Zapisal izmisljeni | 3.02.2011 - 00:31 - Kategorije: Nogomet

V nasprotju z Afriškim prvenstvom pred približno letom dni, Konfederacijskim pokalom, pa Evropskim prvenstvom 2008, sem Azijsko prvenstvo v nogometu oz. Asian cup 2011, spremljal bolj površno.

Asian cup 2011

ac11

Katar, kjer bo čez leta tudi svetovno prenstvo v nogometu, je bil gostitelj prvenstva, sodobni stadioni, zgrajenih na podlagi naftnih bogatstev, pa so v uvodni fazi, gostili štiri skupine.

V A skupini je bil najboljši Uzbekistan, ki je že v prvem kolu odpravil domači Katar, kateri je nato zasedel drugo mesto, tisto nesrečno tretje mesto, ki je že pomenilo izločitev iz tekmovanja pa je pripadlo Kitajski, kjer naj bi bil nogomet v razcvetu. Očitno še ne toliko, da bi posegali v boj za vrh, temveč le toliko, da so bili boljši samo od Kuvajta, ki je ostal brez osvojene točke. Prav žalostno je bilo gledati prazne stadione, ki so bili popolnjeni le v tekmah domačih, čeprav atrakcij ni manjkalo, vsaj jaz sem ujel nekaj spektakularnih golov, v tej uvodni fazi.

V B skupini so bili pričakovano najboljši nogometaši Japonske, ki pa so v uvodnem kolu le remizirali z Jordanijo, ki je na koncu, zaradi slabše gol-razlike, osvojila drugo mesto v skupini. Nesrečno, tretje mesto in izpad je pripadlo reprezentanci Sirije, četro brez osvojene točke pa Savdski arabiji.

V C skupini sta se za vodilno mesto udarila Australija in Južna Koreja, po remiju v medsebojnem obračunu, pa je ob koncu uvodne faze tekmovanja, prvo mesto pripadlo Avstraliji, ki je imela boljšo gol-razliko. Južna Koreja je bila tako druga, nesrečni, tretji Bahrain, četrta, brez točke pa Indija.

V D skupini je Iran s prvim mestom in 100% učinkom potrdil večletne zelo dobre rezultate in da je ena od velesil nogometne Azije, Irak – aktualni prvak iz prvenstva 2007 je osvojil drugo mesto, potem ko je že uvodnem kolu izgubil z iranci. Severna Koreja je po ne preveč uspešnih nastopih na Svetovnem prvenstvu 2010 tudi tokrat bolj ko ne razočarala, s prav tako samo eno osvojeno točko pa so se kot zadnji v skupini, s prvenstva poslovili Združeni arabski emirati, katere vodi slovenski dvojec Srečko Katanec – Slaviša Stojanović.

V izločilnih dvobojih oz. v četrtfinalnih obračunih je Uzbekistan z 2-1 odpravil Jordanijo, Australija je šele v podaljšku z golom Harry Kewella v 118. minuti izločila do takrat aktualnega prvaka - Irak, Japonska je bila s 3-2 boljša od domačinov prvenstva, reprezentance Katarja, Južna Koreja pa je prav tako šele po podaljških z 1-0 izločila Iran.

V polfinalih je Austalija z lahkoto, s kar 6-0 odpravila Uzbekistan, medtem ko je Japonska z Južno Korejo odigrala 1-1, v podaljških sta obe reprezentanci dosegli še po en gol in zmagovalca so odločili penali, kjer so bili uspešnejši japonci. To, zanimivo tekmo, si je ogledalo samo okoli 16.00o gledalcev in upam, da se bo zanimanje za nogomet v Katarju do svetovnega prvenstva, ki ga bodo gostili, 2018, če se ne motim, precej izboljšalo.

No, da se vrnem na Azijski pokal oz. njegovo finale, kjer sta se pred nekaj več kot 37.000 gledalci, pomerila Japonska in Avstralija. V zelo dolgočasni tekmi, brez pravih priložnosti je bila Australija čisto preveč pasivna, Japonska pa ni bila dosti boljša in v takšnem vzajemnem gardu, v rednem delu nismo videli golov. V podaljšku je rezervist japonske reprezentance Tadanari Lee, enajst minut po vstopu v igro oz. v 109. minuti srečanja, po lepi podaji z leve, s krasnim volejem, v stilu Zinedina Zidana iz tistega škotskega finala, neovirano zadel za vodstvo z 1-0 in Japonsko popeljal do rekordnega četrtega naslova Azijskega prvaka. Zanimivo, da je bil to šele njegov drugi nastop igralca za izbrano vrsto oz. japonsko reprezentanco, a italijanski strokovnjak oz. japonski selektor Alberto Zaccheroni je imel očitno, šesti čut, bi rekli.

Japonska je torej po triumfih leta 192, 2000 in 2004 osvojila še četrti naslov prvaka, igralci kot so Atsuto Uchida, Maya Yoshida, Yuto Nagamoto, Yasuhito Endo, Keisuke Honda, Daisuke Matsui, Shinji Okazaki, Jungo Fujimoto, Ryoichi Maeda in Shinji Kagawa, ki na žalost zaradi poškodbe ni mogel nastopiti v finalu,  pa so še ena uspešna generacija japonskega nogometa, katera bo po mojem mnenju, prav kmalu v samem vrhu svetovnega nogometa.

Na drugi strani je to verjetno slovo od reprezentance, že nekoliko ostarelega jedra njihove ekipe, ki ga tvorijo Mark Schwarzer, Lucas Neill, Harry Kewell pa tudi Tim Cahill in Brett Emerton, ter verjetno še kdo, saj bo naslednje svetovno prvenstvo daljnega leta 2014, naslednji azijski pokal pa 2015.

Do takrat pa …..

  • Share/Bookmark
 

Zapis je bil objavljen 3.02.2011 ob 00:31 in je shranjen pod Nogomet. Komentarjem lahko sledite z RSS 2.0 virom. Lahko komentirate, ali pustite trackback s svoje strani.

« || »

1 komentar

  1. 29.06.2011 @ 00:11

    [...] Torej površno prevedeno, Prvenstvo Severne in Centalne Amerike, s karibskim otočjem, po Evropskem prvenstvu, Afriškem prvenstvu in Prvenstvu Azije. [...]

Komentiraj

Komentiranje iz tujine je omogočeno zgolj prijavljenim uporabnikom !