Zapisal izmisljeni | 21.04.2011 - 09:14 - Kategorije: Potovanja

sobota, 13.3.2010

Pravcati kulturni šok sva doživela ob vstopu na letalo, kjer je stevardesa samo z delčkom očesa pogledala karti, nato pa rekla, da sedežni red ne velja oz. da sedeva kamor hočeva, kar sva nekoliko začudena, a kmalu nasmejana, tudi storila. Komaj smo se potniki dobro namestili na precej nekomfortne sedeže, že se je letalo premikalo po pisti, v tem času je bilo zdrdrano tisto, kar me vedno nervira pri teh poletih oz. navodila ob nesreči, zasilnih izhodih, maskah in podobno. Od trenutka, ko sem sedel na sedež, do vzleta je minilo verjetno samo slabih 10 minut. Nok air je zakon, ob vsem skuapj pa je še poceni, saj je bila letalska karta 2100 Bathov oz. slabih 50 eurov.

Bangkok – Phuket; približno 860 kilometrov

Že iz zraka se je videlo, da prihajamo v še toplejše/južnejše kraje, saj so se pod avionskimi krili, pričeli vse pogosteje prikazovati prelepi tajski otočki, obdani s sinje modrim morjem. Ob pristanku na severnem delu Phuketa, kjer je malo, a simpatično letališče, sva pristopila do enega od minibusev oz. kombija, ki jih je pred letališčem polno in ki skupaj s vojimi vozniki, čakajo na sveže turiste. Za približno 150 Bathov na osebo te razvozijo po vseh delih otoka in midva sva si za destinacijo izbrala Patong Beach, kjer sva si nato nekoliko več časa vzela za iskanje primernega hotela. To pomeni, da nisva vstopila ravno v prvega, ki sva ga videla, a z brošuricami v rokah, ki jih je bilo na letališču na pretek, sva šoferju pokazala pri katerem izbranem naj naju odloži in po približno 30-ih minutah iskanja dejanskega, sva le našla ustreznega. Anchalee Inn, ki ni bil ravno v prvi vrsti oz. s pogledom na plažo, temveč na drugi vrsti oz. v ulici, ki je krožno vodila okoli samega Patonga. Na zemljevidu v križišču Song Roy Pee roada in Prachanukrua roada.

patong

Verjetno nekakšna povprečje kvalitete, če pogledam nazaj na nastaniteve tega dopusta, a za 1500 Bathov/34 eurov sva dobila čisto sobo s klimatsko napravo, ki je v teh krajih že kar obvezna, saj so bile temperature in predvsem vlažnost zelo visoke, ob tem je bila tudi kopalnica čisto OK, skratka na nastanitev ni bilo pripomb. Prijazno osebje nama je dalo ob prihodu bošurice, zemljevide, nasvete kam po moped, kaj si ogledati itd. Turist je Bog in zanj je poskrbljeno maksimalno, seveda pa je treba upoštevati, da od tega živijo, vendar je vseeno razlika med npr. hrvati in tajci kot med mravljami in sloni.

Pozno popoldne sva zadovoljna odšla na mestno, peščeno plažo in se namočila v oceanu, preplavljenim s tistimi tradicionalnimi tajskimi čolni, ter naredila okvirni plan za naslednje ure/dneve. Prav osvežilno je bilo in neko resnejše načrtovanje sva kmalu opustila ter se prepustila toku dogodkov, vodne aktivnosti pa so potrajale tja v noč, ko sva se vrnila v hotel, kjer sva sprobala še bazenček v ozadju. Night-swimming vedno dobro de. Za večerjo sva si privoščila spomladanske zavitke, njihovo tradicionalno Tom Yam Goon juho, ki mi ni bila preveč všeč in rižoto s piščancem, za kompletno večerjo s pijačo pa sva odštela približno 500 Bathov oz. dobrih 10 eurov. Sledila je masaža, za polurno masiranje pa sva odštela po 200 Bathov/4,5 eura, pri čemer sem si jaz prvi večer privoščil samo hrbet in ramena. Od plavanja in masaže prenovljena in osvežena sva se sprehodila skozi mesto, kjer vidiš, kot bi rekli, vse živo. Muzika buta iz vseh lokalov in štandov, ki jih je nepregledno veliko, transvestiti te vabijo na pijačo, kuščarje ti obešajo na roke in slikajo, lampinjončke za srečo spuščajo v zrak, masažnih salončkov je skoraj toliko kot štandov, na LCD-jih se vrtijo nogometne tekme, predvsem angleške Premier lige in v nekoliko mirnejšem delu mesta sva le zavila na pijačo. Precej dober izbor cocktailov po 150 Bathov/3,4 eura, domače pivo 60 Bathov/1,3 eura, Haineken 80 Bathov itd. kar niti ni bilo tako poceni kot bi človek pričakoval, a Phuket je le nekakšen turistični center in prve dneve se res ne gleda na ceno oz. v denarnico.

Nekje po 3. uri zjutraj sva se vrnila v hotelsko sobo in sestrinem sms sporočilu, o uporu  v Bankoku in opozorilom turistom, sva se samo smejala. Verjetno tudi pod vplivom alkohola, ki sva si ga privoščila, saj se brhkih natakaric kar ni dalo zavrniti, da ga je že dovolj.

nedelja, 14.3.2011

Naslednje jutro sva po osvežilnem zajtrku, pred hotelom sklenila kupčijo oz. za 24 ur najela moped, beri skuter, za katerega sva odštela  250 bathov, dobrih 5 eurov na dan. Rjav kot na sliki, skoraj nov skuter je letel ko navit in po začetni sramežljivosti na cestah Patonga, sva se kmalu zlila z okoljem in vijugala med avtomobili in prehitevala po levi in po desni. Aja, vozi se po levi, kar pa ni bil nek problem in ta dan sva prevozila večji del južnega dela otoka.

fino

Za osvežitev je skrbelo sadje, za katerega je bilo potrebno odšteti približno 20 Bathov, merice pa so bile polivinilaste vrečkice v katere tajci stlačijo skoraj vse, tudi omake. Nekje v bližini Karon beacha sva se ustavila na kosilu, in na ulici, točneje na prirejenem starem mopedu, je spretni tajec pripravil najboljši Pad thai, ki sva ga jedla na Tajskem. Ta tradicionalni tajski obrok oz. testenine z jajcem, piščancem ali obema skupaj oz. brez obeh, je bil zame pravi kulinarični užitek, ki je poleg vsega stal samo 50 Bathov oz. dober euro. Po počitku in lahkotnem čofotanju/plavanju na mestni plaži Karon Beach sva se še dodatno osvežila na skuterju, s katerim sva v objemu vetriča odpeljala do Kata Noi beach. Precej podobna plaža kot tista prejšnja, torej široka in dolga, brez gneč kot smo jih vajeni po evrospkih letoviščih. Po vnovični osvežitvi sva ponovno zajahala simpatično/skoraj nerabljeno prevozno sredstvo in jo mahnila po hribu navzgor do Viev pointa, kjer je sledil foto-shooting. V izjemnem razgled, kot je prikazan na spodnji razglednici, sva nekoliko počila, potem pa sva počasi krenila nazaj proti hotelu.

vp

Slab kilometerček po View pointu, sva se ustavila v enem od obcestnih lokalov, kjer je butala muzika, in na zahodni strani tega, s pogledmo na morje oz. obalo, sva ugotovila, da je u bistvu zgrajen na nekakšnih kolih. Prav simpatično/romantično je delovalo vse skupaj, le neobriti transvestit, ki je postregel z  izvrstnimi sadnimi shaki, se nekako ni vklapal v okolje. V že večernih urah sva natankala gorivo, ki je od dirkanja po otoku že pošlo, če se ne motim, pa je sem za poln rezervoar odštel okoli 100 bathov. Po slabi uri vožnje do hotela, sva se stuširala, večerjala in se odpeljala v noč, bolje rečeno v mesto.

Pred vrnitvijo skuterja, sva kupila dve karti za potovanje na Ko Phi-Phi, ki jih dobiš praktično v vsaki veži hotela oz. turistični poslovalnici, ki jih je več kot preveč. Za potovanja oz. potnike, beri turiste je poskrbljeno kot malo kje. Praktično na vsakem koraku si lahko kupiš karto za vse možne destinacije oz. konce Tajske in najina naslednja je bila Ko Phi-Phi. Cena za dve karti, 800 bathov v kar je vključen transfer izpred hotela do pristanišča in trajekt do otočka.

V masažnem studiju v bližini hotela sva si privoščila še masaži, kjer sva bila z maserkami že na TI in prijazne punce so se ponujale, da bi jih vzela s seboj in tu odprla salon s tajsko masažo … boss.

Pa spet nočni obhod mesta, krajše popivanje in spanje, pred novo selitvijo.

phuket

Phuket je največji tajski otok, ki ima približno 590 kvadratnih kilometov oz. je njegova razdalja s severa na jug, slabih 49 kilometrov, z vzhoda na zahod pa dobrih 21. V površino so všteti tudi vsi njegovi otočki in če boste bolj pozorno pogledali na zemljevid, boste desno spodaj videli Ko Phi-Phi, najino naslednjo destinacijo.

  • Share/Bookmark
 

Zapis je bil objavljen 21.04.2011 ob 09:14 in je shranjen pod Potovanja. Komentarjem lahko sledite z RSS 2.0 virom. Lahko komentirate, ali pustite trackback s svoje strani.

« || »

Komentiraj

Komentiranje iz tujine je omogočeno zgolj prijavljenim uporabnikom !