Zapisal izmisljeni | 23.12.2010 - 23:03 - Kategorije: Film -

Ena izmed tistih, recimo jim legendarnih komedij, ki pa je zaradi večratnega gledanja, vedno slabša. A čisto sam sem si kriv, da sem 10 let star film že gledal tolikokrat, vendar pa me vsakič nekako premami …..

Meet the parents

 

 

mtp

Ben Stiller je mevžasti, nespretni Gaylord Greg Focker, ki se pred snubitvijo svoje drage zave, da bi moral za dovoljenje vprašati njenega očeta, vendar pa se ne zaveda v kaj se v resnici spušča.

Oče, Jack Byrnes je zajebani Rober De Niro, prekaljeni CIA agent, ki je sumičav do vseh hčerkinih fantov in tudi naš Greg ni izjema. Že od prveg srečanja se prične bitka med agentom Jackom in medicisnkim bratom Gregom, v kateri slednji nima možnosti za zmago, saj mu gre čisto vse narobe.

Milk the cat scena, pa tista s šampanjcem/žaro, detektorjem laži, odbojko v bazenu, circle of trust, ulično dirko z avtomobili, ponesrečenem povratku z letalom, naredijo vtis, izvabijo enormne količine smeha in filmu prislužijo oznako ene najprijetnejših/najsmešnejših komedij desetletja ali celo več.

Seveda, po seriji ponerečenih pripetljajev, Gregu na koncu uspe očarati njene parentse in še enkrat osvojiti svoje dekle, kar da izočnico za nadaljevanja Meet the Fockers in pa Little Fockers, ki ravno prihajajo v slovenske kinomatografe.

  • Share/Bookmark
Zapisal izmisljeni | 23.12.2010 - 15:36 - Kategorije: 02.Bundesliga -

Borussia Dortmund je v nemškem prvenstvu, nanizala v osmih gostovanjih prav toliko zmag, s čimer je bila perfekten gost, a je nato prav v zadnjem kolu jesenskega dela sezone, padla proti enem od pozitivnih presenečenj prvenstva, Eintrachtu iz Frankfurta. Predtem je v 16. kolih zabeležila kar 14 zmag, le Bayer Leverkusen jih je premagal na njihovem Westfalenstadionu v Dortmundu z 0-2, Hoffenheim pa je na istem uspel izvleči 1-1.

Dejstvo je, da je za večino mali Mainz, največje presenečenje Bundeslige, a suverenost kluba iz Dortmunda, po mojem mnenju, ni v senci tega, saj najmlajša ekipa bundeslige, povsem v nasprotju s pričakovanji pred sezono, suvereno vodi in je na dobri poti k svojem sedmem naslovu državnega prvaka.

Ballspielverein Borussia Dortmund

bd

Klub je bil ustanovljen daljnega leta, 1909, ime so vzeli po lokalni pivnici, tradicionalne rumeno/čren drese pa prevzeli 1913. Že 1929 so se srečali z bankrotom, ko so kupili nekaj profesionalnih nogometašev, a se jim računica ni izšla, vendar so jih rešili zvesti navijači, ki so poravnali dolg s svojimi sredstvi.

Prav navijači so ena najemimentnejših stvari tega kluba, ki redno polnijo že omenjeni Westfalenstadion, z uradnim imenom Signal Iduna park, na katerega gre uradno kar 80.552 gledalcev in redkokdaj ni popolnjen. Eni najzvestejših in najglasnejših navijačev se lahko pohvalijo z nekoliko oddaljenemi lovorikami kluba, pri čemer so bili državni prvaki 1955/56 in 1956/57, pa 1962/63, 1994/95 in 1995/96 ter nazadnje 2001/02. Ob tem so pokalne naslove oz. DFB pokal osvojili 1964/56 in 1988/89, pa nemški Superpokal 1989, 1995, 1996 in 2008, 1966 UEFA pokal, ko so po podaljških slavili nad Liverpoolom in pa 1996/97 Ligo prvakov, ko so v finalu s 3-1 ponižali Juventus. Nekaj mesecev kasneje so osvojili še Interkontinentalni pokal oz. postali svetovni prvaki in generacija v kateri so bili Stefan Klos, Matthias Sammer, Jurgen Kohler, Stefan Reuter, Jorg Heinrich, Steffen Freund, Paulo Sosa, Paul Lambert, Michael Zorc, Andreas Moller, Stephan Chapuisat, Karl-Heinz Riedle, Lars Ricken, Heiko Herrlich in ostali je postala največja, recimo ji nesmrtna.

A do danes so se čakali nasledniki, ki bi ponovili uspehe, ko je bila Borussija strah in trepet, nemških in evropskih nogometnih igrišč, Jurgen Klopp pa je v svojih dveh letih in pol, po prihodu iz Mainza, ustvaril rod prihodnosti.

Borussia Dortmund ima najmlajšo ekipo Bundeslige, pri čemer je v pravkar zaključeni nogometni jeseni, kar nekaj njenih mladcev našlo mesto v najboljših 11 tega tekmovanja; TUKAJ.

Pred pričetkom sezone so se znebili tistih na katere niso več računali, bolgar Dimitar Rangelov je bil poslan na posojo v izraelski Maccabi Tel-Aviv, Julian Koch v Duisburg, medtem ko so bili prodani naslednji; brazilec Tinga v brazilski Internacional, paragvajec Nelson Valdez v zameno za 3,5 milijona eurov v španski Hercules, veteran Marc Ziegler za 300.000 eurov v Stuttgart, Uwe Nunemeier za 100.000 v Energie Cottbus itd. Istočasno so se okrepili in za 4,75 milijona eurov je iz poljskega Lecha prispel Robert Lewandowski, za 500.000 eurov je iz australskega Melbourne Vixtorya prispel avstralski golman Mitchell Langerak, za samo 350.000 eurov pa iz japonske Osake Shinji Kagawa, brez odškodnin sta prispela še poljak Lukasz Piszczek iz Herthe in brazilec Antonio Da Silva iz Karlsruhera, medtem ko se je izkušeni Florian Krnige vrnil s posoje. Ostali so bili priključeni iz B-ekipe oz. iz drugega moštva, ki je dalo v ne tako oddaljeni preteklosti kar nekaj izvrstnih nogometašev, ki trenutno navdušujejo. Da stavijo na mlade dokazuje tudi prvi zimski transfer, v katerem so za 600.000 eurov iz Munchen 1860 pripeljali 17-letnega Moritz Leitnera, a pustimo zdaj zimske transferje in pojdimo rajši na aktualno moštvo.

golmani: Roman Weidenfeller, australec Mitchell Langerak in Johannes Focher

obrambna vrsta: srb Neven Subotić, poljak Lukasz Piszczek, brazilca Dede in Felipe Santana, Patrick Owomoyela, Mats Mummels, Marcel Schmelzer, 19-letna Marc Hornschuh in Lasse Sobiech

zvezna vrsta: kapetan Sebastian Kehl, Florian Kringe, Kevin Groskreutz, Sven Bender, Mario Gotze, Markus Feulner, nemška turka Nuri Sahin in Yasin Oztekin, poljak Jakub Blaszczykowski, madžar Tamaš Hajnal, brazilec Antonio Da Silva in japonec Shinji Kagawa

napad: egipčan Mohamed Zidan, paragvajec Lucas Barrios, francoz Damien Le Tallec, poljak Robert Lewandowski, ter 19-letna Daniel Ginczek in Marco Stiepermann

 

Tudi sam sem pred sezono menil, da ne morejo na vrh Bundeslige, a suveren jesenski del, me je prepričal, da gre za izjemno kvalitetno moštvo, kjer prevladuje mladost, kar pomeni, da v kolikor ostanejo skupaj daljše obdobje, lahko ponovijo uspehe, tiste zlate generacije. Golman je izkušen, zadnja linija je čvrsta in zanesljiva, poleg tega pa še zelo mlada, enako je z osrednjim delom moštva, kjer sta dva dragulja. Nuri Sahin, v rumeno/črnem podira rekorde, drugi pa je letošnja okrepitev Shinji Kagawa, ki je presegel vsa pričakovanja, a tudi ostali niso daleč od tega. Napadalna vrsta se mi zdi še najbolj problematična, a morebitne pomankljivosti nadomestijo soigralci iz ozadja, zaradi česar so najučinkovitejša ekipa Bundeslige, s 39 doseženimi zadetki, hkrati pa so tudi najboljša obrambna ekipa, pri čemer so v teh 17. kolih prejeli samo 10 zadetkov.

Na žalost, so v Europa league, izpadli že po uvodnem delu tekmovanja, a sumim, da so to žrtvovali za uspeh v domačem prvenstvu, ki ga bodo lažje dosegli/ohranili, v kolikor se posvetijo samo temu.

Torej Borussia Dortmund, je po mojem mnenju, blizu osvojitve nemškega prvenstva, pa čeprav je za nami šele polovica prvenstva, vendar pa suverenost s katero so navdušili jeseni, ne daje konkurentom prevelikih možnosti za resno ogrozitev vrha lestvice.

  • Share/Bookmark
Zapisal izmisljeni | 22.12.2010 - 14:23 - Kategorije: 02.Bundesliga -

Nemška liga je tista, ki jo verjetno še najbolj spremljam in tudi v njej je portal Goal.com, določil najboljših 11 oz. najboljše jesensko moštvo Bundeslige;

Golman: Manuel Neuer (Schalke 04)

obrambna vrsta: Neven Subotić (Borussia Dortmund), Mats Hummels (Borussia Dortmund), Marcel Schmelzer (Borussia Dortmund)

zvezna vrsta: Sven Bender (Borussia Dortmund), Nuri Sahin (Borussia Dortmund), Arturo Vidal (Bayer Leverkusen), Shinji Kagawa (Borussia Dortmund).

Napad: Didier Ya Konan (Hannover 96), Teofanis Gekas (Aintracht Frankfurt), Papiss Demba Cisse (Freiburg).

Neurer kljub slabšim uvodnim predstavam kluba in precej prejetim golom, ostaja najkvalitetnejši golman Bundeslige, iz sosednje borussije Dortmund pa prihaja kompletna branilska vrsta, kar je razumljivo, saj ta ekipa ruši vse pred sabo. Mladost je glavna odlika te skupinice, kjer so vsi trije stari po 22 let, v zvezni vrsti pa se jim pridružujejo še 22-letni Bender, ter še mlajša Kagawa in Sahin, ki je zame igralec tega prvenstva. Arturo Vidal iz vse boljšega Bayera se je uspel zriniti med rumeno/črne, ob izbranih pa bi svoje mesto med najboljšimi lahko našli še konstantno dobri Schweinsteiger iz Bayerna, njegov soigralec Muller, pa Diego iz Wolfsburga, mlada Sebastian Rudy in Luiz Gustavo iz Hoffenheima, kakor tudi Holdby iz Mainza, ki je nekoliko upadel v zadnjih kolih, pa hrvat Ivo Iličević iz Kaiserslauterna. A da se vrnem k tistim, ki so izbrani, v napadu so to najučinkovitejša Gekas in Cisse, kakor tudi Cisse, vsi trije igralci iz manjših sredin, ki naj bi bili najzaslužnejši za visoke uvrstitve svojih ekip. Mene je ob tem navdušeil še Srđan Lakić iz Kaiserslauterna, Andre Schurlle iz Mainza, Mario Gomez je spet nevaren, Džeko nekoliko manj kot prejšna leta, Barrios iz Borussie Dortmund bi bil že res preveč za to moštvo, Raulu privoščim nadaljevati kot igra zadnje tekme itd. Skratka, načeloma se strinjam z izborom, a zaradi nekoliko drugačnega okusa, bi vsaj v napadu postavil drugačno, balkansko navezo Lakić-Džeko.

  • Share/Bookmark
Zapisal izmisljeni | 22.12.2010 - 13:08 - Kategorije: 01.Premier League -

Gremo naprej s temi enajstericami, na vrsti je najboljših 11 v najmočnejši nacionalni ligi oz. v angleški Premier league, po izboru Goal.com

Golman: Joe Hart (Manchester city)

obrambna vrsta: Nedum Onuoha (Sunderland), Vincent Company (Manchester City), Nemanja Vidić (Manchester United), Leighton Baines (Everton)

zvezna vrsta: Chris Brunt (West Bromwich Albion), Samir Nasri (Arsenal), Cheik Tiote (Newcastle), Gareth Bale (Tottenham).

Napad: Andy Carroll (Newcastle), Johan Elmander (Bolton)

Dokončna potrditev mladega Hearta, ki bi lahko zaznamoval daljše obdobje tudi v reprezentančni vrsti, potem ko so leta tavali v iskanju kvalitetne enke. Obrambna vrsta je pričakovano čvrsta, poleg Vidića pa bi bil Ivanović iz Chelsea očitno preveč, a tudi Company ni nezasluženo notri. Nedum Onouha je malo presenečenje, še posebaj ker je bil pred sezono kot odvečen poslan na posojo, a priznati moram, da bi bil Zabaleta iz Manchester Citya prav tako odličen izbor. Stvar okusa kakor tudi levi bočni položaj, ki ga je osvojil neumorni Baines, pred Evro, Ashley Colom, Kolarovom, ki je bil dolgo poškodovan in ostalimi. V zvezni vrsti bi namesto Chrisa Brunta, ki ima za seboj res dobro jesen, vseeno postavil Nanija, Nasri je v življenski formi, Tiote je tisto kar potrebuje vsaka dobra ekipa, tihega garača/razbijača na sredini, vendar je ta praviloma podcenjen, kakor je tudi Luka Modrić, ki bi mu jaz poskušal najti neko mesto v ekipi. Njegov soigralec Gareth Bale se je izstrelil med najboljše na svetu in verjetno je trenutno najboljši igralec angleških zelenic. V napadu je ljubljenec angleške publike Carroll, pred katerim je verjetno še lepa nogometna prihodnost, le karakter še nekoliko uredi, Elmander iz osrednjega Boltona je po mnenju piscev te liste, najzaslužnejši za presenetljivo visoko uvrstitev kluba za katerega nastopa, čeprav bi se jaz odločil za Teveza, ki zabija redno, pa tudi Berbatov ima po slabših sezonah, končno učinkovito jesen.

  • Share/Bookmark
Zapisal izmisljeni | 22.12.2010 - 10:29 - Kategorije: 05.Primera division -

Nadaljujem s prepisovanjem oz. komentiranjem izbora najboljši, tokrat najboljših 11 v španski La Ligi oz. Primieri division, kot se uradno imenuje španska nogometna liga.

Golman: Diego Lopez (Villarreal)

obrambna vrsta: Charles Puyol (Barcelona), Ricardo Carvalho (Real Madrid), Juan Forlin (Espanyol)

zvezna vrsta: Santi Cazorla (Villarreal), Angel Di Maria (Real Madrid), Andres Iniesta (Barcelona), Xabi Prieto (Real sociedad)

napad: Lionel Messi (Barcelona), Fernando Llorente (Athletic Bilbao), Cristiano Ronaldo (Real Madrid)

Presenetljivo so se odločili za Lopeza namesto Casillasa, pa čeprav tudi villarrealovec ni slab izbor, je reprezentančna enka svetovnih prvakov le golman, ki bi mu vedno dal prednost. Tudi v zadnji vrsti me preseneča odsotnost barceloninega stebra, ki sliši na ime Pique, medtem ko je ta argentinec Juan Forlin zame pravo presenečenje/odkritje, vendar moram priznati, da španskega klubskega nogometa ne spremljam tako dosledno. V zvezni vrsti je verjetno zaradi raznolikosti dodan Prieto, zaradi česar je zmanjkalo prostora za izvrstnega/mladega Busquetsa, ki drži tisto lucidno barcelonino zvezno vrsto skupaj. V napadu pričakovano, čeprav je Llorente svoj prostor dobil zaradi odsotnosti realovega Gonzala Higuaina, ki je kar precejšen del sezone izpustil zaradi poškodbe.

  • Share/Bookmark
Zapisal izmisljeni | 21.12.2010 - 23:52 - Kategorije: 04.Serie A -

Najboljša squadra, po naše najboljša enajsterica, italijanskega prvenstva imenovanega kot ta rubrika, je bila, po izboru priznanga Goal.com, izbrana v naslednji sestavi:

golman: Christian Abbiati (AC Milan)

obrambna vrsta: Alessandro Nesta (AC Milan), Thiago Silva (AC Milan), Giorgio Chiellini (Juventus)

zvezna vrsta: Miloš Krasić (Juventus), Marek Hamšik (Napoli), Felipe Melo (Juventus), Hernanes (Lazio), Javier Pastore (Palermo).

napad: Zlatan Ibrahimović (AC Milan), Edinson Cavani (Napoli)

Več kot očitno je, da so pri navedenem časopisu navdušeni z nepričakovanim dvigom AC Milana, ki je dobil kar štiri predstavnike med najboljšimi, a glavnina teh je v obrambni vrsti, kar pove dosti o njihovi igri, ob kateri sem tudi sam že nekajkrat skoraj zaspal. Recimo, da je izbor golmana povsem OK, čeprav je meni tale Abbiati zelo antipatičen, obrambna trojka je na mestu, tako kot skoraj vsi slovenski ljubitelji nogometa, pa bi jaz nekam v sredini uspel stisniti tudi izjemnega Josipa Iličića, ki je očitno iz premalo atraktivne države, Hamšik ali Melo pa bi na ta račun pri meni izgubila to mesto, medtem, ko pogrešam še koga iz Rome. Menez, mi je zelo všečen. Krasić in Pastore nista vprašljiva. Na napadalni dvojec nimam pripomb, čeprav me peče izostanek tega kamerunca, a Ibrahimović je absolutni hit letošnje nogometne jeseni na apeninskem polotoku in najzaslužnejši, da so sloviti milanski rossoneri spet med živimi, dosti podobno pa je tudi s Cavanijem.

  • Share/Bookmark
Zapisal izmisljeni | 21.12.2010 - 22:00 - Kategorije: nogometaši -

V Afriki so izbrali najboljše v nogometnih kategorijah, pri tem pa je glavno nagrado prejel kamerunec Samuel Eto’o.

Ta je že rekordno, četrtič, izbran za najboljšega afriškega nogometaša leta, pri tem pa je za seboj pustil glavna konkurenta, ganca Asamoah Gyana in reprezentanta Slonokoščene obale, Didiera Drogbo.

sam

Samuel Eto’o je s četrto lovoriko najboljšega na črnem kontinentu, postal rekorder, saj je legendarni, že upokojeni ganec Abedi Pele ostal pri treh lovorikah, medtem ko je kamerunec po treh zaporednih naslovih, od 2003 do 2005 oz. iz časov, ko je bil še v španski ligi, tokrat osvojil še ta, četrti naziv najboljšega.

29-letni nogometaš, se je rodil 10.3.1981 v kamerunskem Nkonu, svojo nogometno izobrazbo pa je pričel dobivati v Kadji sports academy, ki je preoizvedel kar nekaj znanih kamerunskih nogometašev.

‘97 so ga opazili skavti Real Madrida, in Samuel se je pridružil kraljevskemu klubu, ki je bil tako kot vedno nabasan z največjimi nogometnimi zvezdniki, zaradi česar ni bilo prostora za afriškega najstnika, ki takrat še ni kazal potenciala ki ga je leta kasneje proslavil. Igranje v B moštvu je bila rešitev, ki pa ni dolgo trajala, saj je ekipa izpadla v tretjo ligo, kjer igralci, ki niso iz EU niso smeli nastopati. Sledila je posoja v drugoligaški Leganes, pa Espanyol, kjer ni nastopil niti enkrat in pa v Mallorco, kjer je v letu 200o v 13. nastopih dosegel šest golov. Brez perspektive v Realu, kjer si je za statistiko pridobil pet nastopov, brez doseženega zadetka, je sprejel ponudbo Mallorce, ki je mladega napadalca odkupila za 4.4 milijona eurov in takrat se je pričela njegova pot navzgor.

V Mallorci je v obdobju od 2000 do 2004, v 133. prvenstvenih tekmah, zabil 54 golov, oz. v skupno 163. nastopih, 69 golov, se ob tem zapletel v nekaj škandalov, ki so počasi začeli razkrivati njegov nepredvidljiv/divji karakter, pri tem pa pomnim, da je dokaj redno, z goli, kaznoval tudi svoj bivši klub Real iz Madrida. Vrhunec tega časa je bila osvojitev pokalnega tekmovanja oz. Copa del Rey 2002-03, ko je v zmagi s 3-o, dosegel dva zadetka in kmalu je postalo jasno, da je Samuel prerastel svojo sredino oz. da rabi večji/eminentnejši klub.

Slovita Barcelona je poleti 2004 za 24 milijonov eurov odkupila kamerunca, za katerega se je približno v istem času spet zainteresiral madridski Real, a predhodna slaba izkušnja je Samuela nagnila proti Kataloniji. Tam je nogometno eksplodiral in v petih sezonah postal eden najboljših strelcev kluba, pri čemer je v 200 tekmah, dosegel kar 130 golov, pri tem pa s klubom osvojil tri španska prvenstva 2004/05, 2005/06 in 2008/09, španski pokal oz. Copa del Rey 2009, španska Superpokala 2005, 2006 in pa Ligo prvakov 2005/06 ter 2008/09, o kateri sem pisal TUKAJ.

Po težavah/sporih s takratnim trenerjem in tudi prvim zvezdnikom kluba, brazilcem Ronaldinhom, ki je poleti 2008 moral zapustiti katalonski ponos, se je Samuel Eto’o le nekako obdržal v ekipi oz. njegova prodaja ni uspela, a očitno je bilo da odnos z novim, mladim, kasneje tudi uspešnim trenerjem Guardiolo ni blesteč, saj je imel ta vizijo o homogenejši ekipi, brez negračev, ne glede na njihov učinek. Samuel Eto’o je trenerju-debitantu vseeno, s svojimi igrami in goli, odločilno pomagal do najuspešnejše sezone v zgodovini kluba, a očitno je bil prepad med njima prevelik in kamerunec je bil poleti 2009 kar nekako nasilno prodan/zamenjan.

V Barcelono je prispel šved Zlatan Ibrahimović, v italijanski Inter pa je z določeno količino denarja odšel Samuel Eto’o, ki je v novem klubu nadaljeval z osvajanjem trofej. V svoji prvi sezoni v italijanskem gigantu, je pod vodstvom kontroverznega trenerja Mourinha osvojil vse možno oz. italijansko prvenstvo, italijanski pokal in pa Ligo prvakov, ki sem jo spremljal TUKAJ.

Letošnje poletje je Inter s kameruncem v napadu, nadaljeval z osvajanjem trofej, pri tem je padel italijanski Superpokal, na njihovo žalost je bil izgubljen evropski Superpokal, o čemer sem pisal TUKAJ, vendar pa so pred dnevi osvojili še Svetovno klubsko prvenstvo, pri čemer je bil prav kamerunec proglašen za najboljšega igralca turnirja.

Zelo malo dvomov je Samuel Eto’o pustil glasovalcem, pri izboru za najboljšega afriškega igralca, predvsem zaradi že leta trajoče uspešne klubske kariere, ki je bila kronana z uspehi v tem koledarskem letu, popisanimi zgoraj, ob tem pa je verjetno ne samo mene, navdušil s podrejanjem ekipnemu uspehu, ko je izvrstno odigral tudi na bekovskem položaju.

Nekoliko njegovo sliko in statistiko kvarijo rezultati z reprezentanco, s katero je doživel najprej neuspeh na afriškem prvenstvu, nato pa še na Svetovnem prvenstvu 2010, a tudi konkurentje niso imeli odmevnešega reprezentančnega leta.

Samuel Eto’o, verjetno najboljši afriški igralec vseh časov, definitivno pa najuspešnejši.

  • Share/Bookmark
Zapisal izmisljeni | 21.12.2010 - 19:35 - Kategorije: seznami-lestvice -

Pred dnevi je bila v glavnem mestu Egipta, Kairu, v Intercontinental City Stars Hotelu, svečana slovesnost razglasitve najboljših v afriškem nogometu, pri čemer je kamerunec Samuel Eto’o postal še, rekordno/četrtič, najboljši afriški igralec leta in nasledil predhodnega slavljenca Drogbo iz slonokoščene obale, ki je bil tokrat tretji, vmes pa se je zrinil ganec Asamoah Gyan.

Hkrati je za najboljšega mladega afriškega igralca razglašen ganec Kwadwo Asamoah, njegova oz. ganska reprezentanca je bila razglašena za najboljšo afriško reprezentanco, njen selektor, srbski strokovnjak Milovan Rajevac pa najboljši afriški trener.

No, pa da ne bo prekratka objava je tu še najboljša afriška ekipa leta 2010;

Vincent Enyeama (Nigerija) – Ahmed El Mohamady (Egipt), Wael Gomaa (Egipt), Madjid Bougherra (Alžirija), Taye Taiwo (Nigerija) – Kevin-Prince Boateng (Gana), Ahmed Hassan (Egipt), Andre Ayew (Gana) – Didier Drogba (Slonokoščena obala), Samuel Eto’o (Kamerun), Asamoah Gyan (Gana).

caf

  • Share/Bookmark
Zapisal izmisljeni | 21.12.2010 - 17:36 - Kategorije: Film -

Film, ki je kar nekaj časa čakal na polici, da bi se ga usmililil in pred dnevi sem storil prav to. Brez prevelikih pričakovanj, sem ga potisnil v DVD predvajalnik, se zleknil na kavč in pričel z gledanjem, brez nekega globjega razloga.

Burn after reading

 

 

bar

John Malkovich, ki je Osbourne Cox, CIA analitik, je zaradi domnevnih težav z alkoholom odpuščen iz službe, da pa bo njegova nesreča še večja, se njegova žena Katie, ki jo upodobi Tilda Swinton, pripravlja na ločitev, pri čemer jo odvetnik usmerja pri prvih korakih k novemu življenju. To naj bi zajemalo, življenje z ljubimcem Harryem, katerega igra, ženskam šarmantni, George Clooney, ki je prav tako poročen, a ga to ne ustavi, da ne bi ljubimkal z dekleti, ki jih najde prek spleta. Ena takšnih je tudi Linda Litzke oz. vedno izjemno posrečena Frances McDormand, ki je zaposlena v fitness centru in ki si želi preobrazbe s kupom plastičnih operacij. A za te potrebuje denar in sreča se ji nasmehne, ko s sodelavcem Chadom Feldheimerjem/Brad Pittom naključno prideta do skrivnostne diskete.

Zaradi izgube službe, zagrenjeni Osbourne Cox, s pomočjo alkoholnih omam, prične pisati spomine, ki se osredotočajo predvsem na službo, za katero misli, da jo je neupravičeno izgubil in da je pomembnejši kot v resnici je, pri tem pa njegova žena Katie, zaradi pridobitve podatkov o njegovem finančnem stanju, na disketo skopira še moževo pisarijo. Sporno disketo najdejo v fitness centru in Linda Litzke ter Chad Feldheimer sta za takojšno akcijo oz. prodajo te, grobo rečeno izsiljevanje, njun nadrejeni Ted oz. Richard Jenkins pa je proti. A nespretni dvojec v svojem pohlepu po denarju najprej zajebe zadevo z Osbournom Coxom, zaradi česar odide na rusko stran, sočasno pa se Linda, po seriji neuspešnih zvez, zaplete še v razmerje s simpatičnim Harryem, ki je sposoben zadovoljiti njo, Katie in še svojo ženo. Ob vsem tem je vseprisotna tudi CIA, ruski obveščevalci so zmedeni z nepomembno vsebino sporne diskete in zgodbe posameznikov se pri prepletanju in srečevanju zelo zapletejo.

Čas je hitro mineval in nek bizarni dogodek kot je izguba nepomembne diskete,  je zapletetel zgodbo do te mere, da je vse skupaj postalo zelo zanimivo. Prav všeč so mi te zgodbice malih ljudi, ki se zapletajo in odpletajo, ena najboljših pa sta American beauty in Crash, vendar pa je Burn after reading, kjub temi, z vohunskim pridihom, lahkotnejša, bolj sproščena, celo osvežujoča, kar je zasluga predvsem izjemne igralske ekipe in pa režisreskega dvojčka, že zdavnaj legendarnih bratov Coen.

Ta dva sta nizata filme po okusu filmovilov, kjer bi si upal izpostaviti Raising Arizona, Fargo z izjemno Frances McDormand, kultni The Big Lebowski, O brother, where art thou? s Clooneyem, No country for old men iz predhodnega leta oz. iz leta 2007 itd.

Kar se tiče igralske zasedbe, Brad Pitt ostaja, zame eden najboljših igralcev generacije, nekega obdobja oz. še širše, in če pobrskam na hitro po blogu najden Seven, 12 monkeys,The assassination of Jesse James by the coward Robert Ford, Babel, Inglorious basterds, itd.

Tudi vsi ostali iz igralske zasedbe so na vrhu najboljših ali tik pod vrhom, kar je verjetno stvar okusa in prav Burn after reading je stvar okusa.

Nekaterim brezvezen, po mojem mnenju pa večini, odličen izdelek, kjer je kar nekaj nepozabnih scen, meni najboljša pa je tista v omari.

Burn after reading.

  • Share/Bookmark
Zapisal izmisljeni | 20.12.2010 - 09:34 - Kategorije: Film -

Pa še malo filma, pred prazničnimi dnevi.

Nedeljski večer je zapolnil filmič iz leta 1990, z naslovom Bird on a wire, ki sem si ga moral še enkrat ogledati, saj je bil v moji glavi zapisan kot odličen.

birdonawire

A v otroštvu/najstništvu je imelo vse nekoliko drugačen pomen, tudi filmski svet je bil veliko enostavnješi, da ne rečem manj zahtevnejši.

Zgodba, kjer Rick Jarmin, katerega upodobi avstralec Mel Gibson, beži pred preteklostjo oz. pred pokvarjenimi FBI agenti in njihovimi člani, je precej slaba osnova, ob tem pa se mu pridruži še njegova bivša in dobimo tipični hollwoodski izdelek, kjer se glavna akterja do konca filma zbližata in rešita vse težave. Že pred časom je podoben, sodoben filmič, neuspešno poskušal to storiti TUKAJ.

A ni vse tako slabo, kot se sliši.

Mel Gibson je odlična izbira za trpečega, ki ga tolčejo z vseh strani on pa s tistimi svojimi grimasami, vse to moško prenaša in se na koncu maščuje, vendar bi rekel, da gre že videno v Smrtonosnem orožju oz. vseh njegovih delih in ostalih. Ne glede na to je posrečen izbor za junaka, saj se na prvo, prikupi vsem gledalkam/gledalcem, medtem ko njegova partnerka Marianne Graves oz. Goldie Hawn to uspe šele po določenem času, predvsem s svojo naivnostjo/neumnostmi.

Negativca filma sta David Carradine in Bill Duke, ki imata že 15 let neporavnane račune z Jarminom, ki ju je zajebal pri eni droga-import pošiljki, zaradi česar se je ves ta čas pod okriljem FBI skrival z izmišljenimi identitetami, ter selil po vseh koncih Amerike.

No, tokrat ga na bencinskem servisu, kjer je zaposlen, najprej prepozna bivša, istočasno pa ga pokvarjeni agent FBI, ki je v navezi z zgoraj omenjenim negativnim dvojcem, izbriše iz baze zaščitenih prič, kar se mi je zdelo še posebaj neverjetno, da lahko to stori en uradnik s pritiskom na eno tipko in že te ni.

Jarimin in njegova biša se podata v beg, pri tem pa ju lovijo negativci in policija, ki je prepričana, da sta umorila lastnika bencinskega servisa …..

Klišejske prigode tja do konca filma, vrhunec katere je žensko srečanje s kačo in igranje opic s pištolo, pogrešal sem samo še plapolajočo ameriško zastavo …..

A kot sem že zapisal, ni vse tako slabo kot se sliši, saj gre za neobremenjeni izdelek, katermu glavni namen je, da zabava občitnstvo in to mu kljub vsemu naštetemu dobro uspeva.

  • Share/Bookmark