Zapisal izmisljeni | 15.04.2011 - 17:27 - Kategorije: sezona 2010-11

Po precej nezanimivih srečanjih v elitni Ligi prvakov, so v četrtek zvečer sledila še povratna srečanja v Europa league, a sem nekje pred koncem prvega polčasa, torej še pred 22. uro, uspel zaspati in če se ne motim, je to nekakšen-moj rekord zadnjih let, hkrati pa verjetno tudi pokazatelj zanimivosti srečanja, ki ga je prenašala naša nacionalka.

el

Spartak Moskva – Porto 2-5

Že veliko pred mojim spancem, točneje ob 19.00 uri sta se v oddaljeni Rusiji, pomerila navedena nasprotnika in po premoči domačih v prvih minutah srečanja je Porto v 28.minuti izpeljal hitro akcijo oz. sta jo izvedla kolumbijec Falcao in brazilec Hulk, ki je po prejeti žogi nekje na sredini igrišča, kot hitri vlak zdrvel mimo ruskih igralcev vse tja do golmana, katerega mu prav tako ni bilo težko premagati in svojo ekipo povesti v vodstvo z 0-1. Ob pogledu na skupni rezultat 1-6, je bilo jasno, da so domači že nekaj časa brez realnih možnosti za napredovanje oz. preobrat, še pred koncem polčasa pa je to postalo še očitneje. Neverjetni Hulk je podal iz kota, na prvi vratnici, kot radi rečemo, pa je bil najvišji urugvajec Cristian Rodriguez, ki je povišal na 0-2. Tudi v drugem polčasu se je nadaljevala rapsodija Porta, ki je že v 47. minuti srečanja izvedel hitro akcijo, kolumbijcu Falcau je domači golman odbranil strel, vendar se je žoga spet odbila do kolumbijca, ki je podal nazaj na rob kazenskega prostora, od koder je z natančnim strelom zadel njegov rojak Fredy Guarin in povišal na 0-3. Trenutek veselja za domače je prišel v 52. minuti srečanja, ko je po samostojnem prodoru na 1-3 znižal Artem Dzyuba in če je bil prvi gol na srečanju demonstracija hitrosti in moči je bil tale spretnosti in genialnosti, kar najbolje razkrije počasni posnetek prodora 22-letnega ruskega igralca, ki pa tako kot njegovi soigralci ni mogel dolgo uživati veselja, saj je neusmiljeni porto le dve minuti kasneje spet zadel. Po udarcu iz kota in skoku Cristiana Rodrigueza, ki je podaljšal do najboljšega strelca tega tega tekmovanja, je kolumbijec Falcao s strelom z glavo povišal na 1-4 in se še utrdil na lestvici strelcev tekmovanja. V 72. minuti srečanja je lepa domača akcija nekoliko ublažila katastrofo, saj je po podaji Dzyube, z desne zadel brazilec Ari, potem ko je obšel gostujočega golmana in zadel prazno mrežo oz. znižal na 2-4. A Porto je tako kot v domačem srečanju v zadnjih minutah, tokrat v 89. minuti, dodal še peti zadetek, po Rodriguezovi prečki z leve, se je žoga odbila do Rubena Micaela, ki je z natančnim strelom zadel za končnih 2-5 oz. 3-10 gledano oba srečanja. Upravičeno smo mnenja, da jih bo v tem tekmovanju težko ustaviti in da bodo lovoriki državnega prvaka dodali še to, pri čemer pa so vse glasnejša namigovanja, da bo njihov izjemni trener Andre Villas Boas, tako kot njegov bolj priznani rojak Mourinho, po uspehih z, za evropske razmere, skromnim Portom krenil proti elitnim klubom in zanimivo omenjata se prav Chelsea in Inter.

Braga – Dinamo Kijev 0-0

Edino še odprto srečanje je bilo logičen izbor za prenos, a nekako sem slutil, da tu ne bo preveč dobrega nogometa, kolikor sem uspel videti pa sem imel prav. V obračunu obremenjenem s taktiko in rezultatom, se je domača Braga, znana po zelo dobrih partijah na domačem AXA stadionu, postavila defanzivnejše kot sicer in čakala na napako nasprotnika, ob tem pa spretno zapirala vse poti do lastnega gola, vendar pa je do prve napake prišlo na njihovi strani. Preagresivni brazilec Paulo Cesar je že v 30. minuti srečanja, upravičeno prejel rdeči karton, saj je nasprotnikovega igralca pokosil s hrbta in jasno je bilo, da se obetajo težki trenutki domačih. A Dinamo je razočaral, saj razen nekaj pol-priložnosti v celem srečanju ni uspel kreirati praktično ničesar, zato tudi ne čudi, da sem nekje pred polčasom tudi zaspal. Le občasni vzkliki komentatorja so me predramili, da sem poškilil na ekran in uspel videti, da so imel domači celo boljše priložnosti od gostov, ki so imel dva tri dobra napada po levi, a vse skupaj premalo za zadetek oz. napredovanje v polfinale. V takšnem stanju nemoči je pri gosteh, makedonec Goran Popov izenačil število igralcev na igrišču, saj je prejel dva rumena kartona oz. v 88. minuti rdečega in bil izključen. Prav razočaral me je Dinamo, ki ima v svojem moštvu kar nekaj izjemnih posameznikov, a so bili bolj kot ne nevidni in zaradi tega je zasluženo napredovala še druga portugalska ekipa, torej FC Braga.

PSV Eindhoven – Benfica 2-2

Težko je bilo za pričakovati, da bo nizozemska ekipa uspela izničiti zaostanek iz prvega srečanja, še posebaj po slabšem/nervoznejšem začetku, v katerem so imeli gostje dve lepi priložnosti, ki pa sta ostali neizkoriščeni. In kot vemo, kdor ne da, dobi, je v 17. minuti srečanja stekla hitra akcija domačih, v kateri je Lens podal z desne pred gol, spretni madžar Balazs Dzsudzsak pa iz bližine zadel za 1-0. Le osem minut kasneje, točneje v 25. minuti pa se je streslo od navdušenja, po gneči na sredini se je žoga nekako odbila do hitrega Jermaina Lensa, ki v prvem poskusu ni uspel premagati gostujočega golmana, vendar pa je po srečnem odboju spet prišel do žoge in jo tokrat uspel pospremiti v gol za obetajočih 2-0. Že po pol ure je bila domača ekipa le gol oddaljena od napredovanja in tistih bolečih 4-1 v prvem srečanju je bil le še grd spomin. A v nadaljevanju se je tudi v tej tekmi obrnilo na grdo za PSV, saj je v 45. minuti po prostem strelu z desne in slabem izbijanju domačega golmana Isakssona, do žoge prišel brazilski branilec Luisao, ki je akrobatsko zadel za 2-1 in domači so bili spet veliko bolj oddaljeni od napredovanja. V drugem polčasu je v 63. minuti domači branilec, brazilec Marcelo s prekrškom v kazenskem prostoru zaustavil Cesara Peixota, kateremu se je vrgel v noge in sodniku ni preostalo drugega kot dosditi penal, katerega je uspešno realiziral paragvajec Oscar Cardozo. S tem golom je Benfica dokončno umirila domači PSV in ob koncu tekme je portugalska nacija lahko slavila še tretjega predstavnika v polfinalu tega tekmovanja.

Twente – Villarreal 1-3

Zaostanek štirih golov oz. 5-1 je bilo v povratnem srečanju, ne glede na vse, prevelik zalogaj za domačo ekipo, ki je sicer v 32. minuti srečanja povedla, potem ko je v izjemni ekipni akciji Janssen s peto izjemno podal do kostaričana Ruiza, ta pa pred golom našel šveda Emila Bajramija, ki je zadel za 1-0. Kar nekaj lepih akcij so skreirali domači, a ostalo je pri minimalnih 1-0, vse do 59. minute, ko je po seriji napak oz. slabih izbijanj domače obrambe, fatalno napako storil Dwight Tiendalli, ki je v kazenskem prostoru nespretno/s prekrškom zaustavil ganca Wakaso Mubaraka, pri čemer je dobil še rdeči karton oz. bil izključen. Villarreal je izkoristil ponujeno in Giuseppe Rossi je najprej zadel iz penala za izenačenje na 1-1, pri čemer domači žvižgi sodniku niso nič pomagali. Villarreal je lepo vzpostavil ravnotežje, umiril dogajanje in v finušu srečanja zadel še dvakrat. Najprej je paragvajski rezervist oz. igralec B moštva Hernan Perez lepo prodrl po desni, pri čemer ga je Bart Buysse v lastnem kazenskem prostoru zaustavil s prekrškom in še drugi penal za domače je tokrat realiziral Marcos Ruben, nekaj minut kasneje, v 89. minuti srečanja pa je Cani z lepim strelom z dobrih 10-ih metrov zadel za končnih 1-3 oz. skupno gledano 2-8. Villarreal je podobno kot njegov nasprotnik v polfinalu, napredoval z izjemno razliko in kaže, da bo polfinalni obračun španske in portugalske ekipe, finale pred finalom, kot radi rečemo/zapišemo.

  • Share/Bookmark
 

Zapis je bil objavljen 15.04.2011 ob 17:27 in je shranjen pod sezona 2010-11. Komentarjem lahko sledite z RSS 2.0 virom. Lahko komentirate, ali pustite trackback s svoje strani.

« || »

Komentiraj

Komentiranje iz tujine je omogočeno zgolj prijavljenim uporabnikom !