Zapisal izmisljeni | 9.11.2010 - 16:10 - Kategorije: 04.Serie A

Societa Sportiva Lazio oz. kot je v naslovu SS Lazio, je eno od najugodnejših presenečenj nogometne jeseni 2010, ki je v tej sezoni, v štartu, preseglo vsa pričakovanja, podobno kot v Nemčiji ta klub TUKAJ, vendar pa so zadnje tekme pokazale, da bosta verjetno oba, s časom zdrsnila z vrhov lestvic, zaradi česar je zdaj eden zadnjih najprimernejših trenutkov za objavico.

laziale

 

 

SS Lazio

Velika večina jih je prepričanih, da je eden najzaslužnejših za njihov nepričakovani vzpon trener Eduardo Reja, ki so ga biancocelesti, kot jih ljubkovalno kličejo, ukradli splitskemu Hajduku, kjer je delal predtem. Eddy, kot ga kličejo je strokovnjak z 20-letnim trenerskim stažom iz bližnje nam Gorice, ki je pred že omenjenim Hajdukom vodil napoli, Cagliari, Catanio, Genovo, Vicenzo, Torino, Brescio, Lecce, Bologno, Verono itd, kar pomeni, da je prekaljeni maček italijanskih trenerskih klopi. V prejšni sezoni oz. februarja 2010 je prispel iz Splita v Rim kot krizni trener, ki je nato precej elegantno klub rešil izpada v drugo ligo, v tej pa, kot je že razvidno iz uvoda, navdušuje in drži vrh italijanske Serie A.

Pri tem pa seveda ne gre brez kvalitetnih igralcev in tukaj je še njihova ekipa:

golmani: urugvajec Fernando Muslera, Albano Bizzarri in Tommaso Berni

branilci: Guglielno Stendardo, Giuseppe Biava, Riccardo Bonetto, švicar Stephan Lichtsteiner, romun Stefan Radu, španec Javier Garrido, francoz Mobido Diakite, brazilec Andre Dias, argentinec z italijanskim državljanstvom Lionel Scaloni in mladi belgijec z angolskim poreklom Luis Pedro Cavanda

zvezna vrsta: Stefano Mauri, Fabio Firmani, Cristrian Brocchi, Pascuale Foggia, Simone Del Nero, Alberto Quadri, mladi Riccardo Perpetuini, Cristina Ledesma z argentinskim poreklom, Alvaro Gonzales  z urugvajskim poreklom, Manfredini s poreklom Slonokoščene obale, australec z italijanskim poreklom Mark Bresciano, alžirec s francoskim državljanstvom Mourad Meghni, urugvajec s španskim državljanstvom Lucas Correa, brazilca Metuzalem in Hernanes

napadalci: kapetan Tommaso Rochi, Sergio Floccari, urugvajec z italijanskim državljanstvom Gonzalo Barreto, argentinec z  italijanskim državljanstvom Mauro Zarate in mladi čeh Libor Kozak

Vse skupaj realno gledano res ni za naslov prvaka, a nekaj izvrstnih posameznikov, ki v tem trenutku igra odlično, je dovolj za borbo, za ta vrh italijanskega prvenstva, kjer je vse preveč taktičnih omejitev, šablon, defanzive, posledično negledljivega nogometa in Lazio, ki ga gledamo v zadnjih tednih, je prava osvežitev.

Klub, ki je bil ustanovljen daljnega leta 1900 je do sedaj osvojil samo dva prvenstva in sicer daljnega 1973/74 ter 1999/2000, 5 pokalnih tekmovanj 1997/98, 1999/2000, 2003/04, 2008/09, italijanski Superpokal ‘58, ‘98, 2000, 2009, Pokal UEFA 1998-99 in Evropski superpokal ‘99, iz česar je razvidno, da so šele ob koncu prejšnega stoletja postali ena od italijanskih klubskih velesil, kar je zasluga predvsem takratnega predsednika kluba Cragnottija.

Sergio Cragnotti je s pomočjo velikanke Cirio, z velikimi vlaganji in za tiste čase nesramno bogatimi nakupi poskrbel za izjemno močno moštvo, v katerem je bilo kar nekaj nogometašev, nad katerimi sem se navduševal. Imena kot so Siniša Mihajlović, Dejan Stanković, Pavel Nedved, Cristian Vieri, Paolo Di Canio, Alessandro Nesta, Diego Simeone, Juan Sebastian Veron, Hernan Crespo, Claudio Lopez, Marcelo Salas in ostali, so me po mladostniškem simpatiziranju z AC Milanom, nagnili na stran sinje modrih, ki so mi v teh slabih časih za italijanski nogomet, še vedno nekako najbolj pri srcu.

Igralcev, ki so predtem zaznamovali svoje obdobje, kot so Silvio Piola, Bruno Giordana, Giuseppe Wilson, Giuseppe Signori, Pierluigi Cassiraghi, Giorgio Chinaglia, Aldo Puccinelli in ostali, nisem preveč poznal, nekater več, nekatere manj, zato pa sem toliko bolj, z zanimanjem, spremljal njihove navijače s severnega dela olimpijskega stadiona. Že res, da so včasih nekoliko preveč ekstemni, a v današnjih časih ima skoraj vsak klub takšno skupino v svoji sredini, OPROSTI. Priznam, da me je fascinirala njihova privženost klubu ter še nekatere ideje, ki pa nimajo preveč zveze z nogometom, da pa ne zaidem preveč …..

Prav dobro se počutim, ko vidim da je Lazio spet na vrhu lestvice, kjer ga že kar nekaj časa ni bilo, dobro razpoloženje pa je le nekoliko skazil poraz v mestnem derbiju, ko jih je AS Roma premagala z dvema sumljivo dosojenima penaloma, kar pa je bil šele njihov drugi poraz v sezoni. 

Forza Lazio, za katerega sem med pisanjem te objave ugotovil, da je enkrat že dobil svojo objavo TUKAJ, a kaj naj jaz zdaj, bi rekli …..

 

  • Share/Bookmark
 

Zapis je bil objavljen 9.11.2010 ob 16:10 in je shranjen pod 04.Serie A. Komentarjem lahko sledite z RSS 2.0 virom. Lahko komentirate, ali pustite trackback s svoje strani.

« || »

1 komentar

  1. 12.06.2011 @ 01:04

    [...] in kot je že razvidno je bil četrti Udinese, peto mesto pa je pripalo rimskem predstavniku. Tudi SS Lazio zlahka prištejem med letošnja pozitivna presenečenja sezone, kar mi je še posebaj všeč, saj ni [...]

Komentiraj

Komentiranje iz tujine je omogočeno zgolj prijavljenim uporabnikom !