. Odlične igre so mu, po enoletni posoji, pred to sezono, prinesle še dokončni transfer v mesto mode, kot pravijo Milanu nekateri, saj je AC Milan zanj odštel 7,5 milijona eurov in odlični imitator Michela Jacksona ima sedaj pred seboj vse možnosti za izvrstno nogometno kariero.

Yaya Toure (Manchester City) Nogometaš o katerem sem pisal že TUKAJ ima za seboj odlično, premierno sezono v angleški Premier league, kjer je milijonarjem, beri Manchester Cityu,  obilno pomagal do prve trofeje po dolgih 35-ih letih suše. Izjemno močan in tekaško sposoben igralec, ki zna tudi zadeti, kar je dokazal v obeh polfinalnih obračunih ter velikem finalu FA pokala, katerega so tudi osvojili, je uporaben na več igralnih položajih, a je najučinkovitejši na zadnjem-veznem, kjer se je uveljavil in letos potrdil kot eden najboljših na svetu. Posledično je tudi eden najbolj plačanih igralcev sveta, ne najbolj plačani kot sem zapisal v objavi o njem, a zaenkrat še vedno četrti, kar tudi pove dovolj o njegovih igralskih kvalitetah. Zame eden od najpomembnejših členov ekipe prihodnosti, kot nekateri rečejo Manchester Cityu.

Asamoah Gyan (Sunderland) Tudi 25-letni ganec, reprezentančni kolega Boatenga torej, je najprej blesetel na že omenjenem svetovnem prvenstvu, nato pa v rekordnem transferju angleškega Sunderlanda, prispel iz francoskega Rennesa in še potrdil svojo vrednost. V prvi premierligaški sezoni je ob velikem vplivu na odlične Sunderlandove partije, dosegel respektabilnih 10 golov, ki jih je praviloma začinil s plesnimi proslavami, kar je bilo čisto dovolj za uvrstitev na to lestvico, a v naslednji sezoni se od njega, po pravici, pričakuje precej več, predvsem doseženih zadetkov, kar naj bi bila poglavitna naloga napadalcev. Za plesne sposobnosti, ki jih ganci očitno obvladajo pa je bolj ali manj vseeno.

Didier Drogba (Chelsea) Le kaj zapisati o tem, že zdavnaj legendarnem afriškem napadalcu angleškega Chelsea, kjer je njegova vloga počasi vse manjša. Kljub težavam s poškodbicami je reprezentant Slonokoščene obale, ki je skupaj z njim na čelu razočarala na svetovnem prvenstvu, igral v zadnji klubski sezoni spet svojo prepoznavno igro, polno moči, tekanja in borbenosti, kar se še posebaj ceni na otoku. Čeprav je nekako nezamenljiv v klubu, je jasno, da počasi ugaša njegova moč, kar potrjuje samo še 11 zadetkov v zadnji sezoni, ko je Chelsea spet zaostal za Manchester Unitedom in logična je bila klubska poteza, s katero so že našli zamenjavo, zvezdo prihodnosti. Mladi belgijec Lukaku, naj bi ob svojem idolu/mentorju/konkurentu za mesto v ekipi dozorel v tisto kar je bil Drogba še pred kratkim, razbijač v kazenskih prostorih, ki pa se počasi poslavlja od vrhunskega nogometa.

Gervinho (Lille-Arsenal) Naslednik Drogbe v reprezentančnem dresu bi kaj lahko postal prav Gervinho, ki je po odlični sezoni v francoskem Lillu, pred dnevi za 10,5 milijona funtov prestopil v angleški Arsenal, za katerega je v pripravljalnih tekmah že zabil nekaj zadetkov, hkrati pa v debitantskem prvenstvenem nastopu dobil rdeč karton in izključitev. Očitno bo začetek nekoliko težji, kot se je pričakovalo, a za enega vodilnih igralcev Ligue 1 prejšne sezone, ko je osvojil pokalno tekmovanje in prvenstvo, ne bi smelo biti prevelikih težav, saj gre, po mojem skromnem mnenju, za izjemnega napadalca, ki bi v prihodnih letih v Angliji lahko pustil podoben vtis kot rojak Drogba. Če bo ponovil lanskoletno razmerje 35-ih nastopov in 15-ih zadetkov, zna tudi Arsenal biti čisto pri vrhu.

Peter Odemwingie (West Bromwich Albion) Nigerijski napadalec, ki je bil pred leti tudi napadalec francoskega OSC Lilla, se je po ruski avanturi vrnil v evropski nogomet, točneje v angleški WBA, za katerega je v prvi sezoni sodelovanja, v 32-ih nastopih dosegel kar 15 zadetkov. Za primerjavo se lahko pogleda učinek veliko bolj razvpitega Drogbaja, tudi Gyana, pa se dobi sliko o kvaliteti nigerijca v ne preveč kvalitetnem premierligašu, ki sem ga gledal pred meseci na Old Traffordu. Njegovi zadetki na petih zaporednih srečanjih so klubski rekord in prepričan sem, da bi brez njega imeli pri WBA precej težav obdržati status premierligaša.

Papiss Demba Cisse (Freiburg) 26-letni senegalski napadalec je na strelski lestvici Bundeslige zaostal samo za bayernovim Mariom Gomezom, pri čemer pa je pustil zelo močan pečat, kot rečemo in o čemer sem pisal že po sezoni v Bundesligi. Kar 22 doseženih zadetkov v prejšni bundesligaški sezoni za mali Freiburg ni mala stvar, a kot je začel to, štirje zadetki v treh srečanjih, kaže da ne bo dolgo ostal v jugo-zahodnem delu Nemčije, kot najresnejši kandidati za nakup pa se omenjajo angleški Fulham, Blackburn, Sunderland in Tottenham, vendar bi znala biti cena kar 14-ih milijonov eurov prevelik zalogaj za nekatere od njih. Do takrat, beri do morebitnega transferja oz. nakupa, pa bo še en reprezentant Slonokoščene obale, za skromne nemške delodajalce zabijal in rušil rekorde, saj je z 22. prvenstvenimi goli že podrl afriški rekord bundeslige, ki je bil do prejšne sezone v lasti Tony Yeboaha.

Andre Ayew (Olympique Marseille) Mladi ganski reprezentant, ki je tako kot še nekateri afričani, navdušil na Svetovnem prvenstvu 2010, se je po posojah v francoskih ligaših, le ustalil v Olympique Marseillu, kjer je do svetovne slave prišel tudi njegov oče, sloviti Abedi Pele, katerega smo se tako bali v Bariju, a to je že druga zgodba. Potomec oz. Andre je modern prototip igralca kot radi rečejo, saj ima kljub mladosti precejšno mero zrelosti in mirnosti, odlično tehniko in pregled igre, predvsem pa fizične zmogljivosti, vse skupaj pa mu omogoča igro na najvišji ravni, zaradi česar je bil tudi med nominiranci za najboljšega igralca pretekle sezone Ligue 1. Zame, eden od dragulje prihodnosti, pa čeprav ga pred časom, lani nekje v tem času, nisem uspel stlačiti v objavo z naslovom Zvezde prihodnosti.

Moussa Sow (Lille) Senegalsi napadalec je pred kratkim, kot najboljši strelec francoske Ligue 1, že dobil svojo objavo. Njegovih 21 zadetkov v 33 prvenstvenih srečanjih, za eno od presenečenj sezone OSC Lille, je rezultat klinične natančnosti, kot rečejo in definitivno je Sow eden najboljših transferjev brez odškodnine prejšne sezone, ter seveda eden najboljših afriških nogometašev sezone.

Samuel Eto’o (Inter) Uradno najboljši afriški nogometaš preteklega leta in kapetan reprezentance Kameruna, ki pa se ni izkazala na svetovnem prvenstvu, je že v decembru 2010 dobil svoj prostor na tem blogu, zaradi česar bi samo dopolnil, da je po žrtvovanju za Mourinha in vse osvojene klubske lovorike v sezoni 2009/10, v naslednji potrdil sloves enega najboljših napadalcev na svetu. Njegovih 21 zadetkov v, z defenzivo okovani Serie A in 8 v elitni Ligi prvakov je še vedno dosežek, ki ga njegovi afriški kolegi še ne morejo imeti in zaradi tega ostaja, zame, najboljši afriški nogometaš, za koliko časa pa je vprašanje, saj naj bi se 31-letni kamerunec zagotovo preselil v ruski/dagestanski Anži iz Mahačkale, kjer naj bi postal najbolj plačani nogometaš na svetu, lestvica 100 najbolj plačanih TUKAJ, z letnim zaslužkom kar 20 milijonov eurov, vendar pa se bo s tem transferjem definitivno poslovil od resnega nogometa. V kolikor oz. ko do transferja pride pa bodo dodane tudi podrobnosti, zaenkrat naj bi odškodnina Interju zanj, znašala 27 milijonov eurov, letna plača pa neverjetnih 20 milijonov eurov, kar pomeni 60 milijonov v treh letih, za kolikor naj bi bila pogodba tudi kmalu podpisana.

  • Share/Bookmark
 

Zapis je bil objavljen 9.06.2011 ob 16:34 in je shranjen pod seznami-lestvice. Komentarjem lahko sledite z RSS 2.0 virom. Lahko komentirate, ali pustite trackback s svoje strani.

« || »

Komentiraj

Komentiranje iz tujine je omogočeno zgolj prijavljenim uporabnikom !