Zapisal izmisljeni | 26.01.2011 - 14:21 - Kategorije: 05.Primera division

Eden najbolj posebnih klubov na svetu, za katerega se že dalj časa pripravljam, prihaja iz nemirne Baskije, točneje španskega dela Baskije, iz mesta z imenom Bilbao. Ta naj bi bil zibelka tudi španskega nogometa, saj Bilbao, z več kot 110-letno tradicijo najpopularnejše igre na svetu, v svojem industrijsko-pristaniškem svetu, vztraja kot malokdo.

Athletic Bilbao

athletic

In ko imata španska giganta znana pod imeni Real Madrid in Barcelona finančno moč s katero v svoje vrste vabita najboljše in najdražje svetovne nogometaše, je na drugi strani neverjetni Athletic Bilbao, ki je do slave prišel isključno s svojimi močmi, točneje z baskovskimi igralci. Ponosni baski niso nikoli razmetavali denar kot konkurentje in kot je v navadi v svetovnem nogometu, pa kljub temu, do sedaj, nikoli ni izpadel iz 1. španske lige, ob tem pa je bil celo osemkrat državni prvak, 23-krat pa je osvojil španski pokal.

Posebnež v katerem smejo igrati samo baski, je v teh težkih časih, ko se klub že leta uvršča tu nekje v sredino lestvice ali celo tik nad zono izpada, nekoliko popustil s strogimi pravili oz. politiko, pa so v moštvu lahko razen čistokrvnih baskov še igralci, katerih starši oz. eden od staršev je bask in pa tudi tujci, ki so šli skozi celoten nogometni proces v klubu, torej igralci, ki jih je vzgojil in razvil klub.

Ne glede na to, klub ostaja tradicija in po prihodu nogometa v Bilbao, katerega so prinesli angleški rudarji in pristaniški delavci, pa tudi študentje ob vrnitvi z otoka, v lokalnem Cafe Garcia pa so prav nadebudni študentje, leta 1898, osnovali klub, ki je po vzoru na Sunderland še nekaj let kasneje dobil rdeče-bele barve, 1913 pa še stadion San Mames, ki ga ljubkovalno imenujejo La Catedral. Klub ima sicer očiten angleški priokus, saj je kot je že navedeno nogomet med baske prinesla angleška raja, barve so po angleškem klubu, med prvimi trenerji pa so bili angleži Shepherd, pa Barnes, Pentland itd, na stadionupa  je položena angleška trava itd.

Baskovski klub je dominiral v svojih ranih letih, predvsem v pokalnem tekmovanju, eden najboljših strelcev kluba v tistem času pa je bil Rafael Moreno, znan kot Pitxitxi, kar v prevodu pomeni racak, ki je v 170-ih tekmah dosegel kar 200 golov, s samo 29. leti pa nesrečno umrl in v njegovo čast se še danes naziv najboljšega strelca španske lige imenuje El Pichichi.

Zgodnje tridesete so najslavnejša leta kluba, njihovih 12-1 proti sloviti Barceloni pa ostjaja najvišji poraz katalonskega giganta do današnjih  dni, verjetno vseh časov in že po tem se da naslutiti kakšna sila so bili takrat baski. Štirje zaporedni pokalni naslovi, prislino pošpanjanje kluba s strani Generala Franca, ki mu je dodal Atletico, pa njihovi znameniti napadalci Zarra, Panizo in Agustin Gainza so zaznamovali odbodbje, v katerem je predvsem Zarra navduševal in kar šestkrat osvojil naslov najboljšega strelca španske lige, v kateri je dosegel 252 golov, kar je več kot kdorkoli do današnjega dne, vključno z Di stefanom, Puškašem, Cruyfom, Romariem, Raulom in ostalimi. Francisco Zarra je najboljši strelec španskih prvenstev.

Levi, kot jih tudi imenujejo so dvojni naslov oz. naslov državnega prvaka in pokalno tekmovanje osvojili 1956 ter postal prvi španski klub, ki je Španijo predstavljal v evropskih tekmovanjih, a vse bolj jasno je postajalo, da se bodo v prihodnosti lahko enakopravno kosali s konkurenti, ki so se čedalje bolj odpirali k internacionalizaciji, Athletic Bilbao pa je ostajal bakovska stvar. Kar nekaj odličnih igralcev niso hoteli, ker niso imeli bakovskih korenin, čeprav so bili rojeni v tej nemirni pokrajini, v zadnjih letih znanih tudi po ekstremistični organizaciji ETA. Kljub vsem tažavam jih je bilo na domačem San Mamesu vedno težko premagati, a do naslednjih večjih uspehov so čakali kar dolgo. Po smrti Generala Franca in vrnitve imena Athletic Bilbao, so v Pokalu UEFA 76/77 prišli do velikega finala, kjer pa so bili v dveh tekmah slabši kot italijanski Juventus.

Le nekaj pred tem finalom, sta legendarni golman Jose Angel Iribar in kapetan drugega baskovskega kluba, Real Sociedada, na lokalni derbi prvoligaške scene, družno prinesla baskovsko zastavo, pravijo pa, da je gorelo od ponosa. To je bilo za Athletic Bilbao verjetno pomembnejše kot tisti kasnejši poraz proti Juventusu in čeprav so rivali oz. Real Sociedad, kasneje naredili logičen pomik naprej in pričeli v svoje vrste novačiti tudi tuje igralce, je Athletic Bilbao ostal zvest tradiciji. Samo Baski, za trenerja pa je pripeljan bivši igralec Javier Clemente, ki je s klubom posegel po še zadnjih odmevnejših rezultatih zadnjih let.

Dva zaporedna naslova 82/83 in 83/84, pa pokalno tekmovanje 84, so prišli zahvaljujoč agresivnem stilu igre, lahko bi rekli tudi grobosti in eden najbolj značilnih predstavnikov takšnega nogometa je bil tudi Andoni Goikoetxea, znan po nadimku Mesar iz Bilbaua. Njegov grob štart nad enim najboljših igralcev sveta, Diego Maradono, bi zlahka končal njegovo športno pot, še predno bi dosegel status božanstva, napetost pa je dosegla vrhunec kasneje, z množičnim pretepom, v finalu kraljevega pokala ‘84. Athletic Bilbao je bil zame vedno dober, fighterski, bi rekel, klub, ki je vse stavil na duh oz. borbenost svojih igralcev in manj na denar kot je t ov navadi v sodobnem nogometu.

Zanimivo, da pri trenerskih imenih ni bilo omejitev, tudi tujci so že vodili baskovski ponos, med njimi že v začetku našteti angleži, čeh Daučik, srba Milorad Pavić in dragoslav Stepanović, avstrijec Helmut Senekowitsch, legendarni nemec Jupp Heynckes, francoski bask Luis Fernandez itd. Prav Fernandez je dobro izkoristil nekoliko milejšo, že zgoraj opisano politiko kluba, ter klub ‘98 popeljal do drugega mesta in debitantskega nastopa v Ligi prvakov, kjer je širša javnost lahko spoznala kvalitete Ismaela Urzaiza, Julena Guerrera in ostalih, prav Guerrrero pa je dobil rekordno plačo, v zameno za celotno kariero v baskovskem ponosu.

Pred časom so se prvič znašli celo na robu izpada, a so se izmazali in pobrali simpatije, ko so v svoje vrste pripeljali Jonasa Ramalha, prvega temnopoltega igralca, čigar mati je baskijka, oče pa angolec, da pa ne bom krivičen do novega roda igralcev kluba je tu njihova ekipa;

golmana: Gorka Iraizoz in Raul Fernandez

branilska vrsta: Koikili Lertxundi, Ustaritz, Fernando Amorebieta, Mikel San Jose, Andoni Iraola, Mikel Bilenziaga, Xabier Castillo, veteran Aitor Ocio in pa 19-letni Jon Aurtenetxe

zvezna vrsta: Javi Martinez, Igor Martinez, kapetan Pablo Orbaiz, Igor Gabilondo, Carlos Gurepegi, Markel Susaeta, Oscar de Marcos, David Lopez, Ander Iturraspe in Inigo Perez,

napad: Fernando Llorente, Iker Munian, Gaizka Toquero in Inigo Diaz de Cerio

Verjetno širši javnosti neznana imena, a zanesljivi/izkušeni golman, čvrsta in gibljiva branilska vrsta, na sredini izjemni mladi španski reprezentant Javi Martinez, podprt z izkušnjami Gabilonda, Gurepegija in ostalih, v napadu pa španski reprezentant Fernando Llorente in ena največjih perspektiv njihovega nogometa Iker Munian so zelo dobro jedro trenerja Joaquina Caparraosa, ki je v tem trenutku pod vrhom lestvice.

Čedalje boljši rezultati domačih mladcev so prinesli razmišljanja o novem stadionu, ki naj bi ga postavili ob legendarni San Mames, točno 100 let po izgradnji prejšnega, najstarejšega nogometnega štadiona v Španiji, ki ima kapaciteto 40.000 mest.

Nekako imam v glavi, da bi odšel na eno tekem Athletic Bilbaua, a bom verjetno kar počakal izgradnjo novega štadiona, v tem času pa obiskal še kakšne druge destinacije. Za tiste, ki bi šli pa že prej tja, je tu še malo podatkov, ki jim imam o samem mestu oz. načrtu ob obisku Bilbaua. Letališče je oddaljeno okoli deset kilometrov od središča mesta, do katerega pridete z Bizkaibus prevoznikom, št. 3247, ki pelje do trga Plaza Moyua, vsakih 20 minut. Za tiste konfortnejše, cena taksija od letališča do centra naj bi znašal okoli 20 eurov, povezave s podzemno železnico in tramvajem pa pokrivajo vse mestne cone. Celodnevna tramvaj karta stane 4 eure, tiste kombinirane vseh prevozov pa do 15 eurov, kar je vse skupaj precej ugodno. Informacije o samem mestu lahko najdete v turističnem uradu na Paseo del Arenal 1, če koga zanima še telefon 94 479 5760, www.bilbao.net. Kar se tiče nočitev se mi zdi, hotel z dvema zvezdicama San Mames, v neposredni bližini stadiona idealen izbor, sploh cenovno. Še malo o hrani in pijači tega, lahko mu rečemo tudi gastronomskega središča, kjer so vse vrste različnih restavracij. Odlična hrana je v bistvu povsod, še posebaj je priznana morska, belo vino Txakoli je baje odlično, najboljša zabava v večernih in nočnih urah pa v četrti Pozas, v bližini stadiona ter v četrti Casco Viejo. Za nekoliko izobraževanja lahko poskrbite z obiskom Guggenheim muzeja, ki naj bi bilo obvezno ob obisku mesta, za ženski del, ki obožuje nakupovanja pa je idealno mesto že omenjena Plaza Moyua, kjer mrgoli trgovin.

Pa da se vrnem na nogomet, navijači Athletic Bilbaua, tisti najbolj znani Herri Norte se zbirajo na severni strani stadiona, Abertzale Sur in Tripustelak na južni, za neutralne navijače, torej turiste pa je najprimernejša vzhodna tribuna, na kateri si za okoli 35 eurov lahko ogledate tekmo enega najbolj posebnih klubov na svetu.

Athletic Bilbao, želja prihodnosti.

 

  • Share/Bookmark
 

Zapis je bil objavljen 26.01.2011 ob 14:21 in je shranjen pod 05.Primera division. Komentarjem lahko sledite z RSS 2.0 virom. Lahko komentirate, ali pustite trackback s svoje strani.

« || »

2 komentarjev

  1. 12.06.2011 @ 23:12

    [...] še pred časom izjavljal, da sosedski Real odpade, so informacije, da ga počasi vleče prav tja. Athletic Bilbao, si je po zaslugi gol-razlike zagotovil, to šesto mesto, ki jih še pelje v Europa league, [...]

  2. 10.07.2011 @ 00:43

    [...] poslanstvo, potem ko je ta odstopil in si ravno včeraj našel novo delo, po novem bo trener tega kluba. Borghi je pred srečanjem že napovedal, da ne bo preveč taktiziranja oz. odstopanja od [...]

Komentiraj

Komentiranje iz tujine je omogočeno zgolj prijavljenim uporabnikom !