Zapisal izmisljeni | 19.04.2011 - 20:34 - Kategorije: Potovanja

četrtek, 11.3.2010

Pred letom dni, točneje 11.3.2010, sva v jutru pobeljenim s sveže zapadlim snegom, z malim avtomobilčkom, krenila proti Munchenu, na tej šesturni poti s kratkimi postanki pa sva porabila za vinjeto in tunele okoli 25 eurov. Moram priznati, da je sposojeni Garmin oz. navigacijska naprava, pripomoček brez katerega bi zlahka zgrešil katerega od avtocestnih trakov, ki so naju le pripeljali do enega največjih oz. najprometnejših letališč v Evropi. Flughafen Munchen.

Razgledanje po letališču, pozno kosilo, kavica, McDonald’s, check-in, okoli 21. ure pa končno vkrcanje na Fly Emirates avion, kjer pa smo obtičali za naslednji dve uri, saj je bil zunaj pravi snežni vihar in kar nekaj tekočine za odmrznitev letal je bilo prelite, predno smo se končno dvignili v zrak. Ne smem pozabiti nahvaliti udobja, ki ga je nudil Boeing oz. ta letalski prevoznik, torej Fly Emirates s svojimi precej udobnimi sedeži, predvsem pa izbori filmov, glasbenimi albumi, igricami ter vsem ostalim kar je bilo stlačeno pred naše glave oz. v LCD ekrančke, ki jih je bilo toliko kolikor je bilo sedežev.

petek 12.3.2010

Nekje pet ur in pol je trajal let do Dubaja, kjer je bil lokalni čas za dve uri naprej, namesto 5 zjutraj, 7 zjutraj in tik pred pristankom se je razpostrl pogled na elitno mesto, pri čemer je bil viden tudi znameniti Burj Al Arab. Po pristanku smo precej hitro švignili preko letališča do naslednjega aviona, tako da ni bilo časa za ogled, a ta je prišel na vrsto pri povratku, o čemer pa več v naslednjih objavah. Ob 7.30 uri, po lokalnem času, smo iz že vročega Dubaja poleteli proti Bankoku in elitno mesto pod nami je kmalu zamenjala prostrana puščava.

Čez približno sedem ur letenja smo pričeli pristajati v Bangkoku, kjer je bil že večer oz. 18.30 in po papirologiji na klimatiziranem letališču sva izstopila na uradno ozemlje Tajske. Nikoli ne bom pozabil občutka, ko je vame butnila tista vročina, točneje sopara/vlažnost in majica na meni je bil v nekaj minutah mokra. A nič zato, nahrbtnika sva zbasala v avtobus, ki je peljal v center in se pridružila kopici podobnih popotnikov, ki so se podajali v neznano. Od tu naprej sva bila brez nekih konkretnih načrtov, povratni letalski karti za kateri sva odštela po 580 eurov sta določali termin povratka, ob denarju in plačilni kartici ter osebnem dokumentu pa sva imela le še nekaj oblačil, zobni ščetki in zobno pasto, pa še kakšno malenkost. Aja, letalski karti za let iz Bankoka na Phuket, naslednjega dne, torej 13.3. sva rezervirala že doma, prav tako pa let iz Surat Thanija nazaj v Bangkok, a da ne izgubim rdečo nit, v Bangkoku sva iz busa iztopila na popolnoma naznan teren. Še orientacije nisva imela v tem ponorelem mestu, kjer je iz vseh strani butala muzika, vrvež ljudi, neonske reklame, predvsem prenočišč in vse ostalo je bilo precej podobno tistem turističnem kaosu iz filma The Beach.

bkk

Menjava naših eurov v tajsko valuto oz. Bathe je bila približno 1:44, nekje si dobil več, nekje manj, a zaradi nizkih cen to sploh ni toliko pomembno. Primer, za avtobusni transfer od letališča do centra mesta, ki je trajal nekje okoli ene ure, sva odštela 150 bathov za oba, pa si izračunajte.

  • Share/Bookmark
 

Zapis je bil objavljen 19.04.2011 ob 20:34 in je shranjen pod Potovanja. Komentarjem lahko sledite z RSS 2.0 virom. Lahko komentirate, ali pustite trackback s svoje strani.

« || »

Komentiraj

Komentiranje iz tujine je omogočeno zgolj prijavljenim uporabnikom !