Zapisal izmisljeni | 19.11.2010 - 11:22 - Kategorije: Potovanja

Sobotno jutro ni bilo nič drugačno od prejšnega, nežno jutranje sonce, delno mokre ulice …..

Tokrat sva na zajtrk odšla v Delicatessen, kjer je na izložbenem oknu pisalo, da imajo omlete, ki sva si jih tudi privoščila. Moja, sirova omleta, je imela za moj okus nekoliko preveč sira, a važno da je bila okusna, kakor tudi popečen, z maslom premazan, toast. Ponovno sem prelistal časopisje in ponovno je bila glavna tema nogomet, Wayne Rooney in Manchester United, daleč za tem pa so bile ostale novice in aktualnosti. Pri povratku v hotelsko sobo sva se ustavila v trgovini Tesco, ki je imela nekater izdelke kar 10x cenejše kot so pri nas. Založila sva se s pijačo in sadjem ter se pripravila za odhod na tekmo. Še predtem sva poskušala najti cyber caffe, a ga tako kot prejšnega dne nisva nikjer zasledila. Prijazno hotelsko osebje naju je odpeljalo v službene prostore, kjer sva lahko sprintala boarding passe za nadaljevanje potovanja, Liverpool – Barcelona in Barcelona – Treviso, saj računalnik v veži hotela ni imel printerja.

Spet sva se na postaji pred hotelom vkrcala na bus, ki naju je odpeljal do Piccadilly gardensa, kjer sva se nekoliko sprehodila in ogledala mestno jedro. Kolikor sem bil seznanjen je Manchester precej ubogo mesto za neke turistične oglede in znamenitosti, zaradi česar se nisva preveč trudila spoznati ga, po kosilu v enem izmed barov pa sva se z busom odpeljala na 3 kilometersko vožnjo proti Old traffordu. Na Chester roadu sva izstopila in pogled na Sir Matt Busby road je bil veličastven. Nepregledna množica ljudi v rdečem se je valila proti gledališču sanj kot tudi imenujejo stadion Manchester Uniteda. Na poti do stadiona sva kupila majico na kateri je bil Eric Cantona, pod njim pa napis I am not a man, I am Cantona ter šal z rdečim delom Manchester Uniteda in modrim, nasprotnega moštva West Bromwich Albiona, ki bo poleg slik in posnetkov, lep suvenir.

Na severni strani sva poiskala vhod številka 44 in se povzpela, če sem si prav zapomnil do 7. nivoja, kjer sva poiskala svoja sedeža. Pogled na igralno površino je bil kar nekoliko pretresljiv, saj so tribune izjemno strme, midva pa sva se nahajala na samem vrhu, v zadnjih vrstah najvišjega dela tribune, a občutek je bil krasen in definitivno vreden teh 38 funtov kolikor je stala ena karta. Ravno v času najinega prihoda na tribuno so na igrišče na ogrevanje prišli tudi igralci, ki so pričeli z ogrevanjem, po krajšem joggingu in raztegovanju so zaigrali pepčka, ševo oz. kakorkoli imenujete to, nato pa nekajkrat sprobali svoje strele oz. dolge podaje in se vrnili v slačilnice, midva pa sva odšla po pijačo in na stavnico ter vplačala dva funta na zmago s 3-0. Nekaj minut pred 15.00 uro so na igrišče vstopili sodniki in igralci obeh moštev, točno ob 15. uri pa se je začela tekma.

lineups

Domači so napadali z leve proti desni, torej obratno kot pri TV prenosu, če ga je mogoče kdo uspel gledati. Že v 5. minuti pa je po močnem prostem strelu portugalca Nanija, gostujoči golman Carson žogo odbil le do mehiškega čudežnega dečka Javiera Hernandeza, ki je zadel za 1-0, v 25. minuti pa je Nani povedel hiter nasprotni napad in po dvojin podaji z bolgarom Berbatovom, povišal na 2-0 in kazalo je na lahko zmago, jaz pa sem že izjavil, da mi je žal ker nisem stavil na višjo zmago. A drugi polčas je prinesel preobrat, najprej je za domače, srbski branilec Nemanja Vidić zadel vratnico, spet pa je do izraza prišla tista, kdor ne da – dobi, pri tem pa je po prostem strelu z desne, ki ga je izvedel Brunt, francoz Patrice Evra v 50. minuti srečanja, premagal lastnega golmana in znižal na 2-1- Le pet minut kasneje je bil spet v akciji Brunt, ki je z leve podal v sredino, visoko in nenevarno podajo pa je golman Van der Sar spremenil v gol, saj je čisto amatersko izpustil žogo in jo podaril Tchoyi, ki je iz neposredne bližine žogo potisnil v prazen gol. 2-2. Do takrat mirna, gledališka publika je pričela vzklikati Rooney, Rooney in kmalu oz. v 72. minuti srečanja je idol domačih le vstopil v igro, a pričakovanega preobrata ni prinesel. Po dominanci v prvem polčasu in komfortnem vodstvu so rdeči vragi v drugem polčasu nerazumljivo padli, zvezna vrsta je izgubila primat na sredini, obrambna vrsta pa je z dvema posamičnima kiksoma dovolila gostom, da jih ujamejo. Kaže, da so se nato ustrašili, v tej zmedi in paniki pa niso znali uiti še enemu remiju, ki jih je v tej sezoni že preveč.

Tekma se je končala z ubogih 2-2 kar je bilo eno od presenečenj kola, mene pa je še najbolj presenetila miroljubnost navijačev. Huligani in divja sedemdeseta ter osemdeseta so v Angliji že zdavnaj pozabljena, kaže pa da tudi navijaštvo kot ga poznamo pri nas, glasno petje in vzpodbujanje moštva skozi celo tekmo. Nekaj skupinskih vzklikov United in pa skandiranje Rooneyu pred vstopom je bilo vse kar so zmogli domači navijači oz. publika, ki naj bi se je zbralo točno 72.272. Gledališče, ja.

Z grenkim priokusom sva zapustila stadion, odpešačila po Chester roadu proti centru, saj je bila gneča po koncu tekme neznosna, štiripasovnico so zaprli, kolone pa so se daljšale. Po 15-ih minutah sva skočila na bus proti mestu oz. Piccadilly gardensu in odšla na večerjo. Italijanska restavracija na Back Piccadillyu, točno nasproti avtobusne postaje, preko parka, je bila odličen izbor, saj so bile testenine odlične. Sledilo je večerno raziskovanje mestnega jedra, lovljenje avtobusnega prevoza do Didsburya, kjer sva si tudi nekoliko ogledala nočno življenje, nato pa hotelska soba in pakiranje.

Nedelja je bila dan za odhod.

  • Share/Bookmark
 

Zapis je bil objavljen 19.11.2010 ob 11:22 in je shranjen pod Potovanja. Komentarjem lahko sledite z RSS 2.0 virom. Lahko komentirate, ali pustite trackback s svoje strani.

« || »

7 komentarjev

  1. 19.11.2010 @ 19:18

    Ah ja…bi pa že morali zmagati, če si jih ti prišel gledat…pol ti pa remi naredijo…da bi jih tud… /joooooj…zdej bo pa tudi zame že čas, da se spravim na tekmo. 38 funtov je pa čist spodobna cena…) Po dolgem času….sem si zdej zadnje tri prebrala….živa sem še. In mojim gre kar dobro, ja. /dans sem pa sanjala čist zmešane sanje v katerih je “nastopal” tudi Fabianski – kot strelec edinega gola – sam ne vem na kateri tekmi.)

    Bod mi fajn.

    Zapisal nish
  2. 19.11.2010 @ 22:46

    nisem mogel verjeti, 2-2 potem ko sem razmišljal ali bo 3,4 ali 5-0.

    saj vem, da si živa, berem tkomal včasih …..

    zaenkrat so tvoji zelo dobri, čeprav pričakujem črno obdobje, ki je pri nekaterih že končano, upam …..

    enako

    Zapisal izmisljeni
  3. 21.11.2010 @ 15:46

    Sedaj so huligani izven stadionov. Stvari niso čisto nič pozabljene.

    Maš na youtube kar dosti posnetkov pretepov navijačev in policajev, ki se dogajajo na ulicah, ne pa na stadionih kot včasih.

    Zapisal mhm
  4. 21.11.2010 @ 22:05

    mhm, ne gre se samo za huligane, tudi brez pravih navijačev so ostali.

    Cene kart so, v časih v katerih živimo, za srednji sloj predrage, klubi pa služijo z ložami za bogataše in družinskimi paketi za tiste višje sloje, medtem ko raja/pravi navijači, ki so bili nekoč prisotni na stadionih in jim dajali tisto pravo navijaško vzdušje, pa tekme spremlja prek TV zaslonov, doma ali v pubih.

    jaz sem bil raočaran nad odsotnostjo navijačev in navijaškega duha, ne z odsotnostjo huliganov, ki so nekaj povsem drugega

    na žalost so se domnevno navijaški obračuni huliganov že zdavnaj preoblikovali v kriminalne obračune povezane z drogo in ostalimi kriminalnimi dejanji, navijaštvo pa je le še nekakšna krinka pripadnosti teritoriju/bossu in ne nogometnemu klubu

    Zapisal izmisljeni
  5. 25.11.2010 @ 23:16

    [...] ekipo, 14.9.1963 je namreč zaigral proti West Bromwich Albionu, dvoboju ekip, ki sem ju gledal 47 let kasneje. Mladi Best je vsako leto počasi napredoval in postajal vse pomembnejši igralec moštva, pri tem [...]

  6. 14.06.2011 @ 02:24

    [...] 18 zmag in samo en neodločen izid, pa še na tega sem naletel ob svojem prvem obisku svetišča; TUKAJ. A od zmag in priznanj/trofej k nekoliko manj prijetnim temam, to je k finalu Lige prvakov, kjer je [...]

  7. 22.08.2011 @ 10:02

    [...] sliko o kvaliteti nigerijca v ne preveč kvalitetnem premierligašu, ki sem ga gledal pred meseci na Old Traffordu. Njegovi zadetki na petih zaporednih srečanjih so klubski rekord in prepričan sem, da bi brez [...]

Komentiraj

Komentiranje iz tujine je omogočeno zgolj prijavljenim uporabnikom !