Zapisal izmisljeni | 30.08.2010 - 10:44 - Kategorije: sezona 2010-11, sezona 2010-11 -

Pred dnevi oz. v petek, 27.8.2010 je bil v Monacu odigran 35. evropski Super pokal oz. UEFA Super cup, kar je nekakšen uvod v novo sezono Champions league in Europa league.

Predstavnik prve je bil lanjski zmagovalec Champions League, italijanski Inter, predstavnik Europa league pa je bil prav tako njen zmagovalec Atletico Madrid.

Inter v formaciji 4-3-2-1; Julio Cesar – Cristian Chivu, Lucio, Walter Samuel, Maicon – Esteban Cambiasso, Javier Zanetti, Dejan Stanković – Samuel Eto’o, Wesley Sneijder – Diego Milito

Atletico Madrid v formaciji 4-1-3-2; David De Gea – Alvaro Dominguez, Diego Godin, Luis Perea, Tomaš Ujfaluši – Paulo Assuncao – Simao, Raul Garcia, Jose Antonio Reyes – Diego Forlan, Sergio Aguero

Priznam, da sem pričetek tekme zamudil saj se je pot iz italijanskega Sistiana preko vrhniške pizzerije oz. školjk nekoliko zavlekla, a nič zato saj je bil po komentatorjevih besedah ta prvi del dokaj nezanimiv. V drugem polčasu se mi prav tako ni zdela preveč kvalitetna tekma, kar je razumljivo, saj ekipe šele lovijo pravo formo, Super cup pa v nogometni javnosti nima neke prestižne vrednosti. A lovorike štejejo in Atletico Madrid si je veliko bolj želel zmage kot njegov nasprotnik Inter, ki je lani potešil skoraj vse svoje potrebe po zmagah/lovorikah. Prvi gol na srečanju je dosegel že nekoliko pozabljeni Jose Antonio Reyes, ki se je v 62. minuti le uspel zadržati na nogah in se zariti skozi italijansko obrambo ter povesti Atletico v vodstvo z 1-0. Na drugi strani je novi strateg italijanske ekipe in naslednik kontroverznega portugalca Mourinha, Rafa Benitez želel po domačem Super pokalu še tega evropskega oz. je želel z nadaljevanjem uspehov Intera, saj se je dobro zavedal, da bo stalno pod pristiskom mourinhovega duha. Po preveč pasivni urici igralnega časa in zaostanku z 0-1 je namesto Stankovića v igro uvedel Gorana Pandeva, namesto nerazpoloženega Sneidera pa Philippe Coutinha, a do željenih sprememb rezultata ni prišlo. Trener Atletica Quique Sanches Flores je namrec že pričel z zapiranjem tekme, namesto strelca Reyesa je vstopil Fran Merida, namesto Forlana pa Jose Mauel Jurado in v 83. minuti srečanja je Sergio Aguero v enem izmed hitrih nasprotnih napadov zadel za končnih 0-2. Italijanskemu delu je postalo jasno, da je sanj o ponovitvi barceloninih uspehov oz. šestih lovorik, konec, španski del pa je zaploskal še tretji menjavi v njihovem moštvu, ko je Simao zapustil igrišče, za nekaj kratkih trenutkov pa vstopil Ignacio Camacho.

Atletico Madrid torej nadaljeval s svojimi uspehi, Interjevi pa so se enkrat morali nehati.

  • Share/Bookmark
Zapisal izmisljeni | 30.08.2010 - 01:15 - Kategorije: sezona 2010-11 -

Kot je že v navadi, ob pričetku Champions league oz. Lige prvakov, ostali nogomet pade v ozadje in tudi tokrat je bilo tako, v senci žreba za Champions league je bilo žrebanje skupin za Europa league ….

el

Po lanjskem precej zanimivem, debitantskem tekmovanju UEFA Europa league 2009/10, so letos pričakovanja še nekoliko višja, pri tem pa so za nami že kvalifikacijski dvoboji.

V prvem predkolu je ljubljansko Olimpijo izločil bosanski Široki Brijeg, a bolj kot sam izpad je nekaj kasneje, odmevala afera, kjer naj bi bili dogovorjeni rezultati oz. po domače povedano, bosancem prodani tekmi. V drugem kvalifikacijskem krogu se je tekmovanju priključila še Gorica, ki pa je trajala kot ljubljanski klub oz. je takoj izpadla. Boljši je bil danski Randers, po zaenkrat znanih podatkih, v poštenem obračunu, brez finančne pomoči oz. podkupovanja slovenskega nasprotnika. Tudi štajerski ponos oz. Maribor se je priključil tekmovanju v tej fazi in kot zadnji slovenski predstavnik opral slovensko čast z izločitvijo madžarskega Videotona, po katerem so v tretjem krogu za nasprotnika dobili škotski Hibernian, ki pa prav tako ni bil dorastel nasprotnik vijoličnemu moštvu. V zadnjem, četrtem predkolu pa se je končala še zadnja slovenska nogometna klubska uspešnica, saj je bil italijanski Palermo vsaj za razred boljši nasprotnik.

No, pa sem spet zašel s teme oz. bistva, ki pa je predstavitev skupin Europa league za 2010/11;

A skupina; Juventus, Manchester City, Red Bull Salzburg, Lech Poznan

Silna vlaganja šeikov/lastnikov kluba v Manchester City naj bi v naslednjih letih prinesla kup lovorik, a uspeh preko noči je utopija in zaenkrat lahko osvojijo samo skupino A. Tudi prenovljeni/pomlajeni Juventus naj bi počasi našel pot v vrh svetovnega nogometa, a je pred njimi še veliko dela in drugo mesto v tej skupini se zdi zaenkrat najbolj realno. Red Bull Salzburg je bil v preteklosti veliko močnejši kot je v tej sezoni, odhodi igralcev kot so Alexander Zickler, Somen Tchoyi, Marc Janko itd. pa se bodo morali poznati in po mojem mnenju so lahko največ tretji, ob tem pa moram povedati, da mi poljska ekipica Lecha ni preveč znana.

B skupina; Atletico Madrid, Bayer Leverkusen, Rosenborg, Aris

Atletico Madrid je po žrebu, z zmago v Superpokalu postal tudi uradno najboljši klub v Evropi, kar pomeni da je tudi v tem tekmovanju oz. skupini glavni favorit, a dejstvo je, da je tudi nemški Bayer zelo neugodno moštvo. Nemška ekipa je pridobila na moči in samozavesti s povratkom Ballacka in mislim, da bodo tu nekje z Atleticom. Precej slabši ekipi norveškega Rosenborga in grškega Arisa naj bi se udarili za tretje mesto. Hladni skandinavci, ki jih iz ne tako oddaljene preteklosti še vedno pomnimo kot redne udeležence elitne Champions league in pa vročekrvni grki z nekoliko pozabljenim argentinskim strokovnjakom Hectorjem Cuperjem naj bi bila čisti nasprotji in zanimivo bo videti kateri pol bo prevagal. Jaz se nagibam na hladnejšo stran.

C skupina; Sporting, Lille, Levski Sofia, Gent

Precej izenačena skupina na prvi pogled, čeprav naj bi pirenejska predstavnika imela nekolikoveč kvalitete oz. bolje reči/zapisati, znanih imen. Predvsem to velja za portugalski Sporting, ki je konstanta evropskega nogometa in ki ima v svojih vrstah kar nekaj odličnih posameznikov. Podobno je s francosko ekipo, kjer je zame eden največjih talentov nogometne prihodnosti, minijaturni belgijec Eden Hazard, ki naj bi Lille popeljal najmanj do drugega mesta v tej skupini. Njegovi rojaki oz. klub iz njegove domovine, Gent je slovenski javnosti zanimiv predvsem zaradi slovenskega tria, Marko Šuler, Matija Škarabot, Zlatan Ljubijankić, naj bi z bolgarskim predstavnikom obračunal za tretje mesto, pri tem pa je Levski zaenkrat bolj kot ne, neznanka.

D skupina; Villarreal, Club Brugge, Dinamo Zagreb, PAOK

Španska ekipa velja za velikega favorita skupine, a mislim, da ne bo vse tako lahko, saj je Club Brugge zelo nevarna ekipica, kjer je lani navduševal hrvat Ivan Perišić. Hrvaški Dinamo Zagreb je spet v turbolenci, po zamenjavi na trenerskem mestu pa je glavni sedaj bosanski strokovnjak Vahid Halilhodžić, ki se ne bo pustil j…. nikomur, ne brači Mamić, ne slovitejšim nasprotnikom. Grški PAOK je eno od največjih imen grškega nogometa, a po mojem mnenju je njihova relanost zadnje/četrto mesto, čeprav se lahko v tej skupini zgodi marsikaj.

E Skupina; AZ Aalkmar, Dinamo Kijev, Bate Borisov, Sheriff Tiraspol

Edini zahodno-evropski predstavnik skupine naj bi bil favorit za vodilno mesto v tej skupini, a ukrajinski Dinamo se mi zdi podcenjena ekipa, ki bi lahko zasedla vrh, saj imajo nekaj izvrstnih posameznikov kot so Shevchenko, Gusev, Milevsky, Ninković itd. Bate Borisov in Sheriff naj bi bila za razred slabša, a sta v preteklosti že pokazala, da znata igrati nogomet in hkrati presenetiti favorizirana moštva.

F skupina; CSKA Moskva, Palermo, Sparta Praga, Lousanne-Sport

CSKA Moskva je po mojem mnenju veliki favorit, italijanski predstavnik Palermo sveže okrepljen z mariborskima igralcem Bačinovićem in Iličevićem pa naj bi bil njegov najresnejši nasprotnik. Češki nogomet je imel vedno nekaj romantiččnega v sebi, priznani strokovnjak Joszef Chovanec pa naj bi mešanico mladosti in izkušenj probal popeljati v naslednjo fazo tekmovanja. Švicarski nogomet se počasi prebuja in njihovi predstavniki so v zadnjih letih kar nekajkrat dokazali, da imajo kvaliteto, a za Lousanno-Sport menim, da nima prevelikih možnosti za odmevnejši rezultat.

G skupina: Zenit St. Petersburg, Anderlecht, AEK, Hajduk

Izredno zanimiva skupina, kjer ni potrebno posebaj izpostavljati ruskega Zenita, ki je v zadnjih letih demonstriral atraktiven in kvaliteten nogomet. Tudi belgijski Anderlecht je že leta tu nekje v sredini evropskega nogometa, še enkrat več pa bi izpostavil igralca z imenom Romelu Lukaku, ob njem pa še Mbarka Boussoufo, ki sta zagotovo njihova glavna moč. V grškem AEKu kot je to pri temperamentnih grkih v navadi, vre, saj so pred dnevi na You tube zaokrožili posnetki navijaški napadi na lastnega trenerja Dušana Bajevića, ki mu še vedno niso oprostili prestopa v Olyimpiacos pred leti. Definitivno eno najtežjih možnih gostovanj za nasprotnike kar pomeni tudi zelo malo točk za njihove nasprotnike, precej podobno pa bi se znalo zgoditi tudi v Splitu, kjer je po letih mrtvila in neuspehov, legendarni Stanko Poklepović uspel prebuditi ekipo, mesto, regijo in z razigranim bosancem Senijadom Ibričićem je Hajduk v velikem naletu.

H skupina; Stuttgart, Getafe, Odense, Young boys

Nemški predstavnik me je razočaral s prodajo svojega talentiranega Rudya, a še vedno gre za močno ekipo, ki naj bi zasedla vrh te skupine. Španski predstavnik Getafe je sam po sebi moštvo vredno spoštovanja saj prihaja iz ene najmočnejših lig, španske Premiere division, a to jim ne garantira mirnega spanca. Odense je definitivno ekipa sposobna presenečenj, švicarski Young boys pa smo do-dobra spoznali v obračunih s slovitim Tottenhamom, kjer so pokazali, da so mnogo več kot simpatična ekipica in tudi v tej skupini se mi zdi kar nekaj zanimivih kombinacij, predvsem ta, da bi bili prav švicarji lahko drugi.

I skupina; PSV Eindhoven, Sampdoria, Metalist, Debrecen

Nizozemski PSV ima spet izjemen rod talentiranih nogometašev, kjer so me do sedaj najbolj navdušili Ibrahim Afellay, šveda Ola Toivonem in posojeni Marcus Berg ter madžarski as Balazs Dzsudzsak. Skratka, meni zelo simpatična ekipa, ki bi se z italijanskim predstavnikom lahko udarila za vrh. Sampdoria je v iskanju stare slave, Cassano & company pa so ena od nagaznih min, bi rekel moj stari. Neugodni, a prav takšni so tudi ukrajinci Metalist, ki so če se ne motim v zadnji sezoni UEFA pokala prišli kar do osmine finala, kar pomeni da znajo presenetiti. Podobno velja tudi za madžarski Debrecen, ki ga nekoliko podrobneje spremljam še od tiste rapsodije proti Čiri Blaževiću in takrat njegovem Hajduku, 2006 če me spomin ne vara, konstantni napredek pa je bil lani kronan z nastopi v elitni Champions league. Ukrajinci vs. madžari naj bi bil obračun za tretje mesto, kjer bi minimalno prednost namenil našim sosedom, madžarom.

J skupina; Sevilla, Paris Saint Germain, Borussia Dortmund, Karpaty Lviv

Izjemna skupina, kjer naj bi Sevilla s svojimi zvezdniki le bila v mali prednosti pred konkurenti. Predvsem Borussia Dortmund se mi zdi nevarna, saj ima v svojih vrstah izjemnega paragvajca Lucasa Barriosa, ki bi jih prav lahko potisnil na vrh lestvice. Parižani so kot že mnogokrat doslej v še enem obupnem poskusu priti v nogometno elito, a na njihovo žalost so eno redkih velemest brez uspešnega nogometnega kluba, saj se ob njih spomnim samo še Berlina. Karpaty Lviv je po pravici povedano, zame največja neznanka, saj razen tega da obstajajo o njih ne vem praktično ničesar, a hvala-bogu za internet in satelitsko, ki bosta v veliko pomoč pri spoznavanju teh.

K skupina; Liverpool, Steaua, Napoli, Utrecht

Tudi tukaj bo pokalo, bi lahko rekli. Sloviti Liverpool, ki je že 20 let brez naslova državnega prvaka in ki naj bi ga kmalu zapustili največji zvezdniki, se je komaj prebil vsaj do te tolažilne lige, kot jo nekateri radi imenujemo. Kakorkoli že zaradi imena in stare slave so favoriti te skupine, pa čeprav je tu še simpatično/nevarni Napoli, ki ga kot je že znano iz prejšnih zapisov, simpatiziram še iz časov Maradone in Carece. Tudi romunska Steaua je nevarna ekipa, ki v teh finančno-norih časih kot ena redkih ekip z Balkana še nekako drži korak vsaj s to zlato-evropsko-sredino. Utrecht, po pravici povedano, ne vidim v istem kakovostnem razredu kot naštete tri.

L skupina: Porto, Bešiktaš, CSKA Sofia, Rapid

Porto je slovito ime evropskega nogometa, a dobivam občutek, da ne morejo proizvesti in odkriti toliko talentov kot jih lahko prodajo, npr. letos Bruno Alves in Raul Meireles, zaradi česar so bili med drugim primorani nakupovati tudi pri konkurentih. A kljub mojim slabim občutkom bi morali osvojiti eno od prvih dveh mest v skupini, pri tem pa jim bo najresnejši konkurent turši Bešiktaš. Ekipa, ki jo vodi Bernd Schuster je v svoje vrste zvabila prav bivšega igralca Porta, Ricarda Quaresmo, ki pa v tujih klubih nikakor ne uspe ponoviti blestečih predstav iz porugalske lige in prav zanima me kako se bo izkazal tokrat, ne glede na to pa vidim turke vsaj na drugem mestu. Kandidata za tretje mesto naj bi bila nekoliko slabša bolgarski CSKA Sofia in avstrijski Rapid, ki je v času kvalifikacij ostal brez enega najboljših igralcev, hrvata Nikice Jelavića.

  • Share/Bookmark
Zapisal izmisljeni | 27.08.2010 - 09:04 - Kategorije: 04.Serie A -

Naslednja za obdelati je italijanska Seria A, ki je v zadnjih letih izgubila primat najkvalitetnejše lige, kamor so drli največji nogometni znalci. Taktične perfekcije, defenziva pred ofenzivo, neatrakitivnost, posledično pomanjkanje pravih nogometnih zvezdnikov in ostale pomanjkljivosti so jo pahnile v nekakšno osrednjost za katero je vse manj zanimanja, a še vedno gre za eno najkvalitetnejših nogometnih lig. Eden od dokazov za to je tudi lanskoletni uspeh italijanskega Intera, kateremu sem nekaj takega v lanskoletni napovedi italijanske sezone v objavi TUKAJ tudi napovedal, a pustimo preteklost in se posvetimo prihodnosti.

Z novimi odstavki so dodani transferji, ki so bili realizirani v času od objave do konca prestopnega roka.

 

sa

INTER  Tudi tukaj bom predstavitev klubov oz. transferjev pričel z aktualnim italijanskim prvakom oz. pokalnim zmagovalcem, Evropskim prvakom in še zmagovalcem italijanskega Superpokala. Prav Superpokal je prva letošnja lovorika Intera, ki je 21.8. v Milanu s 3-1 odpravil večno drugo AS Romo. Še predtem je kot je že znano Inter zamenjal trenerja oz. je po odhodu uspešnega Jose Mourinha, pripeljal španskega strokovnjaka Rafa Beniteza, ki je zapustil sloviti Liverpool. Kar se tiče sprememb v igralskem kadru, so te minimalne, čeprav je, kot je to pri italijanih v navadi, šlo za kopico transferjev, vendar se bom poskušal osredotočati samo na najpomembnejše. Torej, v klub so prispeli francoz Jonathan Biabiany za katerega so Parmi odšteli 4,5 milijona eurov, brazilski up Philippe Coutinho za katerega so brazilskemu Vasca de Gami odšteli 3,4 milijona eurov, v transferju brez odškodnine Luca Castellazzi iz Sampdorije in pa kopica mladih igralcev iz rezervnega moštva oz. Intera Primavere. Ob tem so se s posoj vrnili rahlo pozabljeni brazilski virtuoz Mancini, ki je bil v sosedskem AC Milanu,  honduraški reprezentant David Suazo ki je bil v Genovi, argentinec Nicolas Burdisso v AS Romi, kolumbijec Nelson Rivas v Livornu, brazilec Kerlon v Ajaxu, nigerijec Victor Obinna je bil v španski Malagi itd. V nasprotni smeri oz. iz kluba so odšli, prav tako številni na katere v prihodnosti niso računali več, v prvi vrsti problematični Mario Balotelli čigar prestop v Manchester City je stal 26,6 milijona eurov, nedokazani portugalski talent Ricardo Quaresma je prestopil v turški Bešitkaš za 6,6 milijona, čilenec Luis Jimenez v Ternano za 3,3 milijona, slovenski nogometni up Rene Krhin v Bologno za 2,4 milijona eurov, madžar Attila Filkor in romun Christian Dominuta sta odšla v sosednji AC Milan za po 900.000 eurov itd, legendarni golman Francesco Toldo pa se je nogometno upokojil. V množici transferjev oz. prodaj in posoj bi izpostavil še enega slovenskega mladeniča, Vid Belec je bil namreč posojen v nižjeligaški FC Crotone, kjer bo poskušal do večje minutaže, do katere v zelo močnem Interu ne bi mogel. Tu bodo imeli verjetno največjo minutažo namreč preverjeni asi kot so Julio Cesar, Lucio, Maicon, Ivan Cordoba, Javier Zanetti, Walter Samuel, Nicolas Burdisso, Christian Chivu, Davide Santon, Dejan Stanković, Thiago Motta, Esteban Cambiasso, Wesley Sneijder, Sulley Muntari, Samuel Eto’o, Diego Milito, Goran Pandev in ostali, v naslednjih dneh pa bo dokončno jasen tudi igralski kader, saj se konec prestopnega roka že približuje, kakor naj bi se Interu približevala Mascerano in Kuyt, oba zaenkrat še Liverpoolova igralca. Mislim, da je Inter, ne glede na transferje do konca prestopnega roka še vedno premočen za italijansko ligo, v Champions league pa itak še nikomur ni uspelo obraniti naslova in tudi njim ga verjetno ne bo.

Argentinec Nicolas Burdisso je po vrnitvi v matični Inter le izposloval prodajo, nazaj v Romo, kjer je predtem nastopal kot posojen igralec, pri tem pa so njegovi novi delodajalci plačali 8 milijonov eurov, nigerijec Victor Obinna je bil posojen v angleški West Ham, vse ostalo pa ni preveč pomembno oz. zanimivo. Inter ostaja približno enako močan, saj jim ni uspelo realizirati transferjev liverpoolovih igralcev, le trener Benitez se mi zdi handicap, a po Mourinhu bi bil to vsak.

AS ROMA  Podobno kot večina italijanskih klubov je imela pred pričetkom nove sezone kopico transferjev, a tu so le nekateri najpomembnejši; V času sestavljanja te objave je iz Fiorentine za 2,7 milijona eurov prispel Alessio Cerci, po posoji v Romi je iz Dinama Bukarešte za 720.000 eurov dokončno prestopil romun Bogdan Lobont, iz brazilskega Flamenga je prispel kontraverzni brazilec Adriano, Fabio Simplicio iz Palerma, Aleandro Rosi iz Siene itd, ob tem so se s posoj vrnili Stefano Okaka – Fulham, Cicinho – Sao Paolo, Ahmed Barusso in Simone Loria – Torino ter še nekateri, ekipi so se priključili še nekateri mladci iz drugega mošta oz. Roma Primavere, iz argentinskega Rosaria pa je za 450.000 eurov na enoletno posojo pripeljan Guillermo Burdisso. V nasprotni smeri oz. iz kluba je odšel njegov starejši brat Nicolas Burdisso, ki je zaključil svojo posojo in se vrnil v matični Inter, za 1,3 milijona eura je v Udinese prodan Marco Motta, za 1,4 milijona v Sampdorijo Stefano Guberti, manj znanih pa sploh ne bi našteval. Rajši preletim tiste, ki naj bi bili nosilci igre v naslednji sezoni in sicer Julio Sergio, Doni, Juan, Philippe Mexes, John Arne Riise, Marco Andreolli, Marco Cassetti, David Pizzaro, Fabio Simplicio, Taddei, Simone Perrotta, Meteo Brighi, Daniele De Rossi, Alessio Cerci, Jeremy Menez, Adriano, Mirko Vučinić, Stefano Okaka, Francesco Totti in ostali. Meni izjemno antipatični trener Claudio Ranieri in njegova squadra upajo, da se bodo končno uspeli znebiti tega večno drugi, v kar pa ne verjamem preveč, kar je pokazal že poraz v Superpokalu proti prvakom, v Champions league pa itak niso preveč konkurenčni.

Kot sem že zgoraj zapisal, se je za 8 milijonov, iz Intera v Romo vrnil argentinec Nicolas Burdisso, v samem zaključku prestopnega roka pa je bil iz AC Milana kar nekako izgnan odvečni italijanski reprezentant Marco Borriello, ki bo tu kot posojen igralec.

AC MILAN – Drugi milanski klub se že kar nekaj čas otepa s finančnimi težavami oz. ne prevelikimi vlaganji lastnika Berlusconija in pa s svojo ostarelo ekipo, ki jo poskušajo počasi pomladiti. V duhu recesije se je AC Milan pred novo sezono okrepil z redkimi pravimi nakupi, za 6,3 milijona eurov je iz Genove prispel grk Sokratis Papastathopoulos, za po 900.000 eurov iz sosednjega Intera madžar Attila Filkor in romun Christian Dominuta, kolumbijec Mario Yepes iz Verone in nekaj mladcev iz druge ekipe, na posojo pa je iz Genove prispel še golman Marco Amelia, vendar plačilo ni znano. Prav tako niso znane podrobnosti dogovora oz. zanimivega transferja v katerem je iz angleškega Portsmoutha v Genovo za 5,9 milijona eurov prispel ganec Kevin-Prinec Boateng, ki je bil takoj zatem za neznano vsoto posojen v AC Milan. Pri odhodih iz kluba je Marco Storari za 4,1 milijona odšel v Juventus, svoje kariere sta zaključila brazilski golman Dida in Giuseppe Favalli, anglež David Beckham se je vrnil v L.A.Galaxy, brazilec Mancini pa v Inter. Kup neznanih in neuveljavljenih igralcev je prav tako poiskalo klube, kjer bodo več igrali, kup mladeničev, ki bi v prihodnosti lahko koristili, pa je poslano na razne posoje med njimi tudi gabonec s Pierre-Emerick Aubameyang, ki bo naslednjo sezono v francoskem Monacu, pa ganec Dominic Adiyiah v Reggino itd. Torej, AC Milan z novim trenerjem Massimiliano Allegrijem in že preverjeno ekipo, ki jo med drugimi sestavljajo Marco Amelia, Christian Abbiati, Kakhaber Kaladze, Oguci Onyewu, Thiago Silva, Sokratis Papastathopoulos, Marek Jankulovski, Massimo Oddo, Gianluca Zambrotta, Alessandro Nesta, Daniele Bonera, Luca Antonini, Gennaro Gattuso, Andrea Pirlo, Clarence Seedorf, Massimo Ambrosini, Mathieu Flamini, Kevin-Prince Boateng, Ronaldinho, Pato, Klaas-Jan Huntelaar, Marco Borriello, Filippo Inzaghi in ostali,  jurišajo na nekoliko boljšo sezono, v kar pa močno dvomim. Tu nekje pod vrhom je njihova realnost, razen če se ne okrepijo s švedom Ibrahimovićem, o čemer se vse glasneje govori. A pustimo to, kaj bi bilo, če bi bilo, zaenkrat so še prešibki za prevzem naziva najboljšega v Italiji in tudi že omenjeni šved bi to težko spremenil, vendar nogomet je čudežna igra, prav tako pa so včasih čudežni transferji in dokler se mercato ne konča je še vse možno.

AC Milan je bil ob koncu prestopnega roka razglašen za absolutnega zmagovalca tega, saj je kljub recesiji na nogometnem trgu v svoje vrste zvabil oz. je lastnik kluba, kontroverzni Silvio Berlusconi, za 6 milijonov na sezono iz Barcelone, na posojo pripeljal šveda Zlatana Ibrahimovića, iz Manchester Citya pa kupil jokavega brazilca Robinha. Zaradi prevelikega števila napadalcev so na posojo v Romo poslali Marca Borriella, nizozemski strelec Klaas-Jan Huntelaar je bil za kar 14 milijonov eurov prodan v nemški Schalke 04, izkušeni gruzijski branilec Kakhaber Kaladze je odšel brez odškodnine v Genovo, talentirani ganec Dominic Adiyiah pa je bil posojen v Reggino. Vprašanje, ki moči mnoge je kako bo milanov novi trener Massimiliano Allegri, ki je na tem mestu nasledil brazilca Leonarda, uspel vsem zvezdnikom zadovoljiti oz. koliko bo upal dopuščati lastniku sestavljanje ekipe, kar se je v tem klubu v preteklosti že dogajalo.

UC SAMPDORIA – Najprijetnejše presenečenje prejšne sezone, ki je osvojilo četrto mesto oz. si izborilo celo kvalifikacije za Ligo prvakov. Sampdoria je bila v začetku devedesetih svetovna nogometna sila, ki pa je z leti kar občutno padla in po osrednjosti v italijanski ligi, so lani spet prispeli v sam vrh njihovega domačega nogometa. Trenerja Del Nerija, ki je ušel v eminentnejši klub je nadomestil Domenico Di Carlo, ki bo v novo sezono krenil z nekoliko spremenjeno ekipo. V klub je za 4,7 milijona eurov iz Empolija prispel Nicola Pozzi, za 2,3 Gianluca Curci iz Siene, za 1,3 iz Rome Stefano Guberti, Daniele Dessena iz Cagliarija, ob tem pa se je s posoj vrnilo malo morje igralcev, med njimi tudi litovec Marius Stankevicius, ki je bil v španski Sevilli. Od pomembnješih igralcev je klub zapustil samo Luca Castellazzi, ki je prestopil v Inter, ostalo pa so vse igralci na katere se ni računalo in ki še nimajo uveljavljenega imena. Po mojem mnenju gre za minimalno spremenjeno ekipo, ki bi po neki logiki morala biti še močnejša kot lani, pri tem pa bodo nosilci igre Gianluca Curci, Stefano Lucchini, Massimo Volta, Daniele Gastaldello, Daniele Mannini, Marius Stankevicius, Daniele Dessena, Stefano Guberti, Andrea Poli, Angelo Palombo, Paolo Sammarco, Franco Semioli, Marco Padalino, Fernando Tissone, Gianpaolo Pazzini, Nicola Pozzi, Antonio Cassano in ostali. Klasična italijanska ekipa z vrhunskimi domačimi/italijanskimi nogometaši, ki bodo kljub močnejši postavi le stežka še enkrat tako visoko, zaradi česar pričakujem njihov mali zdrs na 5-8 mesto, kar je njihova realnost, kot tudi Europa league, kamor jih je po kvalifikacijskem obračunu za elitno Ligo prvakov, poslal nemški Werder.

Do konca prestopnega roka ni bilo pomembnejših nakupov, pri odhodih pa je litovec Marius Stankevicius spet odšel na posojo, tokrat v špansko Valencijo.

US PALERMO – Še en klub, ki bi ga lahko uvrstil v kategorijo pozitivnih presenečenj, a dejstvo je da so že nekaj časa v zgornjem domu italijanskega nogometa. Klubič s Sicilije, ki igra v roza dresih in ima na trenerski klopi Delia Rossija, je preko slovenskega NK Maribora prišel do Europa league, za tekmovanje na večih frontah pa je nekoliko prenovil svoje vrste. Iz nižjeligaša Grosseta je za kar 4,6 milijona eurov prispel čilenec Mauricio Pinilla, za 4,5 iz argentinske Boce Juniors argentinec Ezequiel Munoz, za 4 milijone iz Siene Massimo Maccarone, za 1,45 iz argentinskega Rosaria argentinec Santiago Garcia, za 1,35 milijona iz poljskega Piast Gliwic poljak Kamil Glik, iz švicarske Bellinzone švicar z albanskim poreklom Pajtim Kasami, iz Vicenze Nicola Rigoni, iz AC Milana Matteo Darmian, ob tem pa se je kar nekaj igralcev vrnilo s posoj. V obratni smeri, iz kluba, so odšli danec Simon Kjaer za katerega je nemški Wolfsburg plačal 10,8 milijona eurov, argentinec Edison Cavani je odšel na enoletno posojo v Napoli za 4,5 milijona, Fabio Simplicio je prestopil v AS Romo, Mark Bresciano v Lazio, Davide Lanzafame v Juventus, Giovanni Tedesco pa je zaključil svojo kariero nogometaša. Ob naštetih je Manuele Blasi končal svojo enoletno posojo in se vrnil v matični Napoli, Marco Calderoni v Piacenzo itd. nekaj mladih in neuveljavljenih pa je poslanih na posoje. Jedro ekipe so tako Salvatore Sirigu, Dorin Goian, Cesare Bovo, Mattia Cassani, Federico Balzaretti, Giulio Migliaccio, Fabio Liverani, Fabrizio Miccoli, Massimo Maccarone, Abel Hernandez, Mauricio Pinilla, Igor Budan in ostali. Mislim, da bodo tudi oni težko ponovili lansko sezono, saj je ekipa oslabljena, Europa league pa je že znala utruditi mnoge  osrednje klube, kar Palermo vsekakor je.

Ena najpomembnejših igralcev Palerma sta po obračunu z Mariborom postala prav slovenca iz tega kluba, Josip Ilićić in Amir Bačinović, za katera so Mariboru plačali 2,3 milijona in 1,2 milijona urov, po do sedaj prikazanem pa sta to nakupa leta. V samem finišu prestopnega roka so na posoje odšli hrvat Igor Budan – Cesena, brazilec Rubinho – Torino, Roberto Guana – Chievo itd.

SSC NAPOLI – Še od časa Diega Maradone meni všečno moštvo, ki je podobno kot zgoraj opisana Sampdoria, po letih zatišja le našlo pot med pomembnejše italijanske klube. Trener Walter Mazzarri je v prejšni sezoni naredil izvrsten vtis z ekipico, ki smo jo pričakovali nekje v zlati sredini, za ohranitev oz. izboljšanje rezultatov pa je tudi Napoli izvedel kar nekja trgovanj. Za kar 4,5 milijona eurov so si za eno leto sposodili argentinca Edisona Cavanija, ki je predtem nastopal za Palermo, kar je njihova edina letošnja akvizicija, vsi ostali pa so igralci vrnjeni s posoj; Manuele Blasi prav tako iz Palerma, Marcelo Zalayeta iz Bologne, Luigi Vitale iz Livorna, Samuele Dalla Bona iz Verone, Roberto De Zerbi iz romunskega Cluja itd, kot sposojeni igralec iz Parme pa bo za njih nastopal Cristian Lucarelli.  Matteo Contini je za skoraj 2 milijona eurov prodan v špansko Zaragozo, argentinec German Denis za 1,8 v Udinese, avstrijec Erwin Hoffer za 315.000 eurov v nemški Kaiserslautern , povratnik Marcelo Zalayeta v turški Kayserispor, argenitnec Nicolas Gaston Navarro v argentinski Argentinos Juniors, drugi argentinec Jesus Datolo je posojen v španski Espanyol za 315.000 eurov, Luca Cigarini za 270.000 v prav tako špansko Sevillo, ob naštetih pa je še kar nekaj neuveljavljenih igralcev odšlo na posoje. Napoli bodo v novo sezono povedli Morgan De Sanctis, Salvatore Aronica, Andrea Dossena, Paolo Cannavaro, Leandro Rinaudo, Fabiano Santacroce, Hugo Campagnaro, Camilo Zuniga, Michele Pazienza, Christian Maggio, Manuele Blasi, Luigi Vitale, Marek Hamšik, Walter Gargano, Edison Cavani, Ezequiel Lavezzi, Fabio Quagliarella, Cristian Lucarelli in ostali. Po mojem malce neobjektivnem mnenju gre za precej močno moštvo, ki pa bo le stežka ponovila lanski uspeh, nekaj moči pa bi jim lahko pobrala tudi Europa league, kamor so se prebili preko švedskega Elfsborga.

V nadaljevanju so kupili še bayernovega argentinca Jose Ernesta Soso, za katerega so odšteli 3 milijone, mladi italijanski reprezentant z romunskim poreklom Nicolao Dumitru je prispel iz Empolija za 1,5 milijona, izkušeni brazilec Emilson Sanchez Cribari pa iz Lazia za 500.000 eurov. Alžirca Hassana Yebdo so za neznano vsto pripeljali na posojo iz portugalske Benfice, Cristiana Lucarellija pa prav tako iz Parme in na koncu lahko zapišem, da je za njimi kar uspešen prestopni rok.

JUVENTUS – Klub, ki je po tisti aferi iz leta 2006 imenovani Calciopoli nekako izgubljen oz. tava tik nad povprečjem, za kar je lep dokaz prejšna sezona, ko je osvojil samo 7. mesto, zaradi česar je moral v tej že precej kmalu skozi kvalifikacije za rezervno evropsko tekmovanje Europa league, kjer je bil tudi lani. Avstrijski Sturm iz Graza ni bil dorastel nasprtotnik in Juventusovi navijači so se po dolgem času spret lahko veselili kakšnega uspeha, čeprav za klub takšnega kalibra uvrstitev v Europa league naj ne bi bil baš neki uspeh. Po njihovi obupni lanski sezoni, ob kateri sem se veselil njihove nesposobnosti pariranja najboljšim in celo osrednjim ekipam, je pred pričetkom te, na trenersko mesto prispel Luigi Del Neri, ki se je takoj lotil dela. Ob tem se je pričela še z rekonstrukcijo igralske ekipe, kjer je po mesecih nategovanja v klub le prispel srb Miloš Krasić za katerega je CSKA Moskva prejel 13,5 milijona eurov in ki naj bi nasledil praznino, ki je nastala z upokojitvijo legendarnega Nedveda. Že predtem so klub okrepili Leonardo Bonucci za katerega je Bari prejel kar 14 milijonov eurov, urugvajec Jorge Martinez iz Catanie za 10,8 milijona eurov, Marco Storari iz AC Milana za 4,1 milijona, Davide Lanzafame iz Palerma itd. Ob tem so se okrepili še s posojenimi igralci, za kar 2,4 milijona eurov je na enoletno posojo iz Udineseja prispel Simone Pepe, iz istega kluba oz. iz Udineseja je za 1,1 milijona prispel še Marco Motta in pred kratkim iz angleškega Liverpoola italijan Alberto Aquilani. V nasprotni smeri oz. iz kluba  je v času kompletiranja te objave odšel brazilec Diego, za katerega je nemški Wolfsburg plačal 13,5 milijona eurov, v Liverpool za 5 milijonov eurov odšel danec Christian Poulsen, v Bari za 4,5 miliona argentinec Sergio Almiron, v Bologno za 4,3 danec Albin Ekdal, v Stuttgart za 3,4 Cristian Molinaro, legendarni Fabio Cannavaro brez odškodnine v Al-Ahli iz Dubaja, na posojo v Parmo je za 900.000 eurov poslan nedokazani talent Sebastian Giovinco, s posoj pa so se v matične klube vrnili Martin Caceres – Barcelona, Antonio Candreva – Udinese, Michele Paolucci – Siena itd. V, lanski sezoni, bledem moštvu upajo na Bolji život, kot kaže pa bodo okostje ekipe sestavljali Gianluigi Buffon, Giorgio Chiellini, Fabio Grosso, Nicola Legrottaglie, Marco Motta, Leonardo Bonucci, Jonathan Zebina, Zdenek Grygera, Alberto Aquilani, Miloš Krasić, Hasan Salihamidžić, Felipe Melo, Mohamed Sissoko, Claudio Marchisio, Alessandro Del Piero, Vincenzo Iaquinta, David Trezeguet, Amauri, Jorge Martinez, Simone Pepe in ostali. Dvomim, da lahko ponovijo še eno tako slabo sezono, zaradi česar pričakujem njihov rahel pomik navzgor, kakor tudi prodajo še nekaterih veteranov, najpogosteje pa se po končni prodaji lani bledega Diega omenjata še Camoranesi in Trezeguet.

In res je Juventus prodal oba omenjena, Mauro Camoranesi je odšel v nemški Stuttgart brez odškodnine, francoz David Trezeguet prav tako brez odškodnine v španski Hercules, njegov zemljak Jonathan Zebina pa je prav tako dobil odpustnico in je srečo poiskal v Bresciji. Od nakupov, v kopici transferjev ne vidim nobenega omembe vrednega, le mladi supertalentirani Milan Milanović naj bi bil za 400.000 eurov že kupljen iz moskovske Lokomotive, k čemur je verjetno pripomogel do sedaj izvrstni Miloš Krasić, ki je prav tako kot omenjeni mladenič, iz Kosovske Mitrovice, ob tem pa je kot posojeni igralec iz Arsenala v klub že prispel mladi francoz Armand Traore. Juventus je na težki poti navzgor.

FC PARMA – Lanska zlata sredina je njihova relana vrednost, novi trener Pasquale Marino pa naj bi ta rezultat poskušal še nekoliko oplemenititi. Za kaj takšnega pa so ekipo okrepili bolgar Valeri Bojinov, ki je za 5,4 milijona eurov po posoji tudi dokončno prestopil v Parmo, poleg njega pa je 3,2 milijona iz Torina prispel makednoski švicar Blerim Džemaili, za 270.000 eurov iz Cesene še bosanec Milan Djurić, za 135.000 eurov iz portugalske Benfice mladi portugalec Danilo Pereira, iz portugalske Brage portugalec Felipe Oliveira, iz argentinske Boca Juniors argentinec Gabriel Paletta, Massimo Gobbi iz Fiorentine, Marco Pisano iz Torina, Andrea Rispoli iz Brescie itd. V kopici igralcev, ki so se vrnili s posoj je tu še juventusov nedokazani talent Sebastian Giovinco, za enoletno posojo zanj pa so odšteli 900.000 eurov. V nasprotni smeri oz. iz kluba je v Inter za 4,5 milijona eurov odšel francoski up Jonathan Biabiany, Cristiano Lucarelli je posojen v Napoli, vsi ostali ki so prodani oz. posojeni pa so še neuveljavljeni in relativno neznani igralci s katerim ne bi tretil prostora in časa. Nekoliko okrepljena Parma z nosilci igre kot so Antonio Mirante, Paolo Hernan Dellafiore, Luca Antonelli, Christian Zaccardo, Massimo Gobbi, Paolo Castellini, Gabriel Paletta, Marcus Diniz, Blerim Džemaili, Sebastian Govinco, Stefano Morrone, Daniele Galloppa, Francesco Valiani, Valeri Bojinov, Hernan Crespo, Alberto Paloschi in ostali naj bi poskušala priti do rahlega dviga na končni lastvici.

Brez omembe vrednih transferjev do konca prestopnega roka.

FC GENOVA -  Klub, ki ni uspel ponoviti podviga ispred dveh let, kar je bilo kar pričakovano, se je v prejšni sezoni ustalil v sredini lestvice, kar je precej realna uvrstitev in trener Gian Piero Gasperini bo po seriji transferjev poskušal ponovno v vrh italijanskega nogometa. Za kaj takega pa je klub v prestopnem roku v svoje vrste pripeljal iz portugalskega Sportinga portugalca Miguela Velosa, za katerega je odštel 12,6 milijona eurov, ganec Kevin-Prince Boateng je iz angleškega Portsmoutha pripeljan za 5,9 milijona eurov pa takoj za zaenkrat neznano vsoto posredovan na enoletno posojo v AC Milan. Poleg teh je iz nemškega Schalke 04 za 8,1 milijona prispel brazilec Rafinha, iz portugalske Brage za 4,1 portugalski reprezentančni golman Eduardo, za 4,5 milijona iz španske Almerie španec Chico, za 1,35 milijona iz portugalskega Navala portugalec Diego Angelo, ki je bil tudi takoj posojen v turški Eskisehirspor, na posojo iz nemeškega Hoffenheima je v zameno za 630.000 eurov prispel argentinec Franco Zuculini, iz Intera Mattia Destro, v transferju brez odškodnine pa je iz nemškega Bayerna po posoji v Romi prispel Luca Toni itd, saj je tu še kup igralcev iz druge ekipe in tistih, ki so se vrnili s posoj. Delni denar za nakup je prišel od prodaje Sergio Floccarija v Lazio za katerega so prejeli 7, 7 milijona eurov, za španca Zapatera je dal portugalski Sporting 6,3 milijona, za grka Sokratisa Papastathopoulosa pa prav tako 6,3 milijona eurov. Nogometno kariero je zaključil hrvaški vezist Ivan Jurić, na posoje pa odšli Marco Amelia v AC Milan, Andrea Esposito v Bologno, Francesco Bolzoni v Sieno, srb Danijel Aleksić v Crotone, že omenjeni Boateng v Milan, še vedno nedookazani Robert Acquafresca v Cagliari itd, v svoje matične klube pa sta se po koncu posoj vrnila David Suazo v Inter, Alberto Fiscon v Vicenzo. Genova torej z igralskim kadrom, kjer so Eduardo, Chico, Rafinha, Anthony Vanden Borre,  Nenad Tomović, Dario Dainelli, Domenico Criscito, Salvatore Bocchetti, Emiliano Moretti, Marco Rossi, Giandomenico Mesto, Francesco Modesto, Omar Milanetto, Franco Zuculini, Miguel Velosos, Houssine Kharja, Boško Janković, Ivan Fatić, Luca Toni, Rafaello Palladino, Giuseppe Sculli, Rodrigo Palacio in ostali, ima po mojem mnenju, precej realne možnosti za občuten skok po lestvici navzgor.

Genova je finišu prestopnega roka v svoje vrste, brez odškodnine, zvabila še bivšega milanovega gruzijca Kakhaberja Kaladzeja, medtem ko pri odhodih ne vidim pomembnejših imen.

AS BARI – Tudi oni so eno najprijetnejših presenečenj lanske sezone, ko so ne samo ohranili prvoligaški status po prihodu iz druge lige, temveč se umestili v zlato sredino. Tvorec tega oz. trener Gianpetro Ventura je pred novo sezono dobil kar nekoliko premešano ekipo, saj so v klub prispeli, iz Juventusa za 4,5 milijona eurov argentinec Sergio Almiron, iz Udineseja za 4,1 milijona brazilec Barreto, iz Siene za 1,8 tunizijec Abdelkader Ghezzal, na posoje pa pripeljani Andrea Raggi iz Palerma, Marco D’Alessandro iz Rome, ob seveda povratnikih s posoj. Iz Barija je za 14 milijonov v Juventus odšel Leonardo Bonucci, za 405.000 v Sieno angolec Pedro Kamata, v isti klub za 270.000 pa še Filippo Carobbio itd, Nico Pulzetti je odšel na posojo v Livorno za 450.000 eurov, Marco Rossi v Parmo, Andrea Raggi v Palermo in tako naprej, da ne naštevam vseh prestopov. Uspeh prejšne sezone bodo poskušali ponoviti Jean Francois Gillet, Andrea Masiello, Sergio Almiron, Emanuel Rivas, Edgar Alvarez, Massimo Donati, Alessandro Gazzi, Salvatore Masiello, Barreto, Abdelkader Ghezzal, Vitali Kutuzov, Francesco Caputo in ostali, kar pa bo izjemno težko, predvsem ker se mi zdi, da imajo izjemno šibko obrambno vrsto. Spodnji del lestvice se mi zdi njihova realnost.

Ker so vsa pomembnejša trgovanja uspeli zaključiti do te objave, ne bi moril z neafirmiranimi igralci.

FIORENTINA -  Sezona razočaranj je za vijoličnimi iz Toskane, ki jim je kar nekaj časa zelo dobro kazalo, potem pa je šlo samo navzdol oz. prišlo do tistih nesrečnih obračunov v Ligi prvakov proti Bayernu, predvsem kraje v prvem srečanju, pa še ene doping kršitve romunskega zvezdnika Adriana Mutuja, ubogega 11. mesta v prvenstvu, odhoda trenerja Prandellija za italijanskega selektorja, vse skupaj pa se nadaljuje še v tej sezoni, saj si je eden njihovih glavnih igralcev, črnogorec Stevan Jovetić huje poškodoval koleno. Z vsemi temi starimi duhovi in aktualno problematiko se bo spopadel novi trener, srb Siniša Mihajlović, ki je eden od razlogov moje zvezdaške opredelitve. Proslavljeni igalec oz. bombarder iz Borova sela je po asistiranju Manciniju v Interu, vodenju Bologne in v prejšni sezoni Catanie dobil priložnost v legendarni Fiorentini, ki je v prestopnem roku v svoje vrste zvabila nekaj zanimivih igralcev. Za 6,75 milijona eurov je iz Udineseja prispel Gaetano D’Agostino, za 5,67 milijona iz istega kluba brazilec Felipe, za 3,25 iz škotskega Celtica poljak Artur Boruc, s posoj pa so vrnjeni srb Nikola Gulan – Empoli, senegalec N’Diaye Papa Waigo iz angleškega Southamptona itd. V nasprotni smeri oz. iz kluba so odšli čeh Ondrej Mazuch, za katerega je belgijski Anderlecht odštel 1,17 milijona eurov, Alessio Cerci je v času sestavljanja objave za 2,7 milijona eurov odšel v AS Romo, Massimo Gobbi je prestopil v Parmo, še nekateri neuveljavljeni igralci so prav tako poiskali nove destinacije, a prava izguba za ekipo sta kaznovani romun Adrian Mutu, ki naj bi užival prepovedane preparate za hujšanje, ter črnogorec Stevan Jovetić, za katerega naj bi po kratkih pripravah in poškodbi, sezona že končana. Do konca prestopnega roka naj bi bilo v igri še nekaj transferjev oz. nakupov, a zaenkrat nosilci igre ostajajo Sebastian Frey, Artur Boruc, Per Kroldrup, Felipe, Alessandro Gamberini, Manuel Pasqual, Gianluca Comotto, Lorenzo De Silvestri, Riccardo Montolivo, Marco Marchionni, Gaetano D’Agostino, Cristiano Zanetti, Marco Donadel, Juan Vargas, Mario Alberto Santana, Mario Bolatti, Adem Ljaljić, Alberto Gilardino, Khouma Babacar, N’Diaye Papa Waigo in ostali. Močno upam, da bodo izboljšali lanskoletno uvrstitev, kar ne bi smel biti problem, a nekako se mi zdi da v napadu ni preveč rešitev saj poleg Gilardina zaenkrat nimajo pravega strelca.

Brez večjih aktivnosti v nadaljevanju, torej brez dodatka igralcev v tem odstavku.

LAZIO -  Evo, takoj še eno meni zelo simpatično moštvo, ki mi je prirastlo k srcu v drugi polovici devedesetih, a od takrat se je marsikaj spremenilo, Lazio pa se že leta utaplja v povprečnosti. Bivši Hajdukov trener Eduardo Reja je lani pogasil ogenj, ekipo rešil izpada, letos pa naj bi jih popeljal proti zgornjem delu lestvice, za kar je za velikih 12,2 milijona eurov iz brazilskega Sao Paola pripeljan brazilec Hernanes, leta 2008 najboljši igralec tamkajšne lige. Za 7,7 milijona eurov je po polletni posoji, dokončno iz Genove pripeljan Sergio Floccari, za 2,3 milijona je iz angleškega Manchester Citya pripeljan španec Javier Garrido, iz urugvajskega Nacionala Montevideo za 1,8 milijona Alvaro Gonzales, iz urugvajskega Danubia mladi urugvajec Gonzalo Barreto, australec Mark Bresciano iz Palerma, s posoj pa so vrnjeni še neafirmirani igralci. Pri prodaji je najbolj odmeval transfer srba Aleksandra Kolarova, ki je za 20,4 milijona eurov prestopil v angleški Manchester City, portugalec Eliseu je za 1,8 milijona prestopil v špansko Malago, nemec Thjomas Hitzlsperger v angleški West Ham United, urugvajec Juan Pablo Carizzo je posojen v argentinski River Plate za 427.500 eurov,  nigerijec Stephen Makinwa v grško Larisso, še nekateri neafirmirani igralci so posojeni v manjše klube, Simone Inzaghi, Sebastiano Siviglia in Julio Ricardo Cruz Cruz pa so končali svoje športne kariere.  Lazio bo tako v prihodnji sezoni računal na preverjene moči kot so Fernando Muslera, Stephan Lichtsteiner, Andre Dias, Lionel Scaloni, Guglielmo Stendardo, Javier Garrido, Giuseppe Biava, Stefan Radu, Cristian Brocchi, Stefano Mauri, Pasquale Foggia, Hernanes, Matuzalem, Cristian Daniel Ledesma, Mourad Meghni, Tomasso Rocchi, Sergio Floccari, Mark Bresciano, Mauro Zarate, Manfredini in ostale, ki bodo še enkrat več poskušali priti vsaj malo višje na končni lestvici, za kar mislim, da imajo material oz. sposobnosti. Začetek zgornjega dela lestvice bi moral biti njihov realen cilj.

Omembe vredna je le prodaja brazilca Emilson Sanchez Cribarija v Napoli, ki je zanj odštel 500.000 eurov.

CATANIA – Tudi nekakšno prijetno presenečenje sezone, ki so mu mnogi pred pričetkom napovedali izpad iz lige, a so si pod vodstvom Siniše Mihajlovića precej komfortno zagotovili obstanek, letos pa je zgodba precej podobna, a vseeno drugačna. Najprej je tu novi trener Marco Giampaolo, ki je kot okrepitve dobil za 2,7 milijona eurov argentinca Alejandra Gomeza iz argentinskega San Lorenza, Simone Pesca iz Ascolija, vsi ostali pa so relativno neznani in nepomembni igralci. V nasprotni smeri oz. iz kluba je za kar 10,8 milijona eurov v Juventus odšel Jorge Martinez, Federico Moretti v Ascoli, ostali na katere ne računajo v prihajajoči sezoni pa so poslani na posoje. Torej relativno isto moštvo, kjer so Mariano Andujar, Alessandro Potenza, Nicolas Spolli, Pablo Alvarez, Matias Silvestre, Giuseppe Bellusci, Ciro Capuano, Christian Terlizzi, Gennaro Delvecchio, Ezequiel Carboni, Pablo Ledesma, Pablo Barrientos, Alejandro Gomez, Mariano Julio Izco, Marco Biagianti, Giuseppe Mascara, Maxi Lopez, Takayuki Morimoto in ostali pred še eno sezono, kjer jim spet mnogi napovedujejo izpad. Mislim, da se bo čvrsta argentinsko/italijanska ekipa še enkrat dokazala, da je vredna prvoligaškega statusa.

Za to so imeli že sestavljeno ekipo, zaradi česar v času do konca prestopnega roka ni bilo več trgovanj.

CHIEVO – Klubič iz Verone, ki je pred sezono na trenerski klopi ustoličil Stefana Polija, s katerim naj bi še eno sezono več zdržal v čvrsti ligi, kjer že leta kljub finančnim limitom, kar lepo kljubujejo konkurenci. Tokrat so njihove okrepitve tudi slovenski reprezentantje, točneje dva, Bojan Jokić je po posoji za 900.000 eurov dokončno prestopil iz francoskega Sochauxa, Boštjan Cesar pa iz prav tako francoskega Grenobla. Ob naših so v klub prispeli še nekateri neuveljavljeni igralci od katerih sta še najbolj vpadljiva francoz Cyrli Thereau iz belgijskega Charleroia, Roberto Guana iz Palerma in Marco Andreolli iz Rome, ki pa so kljub vsemu osrednja kvaliteta. Tudi pri odhodih iz kluba je stanje precej podobno oz. klavrno, svojo športno kariero je končal Fabio Moro, kolumbijec Mario Yepes je prestopil v AC Milan, albanec Erjon Bogdani v Ceseno, vsi ostali pa so anonimusi s katerimi ne bi moril. Še enkrat več bo moral trener Chieva, tokrat Poli, prikazati vse svoje kvalitete in obdržati klub v prvi ligi, pri tem pa bodo njegova glavna sila Stefano Sorrentino, Marco Andreolli, Andrea Mantovani, Santiago Morero, Rincon, Boštjan Cesar, Bojan Jokić, Roberto Guana, Luca Rigoni, Simone Bentvoglio, Cyrli Thereau, Pablo Granoche, Sergio Pellissier in ostali. Mislim, da bo obstanek zelo težko zagotoviti oz. da ga lahko zagotovi samo še ena izvrstna sezona Pelleissiera.

V poplavi transferjev manj znanih in neuveljavljenih igralcev nisem našel niti enega, ki bi ga bilo vredno dopisati.

UDINESE – Za njih že leta velja, da kupujejo poceni in prodajajo drago, ob tem pa ostajajo soliden prvoligaš, v katerem je št.1, slovenski reprezentančni golman Samir Handanović. Novi trener, prekaljeni Francesco Guidolin je zagotovo vedel v kakšno sredino prihaja in klubska trgovanja ga ne bi smela presenetiti. V rubriki okrepitve bi težko za katerega od novih igralcev trdil, da je dejansko okrepitev oz. že uveljavljeno ime, a kljub temu bi omenil nekatere. Argentinec Luciano Monzon je za 2,3 milijona eurov prispel iz slovite argentinske Boce Juniors, njegov rojak German Denis za 1,8 iz Napolija, kolumbijec Luis Muriel iz kolumbijskega Calija je prispel za 1,3 milijona eurov, a je bil že za zaenkrat neznano vsoto posojen v španskega drugoligaša Granado, podobno pa je bilo z Marom Motto, ki je za 1,35 milijona prispel iz Rome in je bil prav tako za neznano vsoto posredovan v Juventus. Ostali so relativno neznani igralci, ki so prišli na posoje, s posoj ali v brezplačnih transferjih pri odhodih iz kluba pa je kar nekaj takšnih na katerih se je zaslužilo. Gaetano D’Agostino je za 7,7 milijona eurov prodan v Fiorentino, srb Aleksandar Luković za 6,3 v ruski Zenit, brazilec Felipe za 5,7 prav tako v Fiorentino, njegov zemljak Baretto za 4,1 v Bari, kolumbijec Abel Aguilar za 1,3 v španski Hercules itd. Tudi pri posojah je kapnilo nekaj denarja v Udinesejevo blagajno, saj je Simone Pepe za 2,4 milijona eura posojen v Juventus, za neznano vsoto je šel za njim še omenjeni Marco Motta,  pa Muriel v Granado, kamor je šel še Fabian Orellana, Jaime v Bari, Leandro Ruben Caruso v argentinski River Plate, Fernando Sforini v romunjski Cluj itd., ob tem pa je tisti na katerega ne računajo več, postal še 22-letni slovenski golman Jan Koprivec. Ostali, ki so zapustili klub so manj pomembni in neznani igralci, s katerimi ne bi polnil že tako preobsežne objave, temveč bi naštel samo nekatere glavne igralce, ki bodo igrali za zebrette oz. zebrice kot jih ljubkovalno kličejo. Samir Handanović, bivši zvezdaš Dušan Basta, Alain Nef, Luciano Monzon, Christian Zapata, Mehdi Benatia, Mauricio Domizzi, Andrea Coda, Giovanni Pasquale, Kwadwo Asamoah, Mauricio Isla, Gokhan Inler, Antonio Candreva, Gimpiero Pinzi, Antonio Di Natale, Antonio Floro Flores, Bernardo Corradi,  Alexis Sanchez, German Denis in ostali bodo še eno sezono več tu nekje v sredini lestvice, pri tem pa je ob koncu te za pričakovati še eno razprodajo saj imajo kar nekaj zanimivih igralcev, med njimi je vsekakor tudi Handanović, ki so ga letos povezovali z nemškim Bayernom in angleškim Arsenalom.

Udinese je še eden italijanski klub, ki je ogromno trgoval, kar toliko da se zlahka zgubiš v vseh teh imenih, vendar pa mislim, da ne bo nobene škode če jih preskočim, saj do konca prestopnega roka ni bilo omembe vrednih transferjev.

CAGLIARI – Sardinijski klub, ki naj bi ga v tej sezoni vodil Pier Paolo Bisoli se vsako sezono znova poda v težko borbo za obstanek, ki pa bo v prihajajoči sezoni še posebaj težka, saj se v močni in okrepljeni konkurenci, na mercatu niso preveč dobro znašli. Edina vzpodbudna novica je, da je svojo posojo pri Isolanih oz. otočanih kot jih imenujejo, podaljšal že več let napovedovani supertalent Robert Acquafresca. Ob navedenem, ki je posojen s strani Genove, so vsi ostali nekakšni anonimusi z zapisom imen pa se sploh ne bi trudil preveč, omenil bi le Ivana Pelizzolija, ki je ruske Lokomotive prispel na posojo. Na njihovo srečo je tudi v rubriki odhodi precej podobno oz. brez velikih imen, le Cristiano Lupatelli, ki je odšel v Bologno, Daniele Dessena v Sampdorio in hrvat Mario Brkljača na posojo v hrvaški Hajduk, so nekoliko bolj znani, a še vedno precej povprečne kvalitete igralci. Sardinijsko moštvo naj bi imelo največ kvalitete v naslednjih igralcih; Federico Marchetti, Michael Agazzi, Lorenzo Ariaudo, Davide Astori, Francesco Pisano, Alessandro Agostini, Daniele Conti, Andrea Cossu, Davide Biondini, Andrea Lazzari, Robert Acquafresca, Alessandro Matri, Daniele Ragatzu, Nede, Jeda in ostali naj bi zadržali njihov prvoligaški status, kar pa bo kar težka naloga.

21-letni Lorenzo Ariaudo, ki je meni neznano ime, je za plačilo 1,3 milijona eurov prispel iz slovitega Juventusa, medtem ko je 31-letni brazilec Jeda odšel za milijonček odškodnine v Lecce.

FC BOLOGNA – Trener Francesco Colomba bo po sezoni stresov in komaj zadržanega statusa prvoligaša z ekipo Bologne krenil v še eno podobno bitko oz. naslednje nogometno prvenstvo, pri čemer pa so se zaradi lažjega obstanka le nekoliko okrepili. Iz Juventusa je za 4,3 milijona eurov prispel mladi šved Albin Ekdal, iz Atalante za 2,7 avstrijec z madžarskimi geni Gyorgy Garics, iz velikega Intera pa za 2,43 milijona eurov še mladi slovenski reprezentant Rene Krhin. Ob naštetih so novinci v klubu še urugvajec Gaston Ramirez iz urugvajskega Penarola, argentinec Henry Gimenez iz argentinskega River Plate, Filippo Lombardi iz Ancone, Cristiano Lupatelli iz Cagliarija in ostali. V nasprotni smeri oz. iz kluba so pred sezono odšli ganec Stephen Appiah, Cristiano Zenoni, Salvatore Lanna, Massimo Marazzina in ostali na katere klub ni več računal in zdi se mi, da bi Bologna v prihajajoči sezoni lahko zlezla kar nekoliko višje po lestvici. Njihova glavna moč bodo Emiliano Viviano, Gyorgy Garics, Evangelos Moras, Miguel Britos, Daniele Portanova, Andrea Esposito, Rene Krhin, Albin Ekdal, Gaby Mudingayi, Massimo Mutarelli, Andrea Pisanu, Marco Di Vaio, Riccardo Meggiorini, Henry Gimenez in ostali, za katere čutim boljše čase.

Tu bi omenil le nakup urugvajca Diega Pereza, ki je prispel iz Monaca za milijonček eurov odškodnine in pa 32-letnega Cristiana Lupatellija, ki je brez odškodnine prispel iz Cagliarija, medtem ko je argentinec Pablo Osvaldo po lanskoletni posoji v španskem Espanyolu, tja, v zameno za 5 milijonov eurov odškodnine, tudi dokončno prestopil.

US LECCE – Povratnik v italijansko elito, ki je v slovenski javnosti znan predvsem kot biši klub lokalnega/slovenskega driblerja Cimerotića oz. Cimirotića, saj še vedno ni jasno kako se piše, a pustimo to zgodbo pri miru. Lecce in trener, ki jih je popeljal sem Luigi De Canio že nestrpno pričakujejo prve tekme, ki bodo že nekoliko odkrile ali so dovol močni za obstanek med najboljšimi. Za kaj takega so v prestopnem roku kot okrepitve pripeljali nekatere bolj in manj znane nogometaše oz. Seville se je v klub, kjer je že pred  šestimi leti nastopal vrnil urugvajec Ernesto Chevanton, pa iz urugvajskega Penarola njegov zemljak Ruben Olivera, iz Vicenze je prispel Davide Brivio, iz nemškega Schalke 04 še en ugurgvajec Carlos Grossmuller, iz istega kluba pa je na posojo prispel še norvežan Tore Reginiussen, iz AS Rome najstnika Andrea Bertolacci in Simone Sini itd. Klub je zapustila kopica neznanih igralcev na katere na jugu Italije ne računajo več, med njimi tudi posojeni veteran David Di Michele, ki se je vrnil v matični Torino. Prvoligaško breme bodo morali nositi Antonio Rosati, Souleymane Diamoutene, Tore Reginiussen, Fabiano, Davide Brivio, Carlos Grossmuller, Guillermo Giocomazzi, Ignacio Piati, Giuseppe Vivas, Daniele Corvia, Ruben Olivera, Ernesto Chevanton in ostali, a v njihov uspeh zadržati prvoligaški status močno dvomim.

Za kar 2,5 milijona eurov so iz čilenskega San Felipeja pripeljali relativno neznanega argentinca z imenom Ignacio Piatti, kateremu so se kot novinci pridružili še Jeda iz Cagliarija za milijonček  in še nekateri manj znani, medtem ko pri rubriki odhodi ni bilo večjih pretresov.

AC CESENA – Tudi oni se po letih odsotnosti s prvoligaških igrišč vračajo med elito, pri tem pa jih bo vodil novi strateg, 42-letni Massimo Ficcadenti, ki je v ekipo dobil nekatere okrepitve oz. novince. Najbolj znan je ganec Stephen Appiah, ki je prispel iz Bologne, albanec Erjon Bogdani je prispel iz Chieva, švicar Steve Von bergen iz nemške Herthe Berlin, brazilski golman Diego iz slovitega Liverpoola itd, ob tem pa bodo tu še nekateri manj znani posojeni nogometaši, izpostavil pa bi japonca Yuto Nagatoma, ki je prispel iz FC Tokya. Na drugi strani oz. pri odhodih iz kluba je še najbolj znan mladi bosanec Milan Djurić, ki je za 270.000 eurov prestopil v Parmo, Massimo Volta se je po zaključeni posoji vrnil v Sampdorio, veteran Christian Bucchi v Napoli, z ostalimi pa ne bi tratil časa in prostora. Torej, precej neznan ekipa, v kateri naj bi imeli vidnejše vloge Diego, Steve Von Bergen, Yuto Nagatomo, Maurizio Lauro, Stephen Appiah, Giuseppe Colucci, Giuseppe De Feudis, Marco Parolo, Erjon Bogdani, Emanuele Giaccherini in ostali, ki pa so eni od glavnih kandidatov za izpad iz lige. Njihovo rešitev vidim le v morebitnih izjemnih igrah okrepitev v kar pa dvomim.

Klub je do konca prestopnega roka uspel realizirati še transfer hrvata Igorja Budana iz Palerma, ki bo tu posojeni igralec, prav tako bo to čilenec Luis Jimenez, za posojo katerega so plačali Ternani okrogli milijon eurov, 23-letni francoz s tunizijskim poreklom Yohan Benalouane pa je kupljen iz francoskega Saint Etiena za 1,75 milijona eurov, medtem ko pri odhodih ni omembe vrednih.

BRESCIA CALCIO – Tudi Brescia je že bila prvoligaš, a po odhodu legendarnegarepka oz. Roberta Baggia je kar nekako izginila s scene. Tokrat se vrača pod komandno palico, kot bi rekli nekateri, trenerja Giuseppe Iachinija, ki jih je tudi popeljal v dolgo pričakovano Serio A. Za kaj več kot le enoletni ples med elito so klub okrepili brazilec Eder, ki je za kar 3,7 milijona eurov prispel iz Empolija, za skoraj 2 milijona je iz angleškega West Ham Uniteda prispel Alessandro Diamanti, grk Panagiotis Kone za 720.000 eurov iz grškega Iraklisa, Matteo Sereni iz Torina itd. prav tako pa so prišli nekateri še neafirmirani posojeni igralci. V obratni smeri oz. iz kluba so odšli tisti na katere ne računajo več oz. tisti ki so se jim iztekle posoje, pravvsi pa so še neznani igralci, za katere res ni časa in prostora. Sklepam, da bodo nosilci igre Brescie Matteo Sereni, Victor Hugo Mareco, Sebastian De Maio, Marco Zambelli, Simone Dallamano, Panagiotis Kone, Eder, Andrea Caracciolo, Davide Possanzini, Alessandro Diamanti in drugi, prav tako pa sklepam, da se bodo po samo eni sezoni vrnili nazaj v drugo ligo.

Brescia je še enkrat trgovala z angleškim West Hamom in se uspešno dogovrila za nakup mladega švicarja Fabia Deprele, za katerega so odšteli 1,4 milijona eurov, francoz Jonathan Zebina je prispel iz Juventusa brez odškodnine, prav tako pa Antonio Filipini iz Livorna. Pri zadnjem moštvu se ne bom trudil z dodajanjem/naštevanjem neznanih igralcev, ki so še odšli v druge klube.

.

Mislim, da italijani čisto preveč trgujejo s temi svojimi igralci in jih selijo z ene strani na drugo, jaz pa posledično čisto preveč pišem ….

arrivederci

  • Share/Bookmark
Zapisal izmisljeni | 26.08.2010 - 19:50 - Kategorije: sezona 2010-11 -

Po tednih kvalifikacijskih dvobojev, kjer so se skozi UEFA rešeto tisti manjši evropski nogometni klubi prebijali do lige bogatih, UEFA Champions league, ki pa je od lanskih sprememb kvalifikacij le nekoliko lažje dostopna.

Torej, Champions league naj bi bila po omenjenih spremembah nekoliko širše tekmovanje, kjer imajo tudi tisti revnejši priložnost za igro na najvišjem nivoju, kar smo lahko spremljali že lani.

cl

Letos pa so žogice določile naslednje skupine;

Skupina A:  Inter, Werder Bremen, Tottenham Hotspur, FC Twente

Aktualni prvak Inter je favorit skupine, angleški Tottenham Hotspur čudežnega Harrya Rekknapa je po sezoni ‘61/62 spet v najelitnejšem evropskem tekmovanju, kjer je po mojem mnenju najresnejši kandidat za drugo mesto oz. napredovanje v naslednjo fazo tekmovanja, Werder Bremen je z odhodom glavnega playmakerja Ozila kar občutno oslabljena ekipa in realno kandidat samo za tretje mesto, FC Twente pa neugodna ekipica, ki bi se lahko vključila v borbo za to tretje mesto in uvrstetv v tolažilno tekmovanje Europa league

Skupina B: Lyon, Benfica, FC Schalke 04, FC Hapoel Tel-Aviv

Na prvi pogled nekoliko lažja skupina, vsekakor pa bolj izenačena, kjer naj bi okrepljeni Lyon le osvojil prvo mesto, nemški Schalke 04 se mi zdi najresnejši kandidat za drugo mesto in prav tako napredovanje v naslednjo fazo tekmovanja, portugalska Benfica morebitno presenečenje, čeprav so se v lanski evropski sezoni kar izkazali, a realno je Champions league nekoliko pretežko tekmovanje za njih, tretje mesto in uvrstitev v njim že znano Europa league pa kar zelo verjeten razplet, medtem ko je FC Hapoel Tel-Aviv samo neugoden nasprotnik

Skupina C: Manchester United, FC Valencia, Glasgow Rangers, Bursaspor

Jasno, da je Manchester United z naskokom najboljša ekipa te skupine, Glasgow Rangersi mi izgledajo precej nevarni, oslabljena Valencija naj bi bila primerna za osvojitev tretjega mesta in prekvalifikacijo v tisto rezervno tekmovanje Europa league, Bursaspor pa so zaenkrat neznanka, a prvak Turčije je vse prej kot lahek nasprotnik, po mojem tudi precej resen kandidat za tretje mesto

Skupina D:  FC Barcelona, Panathinaikos, FC Kopenhagen, Rubin Kazan

O Barceloni znajo še največji laiki razpredati kot o najboljši ekipi in v takšni skupini so res svetlobna leta pred konkurenco, ruski Rubin Kazan se mi zdi kot druga najmočnejša ekipa te skupine, Panathinaikos, znan kot izrazita domačinska ekipa naj bi osvojil tretje mesto, FC Kopenhagen pa nima resnejših možnosti proti tem nasprotnikom

Skupina E: FC Bayern, AS Roma, FC Basel, CFR 1907 Cluj,

FC Bayern je lani navdušil v tem tekmovanju, nemška reprezentanca katero sestavlja večina bayernovih nogometašev pa na svetovnem prvenstvu in logično je, da so favoriti skupine, medtem ko naj bi se AS Roma in FC Basel spet udarila in določila kdo je boljši kot lani v Europa league kamor naj bi šel poraženec tega obračuna, romunski CFR 1907 Cluj pa bo po letu odstonosti iz tega tekmovanja, spet poskušal presenetiti

Skupina F: Chelsea, Olyimpique Marseille, Spartak Moskva, MSK Žilina

Chelsea z lastnikom Romanom Abramovichem na čelu naj bi še enkrat več poskusil priti do naslova najboljšega v Evropi, pri čemer je favorit skupine, francoski Olyimpique Marseille pa se mi zdi, da zelo pametno gradi ekipo za najvišje uspehe in drugo mesto v skupini je kar verjetno, ruski Spartak Moskva naj bi bil precej neugoden nasprotnik, a njihova realnost je po mojem mnenju, tretje mesto in uvrstitev v tolažilno Europa league, MSK Žilina pa je dokaj nekonkurenčna v tej skupini

Skupina G:  AC Milan, Real Madrid, Ajax, AJ Auxerre

Nekako imam občutek, da gre za najtežjo skupino, AC Milan je v iskanju stare slave in realno druga najmočnejša ekipa, Real Madrid z Mourinhom na trenerski klopi eden od najresnejših kandidatov za naslov prvaka, s tem tudi favorit te skupine, Ajax ima precej podobno težavo kot italijanski predstavnik, a je še vedno nekonkurenčen tistim najboljšim ekipam, AJ Auxerre pa bi se lahko spustil v boj za tretje mesto in Europa league

Skupina H:  FC Arsenal, FC Šahtjor Donjeck, Braga, FK Partizan

Precej neatraktivna skupina z Arsenalom kot favoritom skupine, čeprav sta Šahtjor Donjeck in Braga že dokazala, da ne zaostajata po kvaliteti toliko kot bi večina pričakovali, prav ukrajinski in portugalski predstavnik pa se bosta udarila za željeno drugo mesto, medtem ko je FK Partizan vsaj ra razred slabša ekipa, ki jo je do sedaj reševal napadalec kupljen za samo 400.000 eurov, Cleo.

.

V naslednjih tednih/mesecih pa bodo klubi z nastopi pokazali dejansko stanje oz. moč ……

  • Share/Bookmark
Zapisal izmisljeni | 20.08.2010 - 15:47 - Kategorije: 02.Bundesliga -

Meni priljubljena, pa čeprav celo leto nedotaknjena, Bundesliga je naslednja na vrsti.

Kot sem zapisal že lani TUKAJ, mi je Bundesliga takoj za Premier league oz. zanimivejša kot italijanska, španska, francoska ali katera druga liga, a pustimo to, da ne bo vse skupaj rees predolgo. Transferji oz. kratke predstavitve bundesligašev.

Po koncu prestopnega roka so bili dodani tisti transferji , ki so bili realizirani po objavi.

bl

BAYERN  Tako kot povsod pričenjam z aktualnim prvakom. Bayern me v lanski sezoni definitivno ni razočaral, pa čeprav je naslov osvojil nekoliko težje, kot sem pričakoval, a nastopi v Ligi prvakov, kjer so prišli celo do finala, so me navdušili, tako kot večino nogometnih navdušencev. Pred letošnjo sezono so bili kar nekako preveč mirni, a očitno zadovoljni z obstoječim kadrom, so samo s posoj vrnili svoje nogometaše. Toni Kroos je prišel iz Bayer Leverkusena, Andreas Ottl in brazilec  Breno iz Nurnberga, argentinec Jose Ernesto Sosa iz argentinskega Estudiantesa, nizozemec Edson Braafheid iz škotskega Celtica, iz B ekipe Bayerna pa je dokončno prestopil mladi temnopolti avstrijski reprezentant David Alaba. Poraba 0 eurov in sedaj je jasno zakaj nimajo dolgov oz. imajo vsako leto ene najvišjih zaslužkov. Tudi pri prodaji igralcev se ni obrnilo preveč denarja, Georg Niedemeier je v zameno za 3,2 milijona eura prestopil v Stuttgart, nesojeni naslednik Kahna Michael Rensing si lahko poišče nov klub, Christian Lell je srečo našel v novem drugoligašu Herthi iz Berlina, Andreas Gorlitz prav tako v drugoligašu FC Ingolstadtu, odpisani italijan Luca Toni je po posoji v Romi, prestopil v italijansko Genovo, mladi up nemškega nogometa Mehmet Ekici pa je posojen v FC Nurnberg. Sloviti nizozemski trener Luis van Gaal bo tako s precej enakim moštvom poskusil ponoviti lanskoletno izvrstno sezono, pri tem pa bodo njegovi ključni možje Hans-Jorg Butt, Daniel van Buyten, Martin Demichelis, Diego Contento, Holger Badstuber, Philipp Lahm, Hamit Altintop, Franck Ribery,  Arjen Robben, Mark van Bommel, Bastian Schweinsteiger, dozoreli Toni Kroos, Danijel Pranjić, Ivica Olić, Thomas Muller, Miroslav Klose, Mario Gomes in ostali. Mislim, da so še vedno absolutni vladarji Bundeslige, v Champions league pa bodo težko boljši kot lani, predvsem zaradi nejasnega statusa Riberya, ki ga še vedno mučijo težave s prostitucijo, prav tako sramota s svetovnega prvenstva, Robben naj bi bil spet huje poškodovan, vprašanje ali lahko Olić ponovi še eno takšno sezono, pravega golmana še vedno nimajo itd. Za Bundesligo še vedno premočni, za Champions league še vedno malo prešibki.

Do konca prestopnega roka so bavarci bolj malo trgovali, le Jose Ernesto Sosa je za 3 milijone eurov, prestopil v italijanski Napoli.

SCHALKE 04  Ekipa, ki je že nekaj let tik pod vrhom, a ji do naslova Bundeslige nikakor ne uspe priti, zaradi česar so že lani angažirali legendarnega nemškega stratega Felixa Magatha, ki je v svoji debitantski sezoni za rudarje, kot jim pravijo, osvojil tolažilno drugo mesto. Poleti pa je nogometni svet presenetila novica, da je Schalke uspel brez odškodnine privoliti slovitega Raula iz Real Madrida v prestop, predtem pa je prav tako brez odškodnine angažiral še enega madridista, Cristopha Metzeldera, ki naj bi bil glavni krivec za prihod že omenjenega Raula. V senci teh prestopov je prav tako iz Španije, točneje iz Murcije prispel še mladi španec Sergio Escudero za katerega so odšteli 2,2 milijona eurov, za približno isto vsoto je iz grškega Olympiacosa prispel še grk Kyriakos Papadopoulos, za 1,7 milijona je iz japonske Kashime prispel talentirani japonec Atsuto Uchida, brez odškodnine pa iz Kaiserslauterna Erik Jendrišek  in iz Mainza Tim Hoogland. Tudi pri prodaji je bilo precej pestro, za 8,1 milijona eurov je v italijansko Genovo prestopil brazilec Rafinha, za 6,8 v Hamburger SV Heiko Westermann, brez odškodnine so lahko klub zapustili Kevin Kuranyi, zadnja leta njihov najboljši strelec ki je odšel v ruski Dinamo iz Moskve, brazilec Ze Roberto se je vrnil v domovino oz. v Vasco de Gamo, Gerald Asamoah je prestopil St. Pauli, Carlos Grossmuller v italijanski Lecce, argentinec Marcelo Bordon v katarski Al Rayyan, brazilec Mineiro še išče klub, največji up U21 reprezentance Lewis Holtby pa je za 100.000 eurov posojen v Mainz. Na prvi pogled se zdi, da so le nekoliko bolj oslabljeni kot v prejšni sezoni, a verjamem, da Felix Magath ne misli tako, pri tem pa bodo v bližajoči sezoni, v lovu na naslov prvaka njegovi glavni aduti Manuel Neurer, Benedikt Howedes, Cristoph Metzelder, Tim Hoogland, Christian Pander, Sergio Escudero, Ivan Rakitić, Joel Matip, Jermaine Jones, Peer Kluge, Lukas Schmitz, Raul, Jefferson Farfan, Erik Jendrišek in ostali. Jaz sem skeptičen in drugo mesto bi bilo kar lep uspeh, vendar z igralcem kot je Raul, ki je odigral za Real Madrid rekordnih 741 uradnih srečanj in zabil prav tako rekordnih 323 golov, nikoli ne veš.

Zmagovalec nemškega prestopnega roka je v svoje vrste zvabil še ganca Hansa Sarpeia, ki je za 400.000 eurov prišel iz Bayer Leverkusena, iz romunskega Cluja je za 3 milijone urov prišel Ciprian Deac, iz francoskega Lilla brez odškodnine Nicolas Plestan, v samem zaključku prestopnega roka pa iz AC Milana za 13 milijonov eurov še nizozemski napadalec Klaas-Jan Huntelaar. Pri prodaji naknadno ni bilo zanimivosti.

WERDER BREMEN   Po obupnem začetku prejšne sezone, so zeleni le ujeli pravi ritem in se uvrstili na tretje mesto, ki je še zadnje, katero vodi v Champions league, a preko kvalifikacij oz. preko italijanske Sampdorie. Pred sezono je bilo največ nategovanja okoli transferja njihovega najboljšega igralca, nemškega reprezentanta Mesuta Ozila, ki je imel samo še enoletno pogodbo s klubom, torej naj bi bila odškodnina zanj lahko relativno nizka, saj bi ob neprodaji naslednjo sezono lahko odšel brez te. Manchester United, Real Madrid, Barcelona so bili najresnejši oz. najvztrajnejši, a na koncu je zmagal Real Madrid, ki je v času nastajanja tega teksta uspel realizirati prestop za 16.2 milijona eurov. Prav tako naj bi se prav lahko spremenil status njihove okrepitve Marka Arnautovića, austrijskega reprezentanta z očitnimi Jugo oz. srbskimi geni, ki je za 5,6 milijona eurov prispel iz italijanskega Interja, kjer je bil na posoji oz. iz matičnega kluba, presenetljivega nizozemskega prvaka FC Twenteja. Še pojasnilo o statusu, igralčevo vedenje naj ne bi bilo pogodu delodajalcem in obstaja verjetnost njegove ekspresne prodaje. Poleg navedenega se Werder ni okrepil z nobenim pomembnejšim igralcem, ob tem pa so jih zapustili, že omenjeni playmaker Mesut Ozil, Martin Harnik, ki je odšel v Stuttgart za 270.000 in Carlos Alberto, ki je po posoji ostal v brazilskem klubu Vasco de Gama.  Trener Thomas Schaaf bo tudi v tej sezoni, tako kot prejšni, v borbo za vrh povedel preverjeni material, ki ga sestavljajo Tim Wiese, Sebastian Boenisch, Clemens Fritz, Per Mertesacker, Sebastian Prodl, Petri Pasanen, Naldo, Tim Borowski, Marko Marin, Aaron Hunt, Torsten Frings, Daniel Jensen, Marcus Rosenberg, Hugo Almeida, Claudio Pizzaro in ostali. Ob prodaji Ozila so njihove možnosti za vrhunsko uvrstitev drastično nižje, kot naravnega naslednika pa v vlogi playmakerja vidim mladega Marko Marina, katerega sem hvalil že TUKAJ. Micouda, Diega in Ozila bo izredno težko naslediti, s tem pa tudi predhodne rezultate in mislim, da bo Werder zdrsnil nekoliko navzdol.

Werder je do konca prestopnega roka le pokazal še nekaj aktivnosti, pri tem pa je v klub iz angleškega Arsenala, brez odškodnine prispel brancoz Mikael Silvestre, iz Hanse Rosctock je za 150.000 eurov kupljen Felix Kroos, iz brazilskega Santosa pa za 7 milijonov eurov še brazilec Wesley. Pri odhodih iz kluba bi še omenil posojo šveda Marcusa Rosenberga v španski Racing Santander, ki je zanj odštel 750.000 eurov.

BAYER LEVERKUSEN  Klub, ki se ga je prijel vzdevek Neverkusen oz. Vicekusen je bil že kar nekajkrat blizu vrha Bundeslige, a slasti zmage še ni okusil. Za vnovičen naskok na vrh lestvice so realizirali transferja dveh povratnikov, ki sta bila poleg vsega še brez odškodnine. Tisti odmevnejši je povratek Michaela Ballacka iz angleškega Chelsea, ki ima za seboj kar lepo kariero in pa Hanna Balitscha, ki je prispel iz Hannovra. Ob dveh povratnikih so kupili tudi dva hrvata, ki so bili že v prejšnih letih popularni v Leverkusenu, tokrat sta to Domagoj Vida za katerega je Osijek prejel 2,2 milijona eurov in pa Zvonko Pamić za katerega je Rijeka prejela 450.000 eurov. Poleg naštetih so v klub prispeli še temnopolti Sidney Sam iz Haburger SV, ki je zanj prejel 1,8 milijona eura, danec Nicolas Jorgensen za katerega so danskemu Akademisk BK odšteli 720.000 eurov itd. Pri odhodih ni bilo velikih prodaj, a je svojo posojo zaključil izvrstni Toni Kroos, ki je je vrnil v matični Bayern, grk Theofanis Gekas je po posoji v Herthi dokončno, zapustil klub, vendar je 900.000 eurov zanj plačal Eintracht iz Frankfurta, Thomas Zdebel je prestopil v Alemanio iz Achena, že omenjeni Pamić pa je posojen v Freiburg. Josef Jupp Heynckes bo torej še enkrat več poskusil naslov pripeljati v Leverkusen pri tem pa bodo njegovo najmočnejše orožje Rene Adler, Daniel Schwaab, Stefan Reinartz, Manuel Friedrich, Gonzalo Castro, Hans-Adu Sarpei,  Sami Hyypia, Michal Kadlec, Michael Ballack, Hanno Balitsch, Simon Rolfes,  Tranquillo Barnetta, Renato Augusto, Arturo Vidal, Patrick Helmes, Stefan Kissling, Eren Derdiyok, Burak Kaplan in ostali med katerimi je tudi igralec s slovenskimi koreninami oz. geni Kevin Kampl. Bayer je dobil novega vodjo, beri Ballacka, ki naj bi s svojimi izkušnjami ekipo povedel do vrha, za kar pa nimajo preveč možnosti, a nemške vztrajnost ne gre nikoli podcenjevati oz. odpisati.

Brez večjih posebnosti po tej objavi.

BORUSSIA DORTMUND  Rumeno-črni so po letih osrednjih rezultatov, v prejšni sezoni bili končno pri vrhu, kar pa želijo ponoviti oz. nadgraditi. A niso tako kot nekateri krenili v brezglava nakupovanja, temveč so v prvo ekipo vpeljali kup igralcev iz lastnih pogonov, denar pa zapravili samo za redke. Poljak Robert Lewadnowski iz poljskega Lecha je stal 4,1 milijona eurov, drugi poljak Lukasz Piszczak je iz Herthe Berlin prišel v transferju brez odškodnine, prav tako pa je iz Herthe, s posoje, nazaj v matični klub prispel Florian Kringe. Australec Mitchell Langerak iz australskega Melbourne Victory jih je stal 450.000 eurov, japonec Shinji Kagava iz Cerezo Osake pa 315.000 eurov, pri prodaji pa so zaslužili borih 405.000 eurov. Stuttgart je plačal 270.000 eurov za Marca Zieglerja, Energie Cottbus 90.000 za Uwe Hunemeierja, Duisburg pa 45.000 za posojo Juliana Kocha, ob tem pa sta brez odškodnine odšla brazilec Tinga v brazilski Internacional, albanec Bajram Sadrijaj pa je še v fazi iskanja novega delodajalca. No, v času nastajanja tega teksta pa je v zameno za 3, 2 milijona eurov prodan paragvajski napadalec Nelson Valdez, ki bo odslej nastopal za španski Hercules.  Relativno mlad nemški strokovnjak Jurgen Klopp bo z nekoliko okrepljenim/spremenjenim moštvom, kjer so še vedno Roman Weidenfeller, Neven Subotić, Dede, Felipe Santana, Patrick Owomoyela, Mats Hummels, Marcel Schmelzer, Sebastian Kehl, Nuri Sahin,  Jakub Blaszczykowski – Kuba, Tomas Hajnal, Sven Bender, Dimitar Rangelov, Mohamed Zidan, Lucas Barrios in ostali, hotel še višje, za kar pa nimajo prevelikih možnosti. Po mojem mnenju je njihova realna vrednost/sposobnost, biti tu nekje oz. malenkost višje, za kaj takega pa rabijo še eno izvrstno sezono lanskoletne okrepitve Barriosa, ki jih je vrnil med velikane nemškega nogometa.

Tudi Borussia Dortmund je večino poslov opravila do te objave, zatem pa v svoje vrste iz Karlsruhera, brez odškodnine, pripeljala samo še izkušenega brazilca Antonia Da Silvo, medtem ko jih je zapustil bolgar Dimitar Rangelov, ki je bil za neznano vsoto posojev v izraelcki Maccabi Tel-Aviv.

VfB STUTTGART  -  Po slabi nogometni jeseni, pa kasnejši zamenjavi trenerjev, kjer je na njihovo trenersko klop prišel švicar Christian Gross je šlo v Stuttgartu vse na bolje. Igra, rezultat, vzdušje in uvrstitev, ki pa bi bila teoretično še višja, če bi skupaj oddelali celo sezono. Tokrat Gross štarta od začetka, še predtem pa je v prestopnem roku dobil nekatere nove igralce, ki naj bi pripomogli k še višji uvrstitvi. Iz italijanskega Juventusa je za 3,4 milijona eurov prispel italijan Christian Molinaro, iz Bayerna je za 3,2 milijona prispel Georg Niedemeier, iz francoskega Valenncienesa je za 2,3 milijona prišel francoz Johan Audel, iz Werder Bremna je za 270.000 eurov prispel austrijec Martin Harnik, iz Borussije Dortmund pa za isto vsoto še Marc Ziegler. Brez odškodnine je iz Wolfsburga prišel Christian Gentner, prav tako brez odškodnine pa je na enoletno posojo iz slovitega Liverpoola prispel švicar Philipp Degen. Na drugi strani je iz Stuttgarta za 12,6 milijona eurov v španski Real Madrid odšel Sami Ghedira, za 1,1 milijona eurov je v francoski Rennes odšel kamerunec Georges Mandjeck, za 630.000 eurov v Koln Martin Lanig, za 125.000 v Kaiserslautern Clemens Walch, brez odškodnine pa sta klub zapustila Roberto Hilbert – Bešiktaš in mehičan Roberto Osorio – Monterrey. V zameno za 450.000 eurov je na enoletno posojo v Nurnberg odšel Julian Schieber, kontroverzni Jens Lehmann pa se je nogometno upokojil. Kljub kar obilici trgovanja so v klubu ostali Arthur Boka, Khalid Boulahrouz, Matthieu Delpierre, Serdar Tasco, Zdravko Kuzmanović, Timo Gebhart, Sebastian Rudy, Christian Trasch, Ciprian Marica, Pavel Pogrebnyak, Cacau in ostali, ki bodo poskušali v tej sezoni, skupaj z okrepitvami, osvojiti še kakšno mesto višje, kar bi se lahko zgodilo v kolikor najdejo solidnega golmana. Na koncu bi še opozoril na mladega Sebastiana Rudya, ki je lani navdušil z nekaj izvrstnimi partijami.

Stuttgart je najprej iz francoskega Strassbourga za 600.000 eurov pripeljal gvinejca Mamadou Baha, nato pa iz italijanskega Juventusa, brez odškodnine, še argentinca z italijanskim državljanstvom Maura Camoranesija, na drugi strani pa na moje veliko presenečenje, prodal hvaljenega Sebastiana Rudya, ki je v transferju vrednem 4 milijone eurov odšel v Hoffenheim 1899.

HAMBURGER SV  -  Klub s severa Nemčije, ki je navduševal v Europa league, kjer pa vseeno ni uspel priti do domačega finala, na njihovo žalost pa je tudi v domačem prvenstvu oz. Bundesligi ostal brez mest, ki peljejo v evropska tekmovanja, saj je osvojil samo sedmo mesto. Pred sezono se niso preveč okrepili, saj so novinci v klubu le Heiko Westermann, ki je v zameno za 6,8 milijona eurov težko odškodnino prispel iz Schalke 04, iz Herthe Berlin je za 5 milijonov prispel srb Gojko Kačar, iz istega kluba je brez odškodnine prispel še čeh Jaroslav Drobny, iz Nurnberga pa za 2 milijona odškodnine prišel še Dennis Diekmeier. Ostalo so povratniki s posoj in pa igralci iz lastnih mladinskih pogonov, kar pomeni, da ni bilo prevelikih vlaganj pri tem pa bi izpostavil povratnika iz Nurnberga Erica Maxima Chupo-Motinga. Na nasprotni strani je največ zaslužka padlo s prodajo Jerome Boatenga v Manchester City, ki je za igralca plačal kar 11,3 milijona eurov, Sidney Sam je za 1,8 milijona eurov prestopil v Bayer Leverkusen, mladi švedski napadalec Marcus Berg pa je za 900.000 eurov posojen v nizozemski PSV, saj se kljub perspektivi/kvaliteti ni uspel izboriti za igralne minute, a o tem nekoliko kasneje. Ekipa, ki jo bo vodil Armin Veh bo torej bolj ali manj podobna kot v prejšni sezoni, se pravi da bodo nosilci igre Frank Rost/Jaroslav Drobny, David Rozenhal, Joris Mathijsen,  Guy Demel, Collin Benjamin, Heiko Westermann, Dennis Aogo, Marcell Jansen, Piotr Trochowski,  David Jarolim, Ze Roberto, Eljero Elia, Romeo Castelan, Jonathan Pitroipa, Gojko Kačar, Mladen Petrić, Ruud Van Nistelrooy, Paulo Guerrero in ostali. Na prvi pogled se zdi zdi, da gre za izjemno močno ekipo, a Armin Veh, ki je Bundesligo osvojil pred dvema letoma s TEM klubom, je zaradi sistema igre žrtvoval izjemnega napadalca Petrića in ga postavil na krilni položaj, za edinega napadalca postavil Nistelrooya, se nekako odpovedal Ze Robertu, ki naj bi do konca prestopnega roka zapustil klub, tudi letaloboječi Guererro še ni čisto siguren v ostanek, vse skupaj pa naj bi dišalo po konfuziji v klubu. Če bi gledal samo trenutni igralski kader, bi zapisal, da pričakujem njihov vzpon navzgor, a  kar nekaj problemov imajo še za rešiti.

Po objavi se je Hamburger SV rešil še nekaterih manj pomembnih igralcev, katere je poslal na posoje, pri tem bi omenil senegalca Mickaela Tavaresa, ki bo nastopal za angleški Middlesbrough in pa čeha Davida Rozenhala, ki bo nastopal za francoski Lille.

VfL WOLFSBURG -  Najslabši prvak oz. najslabši branilec naslova prvenstva so zapisali mnogi nemški novinarji, pri tem pa so imeli podlago v lanskoletni uvstitvi, ki je bila vse prej kot dobra oz. solidna. Da bi se vrnili proti vrhu nemškega nogometa, so na trenersko mesto v Wolfsburgu ustoličili bivšega angleškega selektorja Steve McClarena, ki je lani navdušil v nizozemskem prvenstvu, kjer je njegov Twente presenetljivo osvojil naslov državnega prvaka. Tokrat do naslova objektivno ne mora, a ne glede na to se je klub kar solidno okrepil. Za 10,8 milijona eurov je iz italijanskega Palerma prispel danec Simon Kjaer, za 6,3 milijona je iz hrvaškega Dinamo Zagreba prispel hrvat Mario Mandžukić, za 1,8 je iz Herthe Berlin prispel Arne Friedrich, za 1,5 iz švicarskega Grasshoppersa Nassim Ben Khalifa, iz brazilskega Tombense pa je za 720.000 eurov prispel brazilec Cicero. Ob navedenih nakupih sta se s posoj vrnila še brazilec Caiuby – Duisburg in romun Vlad Munteanu, v nasprotni smeri oz. iz kluba pa so odšli tisti nakatere se ni več računalo. Nigerijec Obafemi Martins je za 8,1 milijona eurov prestopil v ruski Rubin iz Kazana, nikoli dokazani brezilec Rever se je za 2,7 milijona vrnil v domovino v Atletico Mineiro, čeh Jan Šimunek je za 765.000 eurov prestopil v Kaiserslaitern, urugvajec Jonathan Santana je za 540.000 eurov prestopil v turški Kayserispor, turek Mahir Saglik je za 180.000 eurov prestopil v Bochum, Daniel Adlung za 135.000 eurov v Energie Cottbus, Christian Gentner pa je po poteku pogodbe, v transferju brez odškodnine odšel v Stuttgart. A glavno delo so opravili s tem, ko so zadržali svoja najboljša igralca, bosanska reprezentanta Misimovića in Džeka, čeprav se še vedno pojavljajo kombinacije po katerih naj bi zapustila klub. Edin Džeko, ki je bil lani tudi najboljši strelec lige, naj bi bil v kombinacijah Juventusa in seveda Manchester Citya, Misimović pa Atletico Madrida in Fiorentine, hkrati pa naj bi se špekuliralo o prihodu brazilca Diega in še nekaterih, a zaenkrat so njihovi nosilci igre Diego Benaglio, Arne Friedrich, Marcel Schafer, Alexander Madlung, Peter Pekarik, Sascha Riether, Simon Kjaer, Andrea Barzagli, Josue, Thomas Kahlenberg, Zvjezdan Misimović, Makoto Hasebe, Karim Ziani, Ashkan Dejagah, Mario Mandžukić, Edin Džeko, Grafite in ostali. Vsekakor so moštvo, ki si zasluži višjo uvrstitev, vendar le ob pogoju, da ne prodajo bosancev.

V izvrsnem prestopnem roku so na koncu dodali še piko na I, bi rekli, saj je iz italijanskega Juventusa za 15,5 milijona eurov prispel brazilski virtuoz Diego, zaradi česar so odhod dovolili bosancu Zvezdanu Misimoviću, ki je v zameno za 8,5 milijona eurov odšel v turški Galatasaray.

FSV MAINZ 05 - Prva ekipa v tej predstavitvi, ki ji ne bi rekel vrhunska, temveč samo solidna, kar pomeni, da 36-letni trener Thomas Tuchel dobiva iz nje maksimum. Pred sezono so se okrepili z nekaterimi manj znanimi oz. širši javnosti neznanimi igralci, ki pa so povrhu vsega še samo na posoji. Sami Allagui je za 900.000 eurov pripeljan iz Greuther Furtha, madžar Adam Szalai za 450.000 iz španskega realovega drugega moštva oz. Real Castille, avstrijec  Christian Fuchs za 360.000 iz Bochuma, makedonec Dragan Georgijev za 180.000 iz makedonskega Horizonta, za isto vsoto iz Schalke 04, na posojo U21 reprezentant Lewis Holtby, za 135.000 eurov pa danec Morten Rasmussen iz škotskega Celtica. Kar se tiče tistih pravih prestopov, sta v klub pred sezono prispela le Marco Caligiuri iz Gruether Furtha in pa Martin Pickenhagen iz španskega Heraclesa, seveda oba brez odškodnine. Na drugi strani je reprezentant Burkine Faso, Aristide Bance za kar 3,6 milijona eurov prestopi v dubajski Al Ahli, albanec Jahmir Hyka je za 108.000 eurov prestopil v grški Panionios, Tim Hoogland brez odškodnine v Schalke 04, bivši zvezdaš oz. črnogorec Dragan Bogavac je še iskanja kluba kakor tudi še nekateri katerim se je Mainz odpovedal. Torej, Heinz Muller, Nikolče Noveski, Radoslav Zabavnik, Eugen Polanski,  Bo Svensson, Niko Bungert, Andreas Ivanschitz, Jan Simak, Miroslav Karhan, Eltin Soto in ostali bodo verjetno spet tu nekje, za najelitnejšimi klubi oz. pred tistimi, ki bodo razočarali.

Mainz oz. njihov izvrstni trener Thomas Tuchel se znanaša na obstoječi kader, po objavi pa ni prišlo do večjih pretresov v ekipi.

EINTRACHT FRANKFURT – Tako kot večina nemških prvoligašev iz zlate sredine in spodnjega dela lestvice, je Eintracht zelo malo denarno trgoval. Večino stvari je vzel brez odškodnine oz. iz lastnega mladinskega pogona, s posoj itd. Denarja enostavno ni in zaradi tega je njihova glavna okrepitev Georgios Tzavellas iz grškega Panioniosa za 1,1 milijona eurov, drugi grk Theofanis Gekas pa je za 900.000 eurov prispel iz Bayer Leverkusena. Sebastian Rode je za 200.000 eurov prispel iz Offenbacha, francoz Habib Bellaid je kot posojeni igralec prišel iz francoskega Boulogna, Markus Steinhofer pa iz Kaiserslauterna, poleg naštetih pa je tu še nekaj perspektivnežev, ki pa se še prebijajo iz anonimnosti. Na drugi strani, pri prodajah je bilo precej podobno, saj je le Aleksander Kruk prodan v Osnabruck za 45.000 eurov, vsi ostali pa so odšli brez odškodnine, kar pa ni preveč presenetljivo, saj gre za neznane igralce, na katere klub ne računa več. Ekipica, ki jo vodi Michael Skibe bo morala še enkrat več ponoviti solidne partije iz prejšne sezone in upati na ponoven uspeh uvrstitve na sredino lestvice. Oka Nikolov, Maik Franz, Marco Russ, Aleksandar Vasoski, Chris, Patrick Ochs, Umit Korkmaz, Alexander Meier, Pirmin Schwegler, Halil Altintop, Martin Fenin, Ionnis Amanatidis, Theofanis Gekkas in ostali so po mojem mnenju pred izredno težko misijo in boj za obstanek se mi zdi nekako realnejši.

Naknadnih nakupov in prodaj ni bilo.

TSG 1899 HOFFENHEIM – Klubič iz istoimenske vasice s samo okoli 3500 prebivalcev, ki sem ga opisal že pred dvema letoma TUKAJ, je v prejšni sezoni nekoliko nazadoval, a mislim, da je to samo odraz dejanskega stanja oz. dejanske moči. Pred to sezono je v klub iz Munchna 1860, za 1,2 milijona eurov, prispel temnopolti mladi reprezentant nemške U19 reprezentance Peniel Mlapa, za 225.000 eurov je iz finskega HJK Helsinki prispel finec Jukka Raitala, brez odškodnine pa se je klubu pridružil Tom Starke, ki je predhodno nastopal za Duisburg. Ob naštetih se je v klub s posoje v turškem Bešiktašu vrnil še avstrijec s turškimi geni Ramazan Ozcan in zaenkrat je to vse kar je dobil na razpolago trener Ralf Rangnick. Pri tem pa so pred sezono prodani še brazilec Maicosuel, za katerega je brezilski Botafogo odštel kar 3,6 milijona eurov, pa za 360.000 eurov v Nurnberg šved Per Nilsson, ostali manj pomembni pa so odšli brez odškodnine, le argentinec Franco Zuculini je za 630.000 eurov posojen v italijansko Genovo, za 180.000 eurov pa je bil v Fortuno Dusseldorf, prav tako posojen brazilec Wellington. V kolikor ne bo prišlo do novih transferjev naj bi bili v novi sezoni okostje ekipe Tom Starke, Andreas Beck, Christian Eichner, Marvin Compper, Andreas Ibertsberger,  Josip Joe Šimunić, Isaac Vorsah, Carlos Eduardo, Luiz Gustavo, Sejad Salihović, Demba Ba,  Tobias Weis, Prince Tagoe, Chinedu Obasi, Vedad Ibišević in ostali. Čisto solidna ekipica, ki bi ji bilo treba, po mojem mnenju, dodati še kakšnega igralca zvezne vrste, mogoče tudi obrambnega igralca, medtem ko je ofanzivni del zelo dober. Tu nekje je realno gledano tudi njihovo mesto, v zlati sredini Bundeslige, za kaj več pa bi bila spet potrebna nekoliko višja vlaganja.

Precej dobra aktivnost na trgu po tej objavi je v klub prinesla meni všečnega igralca Sebastiena Rudya iz Stuttgarta, za katerega so odšteli 4 milijone eurov in pa islandca Gylfi Sigurdssona, za katerega so angleškemu Readingu odšteli kar 5,2 milijona eurov. Za neverjenih 20 milijonov eurov pa je v ruski Rubin Kazan prodan brazilec Carlos Eduardo, kar se mi zdi eden najprecenjenejših transferjev leta.

BORUSSIA MONCHENGLADBACH -  Ekipa, ki jo je trener Michael Frontzeck uspel zadržati v prvi ligi, čeprav so jim nekateri napovedovali slovo in priznati moram, da sem imel tudi sam pomisleke. Glede na to, da jih spet srečujemo v tej rubriki je jasno, da jim je uspelo ohraniti prvoligaški status, da pa bi bilo tako tudi pred naslednjo sezono, so pred to sezono za 3,6 milijona eura iz belgijskega Standarda priepljali belgijca Igora De Camarga, za 1,4 pa iz brazilskega Tombensa še brazilca Andersona. Iz Freiburga je v transferju brez odškodnine prispel kamerunec Mohamedou Idrissou, ostalo pa so neznani in neuveljavljeni igralci. V nasprotini smeri oz. iz kluba so odšli nekateri preverjeni igralci. Za 1,6 milijona eurov bo odslej v Herthi iz Berlina nastopal kanadčan Rob Friend, veteran Oliver Neuville si je očitno premislil glede pokoja in bo poskušal izboriti svoje mesto v napadu Arminije iz Bielefelda, argentinec Roberto Caolautti v Maccabiju iz Tel Aviva, Moses Lamidi v Oberhausenu itd. Fronzeku so kot jedro ostali Logan Bailly, Filip Daems, Roel Brouwers, Paul Stalteri, Tobias Levels, Dante, Juan Arango, Michael Bradley, Karim Matmour, Marco Reus, Raul Marcel Bobadilla in novinca De Camargo in Idrissou, kar bi lahko še enkrat zadostovalo za obstanek v ligi.

Brez transferjev po tej objavi.

FC KOLN  -  Moštvo, kjer sta dva slovenska reprezenetnata Mišo Brečko in Milivoje Novaković, ki pa kljub zelo dobrim igram nista preveč po volji hrvaškemu trenerju Zvonimirju Soldi. To nakazujejo že letošnji nakupi, kjer je Koln kot okrepitve pripeljal igralce, ki kandidirajo za njuna mesta. Brazilec Andrezinho iz portugalskega Guimaresa je prispel brez odškodnine in naj bi bil konkurent Brečku, Martin Lanig pa je za 630.000 eurov prispel iz Stuttgarta, da bi izrinil Novakovića, ki je bil do spora s trenerjem celo kapetan ekipe, a mu je bila ta čast odvzeta zaradi prepirov o udeležbi na tekmah reprezentance ter domnevno slabših iger v klubu. Pa pustimo to zaenkrat, nekoliko več o klubu bom zapisal kdaj drugič, mogoče ob menjavi trenerja, za katerega napovedujejo, da v Kolnu ne bo dočakal konca sezone. Rajši ostajam pri transferjih, kjer je bil najdražji nakup 2,3 milijona eurov romun Alexandru Ionita iz Rapida Bukarešta, kateremu sledi že omenjeni Lanig, pa za 270.000 eurov grk Konstantinos Giannoulis iz grškega Iraklisa Saloniki, za 135.000 eurov je iz rezervne ekipe angleškega Fulhama prispel Christopher Butchtmann, za 80.000 iz splitskega Hajduka golman Miro Varvodić, čigar oče je bil tisti fenomenalni Zoran Varvodić – Rambo, ki je branil tudi za Olimpijo, če se ga kdo spomni. Soldo je v ekipo pripeljal še enega hrvata, Mato Jajalo je v zameno za 225.000 eurov, iz  italijanske Siene prispel na enoletno posojo, svojega mesta v klubu pa nimajo več portugalec Maniche, ki se je vrnil v domovino v Sporting, pa kamerunec Pierre Wome, ki je še v fazi iskanja kluba, kakor tudi še nekateri manj pomembni igralci. Soldovo usodo bodo v tej sezoni krojili Faryd Mondragon, Mišo Brečko, Youssef Mahamad, Pedro Geromel, Kevin McKenna, Petit, Martin Lanig, Mato Jajalo, Alexandre Ionita, Lukas Podolski in Milivoje Novaković. Visoka lanskoletna pričakovanja so me naredila nekoliko previdnejšega, a še vedno vidim potencial v tej ekipi, ki bi se morala udomačiti nekje v sredini lestvice, vendar za to potrebujejo več zadetkov oz. učinkovitosti in pa veliko boljše igre na domačem terenu, kjer so bili lani naravnost obupni. Podolski je na svetovnem prvenstvu pokazal, da še zmore/zna, novaković pa se mi že nekaj čas zdi prenervozen, zaradi česar je posledično nenatančen.

Tudi Koln ni po tej objavi preveč trgoval, temveč je rajši uigraval obstoječi kader.

SC FREIBURG – Res minimalne operacije z denarjem pred novo sezono, kjer so 495.000 eurov porabili za nakup Jana Rosenthala iz Hannovera, vsi ostali; belorus Anton Putilo iz Dinamo Minska, romun Maximilian Nicu iz Herthe Berlin, Nicolas Hofler in Daniel Williams iz rezervnega moštva Freiburga, pa iz Bayer Leverkusena posojeni hrvat Zvonko Pamić so prispeli v transferjih brez odškodnine, ob tem pa sta se s posoj vrnila še kamerunec Alain Junior Olle Olle – Ahlen in pa Michael Muller – Saarbrucken, a slednji je za 9.000 eurov že takoj prodan v Wolfsburg. Ob njegovem transferju je nekaj denarcev prispelo, točneje 180.000 eurov, še v transferju senegalca Jacksona Mendya v francoski Grenobel, vsi ostali pa so odšli brez odškodnine. Kamerunec Mohamadou Idrissou v Borussijo Monchengladbach, korejec Du-Ri-Cha v škotski Celtic itd. v večini pa gre za tiste na katere ne računajo več. Še kako pa trener Robert Dutt računa na Simona Pouplina, Mensura Mujdžo, Pavel Krmasa, Omer Topraka, Felixa Bastiansa, Heiko Butschera, okrepitve Rosenhala, Nicuja, Pamića, Ivico Banovića, Cedric Makiandija, Papiss Demba Cisseja in ostale, pred katerimi je cilj zadržati prvoligaški status, kar pa bo po mojem mnenju zelo težko. Zame so eni najresnejših kandidatov za izpad.

Tudi v nadaljevanju prestopnega roka je bil Freiburg minimalističen.

HANNOVER 96 -  Ekipa, ki je po lanski izjemno črni seriji, le nekako uspela zadržati prvoligaški status, a njihova pretresenost in slabi rezultati so razumljivi, saj so med sezono ostali brez prvega golmana. Robert Enke je namreč storil samomor, kot zanimivost pa, da so sloviti U2 na koncertu v Hannovru pred dnevi, njemu v čast zapeli eno pesem, bobnar pa je odigral koncert v golmanskem dresu z njegove zadnje tekme. Kot sem že zapisal, nekako so uspeli, pri tem pa jim je pomagal v januarju pripeljani novi trener Mirko Slomka, ki je pred to sezono dobil na razpolago še nekatere nove igralce. Za 900.000 eurov je iz norveške Valerenge prispel norvežan z maroškimi koreninami in hkrati najbolji strelec norveške lige v lanjski sezoni Mohammed Abdellaoue, iz švicarskega Basela je prispel portugalec Carlitos, iz angleškega Midllesbora avstrijec Emanuel Pogatetz, Ron-Robert Zieler iz rezerv Manchester Uniteda itd. Na drugi strani pa je ostal brez nekaterih izkušenih/pomembnih igralcev kot so čeh Jiri Stajner, ki je odšel v Slovan iz Libereca, Hanno Balitsch v Bayer Leverkusen, nizozemec Arnold Bruggink in poljak Jacek Krzynowek sta še v fazi iskanja kluba, reprezentant Slonokoščene obale Arouna Kone pa se je po posoji vrnil v matični klub oz. špansko Sevillo. Slomka je ostal torej s pomlajeno ekipo, kjer naj bi bili nosilci Florian Fromlowitz, Mario Eggimann, Steve Cherundolo, Karim Haggui, Christian Schulz, Leon Andersen, Sergio Pinto, Constant Djakpa, Didier Ya Konan, Jan Schlaudraff, Mike Hanke, Mikael Forssell in ostali. V kolikor se bodo okrepitve izkazale imajo kar lepe možnosti za obstanek v ligi, le v zvezni vrsti se mi zdi, da ni preveč kvalitete. Tu nekje, tik nad črto izpada je njihovo mesto. 

Nadaljevalo se je trgovanje brez odškodnin oz. z igralci, ki so odvečni, zaradi česar pri teh nakupih/prodajah ne bi izpostavljal nikogar.

FC NURNBERG – Lanskoletna politika posoj igralcev se je izplačala, saj je skromni Nurnberg uspel zadržati prvoligaški status in tega si želijo tudi v prihajajoči sezoni, pri tem pa se bodo poslužili precej podobne politike. Zaenkrat so največ denarja oz. 450.000 eurov dali Stuttgartu za posojo Juliana Schiberja, ob njem pa so na posojo prispeli še wunderkid iz Bayerna Mehmet Ekici, iz Bayer Leverkusena pa Jens Hegelar. Ob naštetih sta se s posoj vrnila še dva hrvaška australca Matthew Spiranović, ki je igral za japonsko Urawo in pa Dario Vidosic, ki je igral za Duisburg. Nurnberg je ob tem v klub pripeljal oz. kupil za  360.000 eurov še Per Nilssona iz Hoffenheima, za 225.000 eurov Roberta Maka iz rezervnega moštva Manchester Citya, iz dunajske Austrie je prispel avstrijec Rubin Rafaela Okotie, iz izraelskega Maccabi Netanye je prispel izraelec Almog Kohen, iz nizozemskega PSV pa Timmy Simmons. V obratni smeri oz. iz kluba so odšli sposojeni igralci, torej v Bayern sta se vrnila brazilec Breno in Andreas Ottl, v Mamburges SV pa mladi nemški reprezentant kamerunskega porekla Eric Maxim Choupo-Moting. Trener Dieter Hecking in Raphael Schafer, Andreas Wolf, igralec s slovenskimi koreninami Dominic Maroh, Javier Pinola, Marek Mintal, Timmy Simmons, Ilkay Gundogan, Mehmed Ekici, Mike Frantz, Albert Bunjaku, Julian Schiber in ostali iz Nurnberga bodo še enkrat več poskušači zadržati prvoligaški status, kar pa bo izredno težko.

V nadaljevanju prestopnega roka je omembe vreden le transfee grka Angelosa Charisteasa v franacoski Arles, pri tem pa ni bilo odškodnine.

FC KAISERSLAUTERN – Povratnik v ligo, ki se po štirih sezonah drugoligaških igrišč vrača tja, kjer je njegovo mesto, v Bundesligo oz. najmočnejšo nemško ligo. Vendar pa upati, da bo ponovil senzacionalni uspeh iz  ‘97/98, ko je v sezoni povratka v prvo ligo osvojil naslov prvaka, je preoptimistično, čeprav njihovi navijači kar obujajo ta spomin. 41-letni trener Marco Kurz, ki jih je tudi vpeljal v prvo ligo je pred sezono dobil kopico novih igralec, saj so v klub prišli; za 765.000 eurov je iz Wolfsburga prispel čeh Jan Šimunek, za 720.00o iz Energie Cottbusa je prispel hrvat Stiven Rivić, iz danskega Midtjyllanda je za isto vsoto prispel danec Leon Jessen, za 540.000 eurov je iz poljskega Zaglebie Lubin prispel bolgar Ilian Micanski, iz Bochuma za 450.000 še en hrvat Ivo Iličević, iz Herthe Berlin je za 405.000 prispel brazilec Rodnei, za 225.000 pa iz Stuttgarta Clemens Walch, medtem ko so v transferjih brez odškodnine prispeli še Christian Tiffert iz Duisburga, Oliver Kirch iz Arminije Bielefeld, pa alžirec Chadli armi iz Mainza itd. Poleg vseh naštetih se je klub okrepil še s posojenimi igralci, saj je iz italijanskega Napolija za 335.000 eurov prispel avstrijec Erwin Hoffer, iz Schalke 04 za 135.000 čeh Jan Moravek, iz Bayer Leverkusena pa mladi grk Thanos Petsos. Seveda je zaradi kopičenja igralcev veliko teh moralo iz kluba in turek Alper Akcam je za 90.000 eurov odšel v turški Gaziantepspor, vsi ostali pa v transferjih brez odškodnine; Dragan Paljić v polsko Wislo iz Krakowa, slovak Erik Jendrisek v Schalke 04, američan Luis Robles v Karlsruher itd. Predvidevam torej, da bodo glavna sila ekipe Tobias Sippel, Jan Šimunek, Leon Jessen, Martin Amerdick, Alexander Bugera, Florian Dick, Christian Tiffert, Chadli Amri, Jan Moravek, Jiri Bilek, hrvaški trio Ivo Iličević, Stiven Rivić, Srdjan Lakić, Adam Nemec, Erwin Hoffer, Ilian Micanski in drugi. v večini iz vzhodnoevropskih igralcev sestavljena ekipa, ki bo verjetno potrebovala nekaj več časa za uigravanje, predvsem novih članov, pri tem pa jih sledi težka borba za obstanek.

Večjih transferjev po tej objavi niso imeli.

FC ST. PAULI – Gre za eden najbolj simpatičnih nogometnih klubov na svetu, ki ima ene najzanimiveših navijačev, predsednika kluba Corny Litmmana, ki je odkriti homoseksualec itd. St. Pauli je svobodnjaška cona Hamburga, kjer prevladujejo sex, droge in rock’n'roll, strpnost-toleranca, skratka gre za nekakšno evropsko lino v svet, kjer so pred mnogimi leti odkrli band z imenom The Beatles, še predno je postal popularen v lastnem Liverpoolu in kasneje po celem svetu. St. Pauli je unikatno mesto in prav takšen je tudi njihov nogometni klub, ki se je pred sezono okrepil z dvema igralcem Schalke 04, prvi temnopolti nemški reprezentant Gerald Asamoah je prestopil v klub brez odškodonine, perujec Carlos Zambrano pa je prišel na posojo v zameno za 135.000 eurov. Ob teh dveh je iz Hanse Rostock prispel še Fin Bartels, iz FC Kolna pa je za 45.000 eurov prišel Thomas Kessler. V obratni smeri oz. iz kluba je odšlo nekaj neuveljavljenih igralcev, s katerimi ne bi tretir prostora in čas, temveč bi se rajši posvetil aktualni ekipi. Trener Holger Stanislawski ima torej moštvo v katerem so Florian Lechner, Fabio Morena, Carlos Zambrano, Bastian Oczipka, Ralf Gunesch, Carsten Rotenbach, Moritz Volz, Florian Brunz, Max Kruse, Charles Takyi, Gerald Asamoah, Deniz Naki in ostali, kar pa mi ne vzbuja preveč upanja za obstoj v Bundesligi, čeprav njihovi navijači že nekaj časa prepevajo Nie mehr zweite Bundesliga oz. nikoli več v drugi ligi. Definitivno eden najbolj simpatičnih in najzanimivejših klubov, ki bo v naslednjih dneh/mesecih dobil svojo objavo.

Tudi St.Pauli se je osredotočil na že formirano ekipo, transferji pa so mirovali.

Za konec pa še novica, da bo jutrišno otvoritveno tekmo 48. sezone Bundeslige, z Allianz arene v Munchenu, med domačim Bayernom in gostujočim Wolfsburgom prenašalo kar 197 držav, kar je absolutni rekord bundesligaškega nogometa. Vse skupan niti ne preseneča saj je zanimanje za eno najatraktivnejših lig na svetu in definitivno eno najbolj poslovno stabilnih lig, v stalnem porastu, slovenska nacionalka pa se ji še vedno spretno izmika.

  • Share/Bookmark
Zapisal izmisljeni | 17.08.2010 - 11:16 - Kategorije: Film -

Sinoči sem po dolgih letih spet gledal Platoon oz. Vod smrti, katerega je režiral sloviti Oliver Stone.

Vojna drama iz leta ‘86, s tematiko vietnamske vojne, kjer mrgoli igralskih zvezdnikov, je osvojila štiri nagrade Oscar, vključno s tisto za najboljši film leta.

Platoon

platoon

Režiser Oliver Stone je že zdavnaj postal živeča legenda in prav Platoon iz ‘86 velja za enega prvih njegovih vrhuncev, pa čeprav je že prej opozoril nase, predvsem s filmom Salvador, ki je prav tako vojaška drama in kjer prav tako navduši James Woods. Torej, po Vodu smrti je med drugimi pretresel poslovni svet z Wall streetom, pa se ponovno vrnil na svoje, očitno najljubše področje, vojne drame, saj je nastal edinstveni Born on the 4th of july, nadaljeval z glasbenim The Doors, političnim JFK, še tretjim z vietnamsko tematiko Heaven & earth, pa legendarnim Natural born killers, biografskim Nixon. U turn, Any given sunday, Alexander, World trade center in ostali so kar dobri izdelki, a zdi se, da mu je počasi pošla sapa.  

Charlie Sheen je prikazan kot zelenec Chris Taylor, ki kot prostovoljec, ki je zapustil college, prispe v Vietnam, kjer naj bi za razliko od togih ameriških šol, dobil potrebna znanja in življenske izkušnje. Kritika sistema, kdo vse je bil v vojni je jasno izražena v pogovoru, ko izvemo, da je mladenič eden redkih prostovoljcev, ki so udobne šole zamenjali za bunkerje, rove, zemljanke, saj so bili vsi ostali borci, večinoma z ameriškega socialnega dna, vpoklicani. Njegova prve zadolžitve so kopanje jarkov in ostala umazana dela, straže na izvidnicah, kjer doživi ognjeni krst oz. prvi napad vietnamcev. V kaotični streljačini je Chris tudi prvič ranjen, a je kmalu spet v svojem vodu, kjer je kar nekaj izkušenih borcev.

Vietnam je očitno vse drugo kot tisto kar je tu pričakoval. Seveda tudi v vojni, brez drog ni šlo, zakajanje pa je pomagalo za beg od krute realnosti, pa četudi s shotom skozi cev puške. Zasede v gozdovih, strelski obračuni, požiganje vasi, v vojini ni nihče nedolžen, le odtenki so različni. Po vpadu v vietnamsko vasico, mučenju in pobojem civilistov, se vod nekako razdeli na dva tabora, tiste ki so za krvave maščevalne pohode, pobijanje vsega kar diha in ki jih vodi podivjani Barnes oz. Tom Berenger, ter tiste ki spoštujejo vojno pravo oz. so zmernejši, pravičnejši, vodi pa jih Elias oz. Willem Dafoe.

Vod poln medsebojne nestrpnosti in sovražnosti se prične prepirati, obtoževati oz. obračunavati med seboj in med obračunom z vietnamci pride do finalnega obračuna ….

Sharlie Sheen, Tom Berenger, Willem Dafoe, John C. McGinley, Kevin Dillon, Johnny Depp, Forest Whitaker, Keith David, Corey Glover iz Living Colour in ostali so po navodilih Oliverja Stona, odlično upodobili vso nesmiselnost ameriškega bojevanja v Vietnamu oz. njihovih intervencij po svetu ….

Vientam je bil le kulisa, vod sestavljen iz tipičnih predstavnikov njihove družbe pa kritika te in čeprav film velja za enega najboljših v svojem žanru, me ni preveč navdušil, kar pa ne pomeni, da ne priznavam njegovih kvalitet in da ga ne priporočam ……

  • Share/Bookmark
Zapisal izmisljeni | 13.08.2010 - 19:06 - Kategorije: 01.Premier League -

 

Liga, ki velja že nekaj let za najboljšo, z najboljšimi igralci in nabolj spektakularnimi prestopi, tudi letos, tako kot lani TUKAJ, ni razočarala in tudi tu bo po objavi prišlo še do kakšnega prestopa, vendar nima smisla z vsemi temi objavami čakati do septembra.

Po koncu prestopnega roka so dopisani še transferji, ki so bili realizirani po objavi

pl

CHELSEA  Aktualni državni prvak, za razliko od prejšnih let, tokrat ni preveč trošil, a do določenih sprememb je vseeno prišlo. Pred dnevi so realizirali prvi večji transfer in sicer je za 22 milijonov eurov iz portugalske Benfice prispel brazilski reprezentant Ramires, ki je v nekaj letih napredoval od zidarja do nogometnega superzvezdnika. Pred njim pa je iz Liverpoola za 7 milijonov prispel izraelec Yossi Benayoun, pa iz češke Sigem Olomouc za 6 milijonov češki branilec Tomas Kalas, iz hrvaškega Intera Zaprešič pa je po uspešni zimski probi v klubu, za 3 milijone prispelperspektivni hrvaški golman Matej Delač. Prav tako je s posoje vrnjen mladi srb Slobodan Rajković, ki je nastopal za nizozemskega prvaka Twente, ob njem pa še Ryan Bertrand, ki je nastopal za Reading. Omenjeni Tomas Kalas je še eno sezono ostal na posoji v matičnem klubu, iz Chelsea pa so odšli portugalec Ricardo Carvalho, ki se je v 8 milijona eurov vrednem transferju preselil k bivšem trenerju v Real Madrid, slovak Miroslav Stoch, katerega je za 5,5 milijona dobil turški Fenerbahce, v transferjih brez odškodnine pa so klub zapustili še  Joe Cole, ki je prestopil v Liverpool, Michael Ballack v nemški Bayer Leverkusen, Juliano Belletti in Deco pa v brazilski Fluminense. Chelsea se je torej nekoliko okrepil ter znebil igralcev na katere njihov trener/manager Carlo Ancelotti ne računa več, jedro kjer so Petr Cech, Ashley Cole, John Terry, Branislav Ivanović, Jose Bosingwa, Alex, Michael Essien, Frank Lampard, John Obi Mikel, Florent Malouda, Nicolas Anelka, Salomon Kalou, najučinkovitejši strelec lanskega prvenstva Didier Drogba in ostali, pa ostaja isto, čeprav se šušlja o prihodu brazilskega wonderboya iz Santosa, Neymaru. Ambicije Abramovičeve igračke, kot nekateri pravijo Chelseau, so spet iste oz. najvišje, kar pomeni zmage v vseh tekmovanjih, vključno s Premier league, ne gleda na še kakšen transfer npr. prodajo Ashleya Cola o čemer se prav tako šušlje.

Chelsea po objavi ni več kupoval, pri odhodih iz kluba pa so v bratski klub, nizozemski Vitesse, katerega je odkupil Abramovič prijatelj Merab Jordania, poslani na posoje hrvat Matej Delać, srba Nemanja Matrić in Slobodan Rajković,  mladi argentinec Franco Di Santo pa je za 2,4 milijona prestopil v Wigan. Z manj pomembnimi igralci, ki so še zapustili klub pa ne bi obremenjeval.

MANCHESTER UNITED  Klub, katerega pristaš sem, je lani po prodaji najboljšega svetovnega igralca TUKAJ, bil konkurenčen, čeprav so mnogi trdili, da mu to ne bo uspelo, a sloviti Sir Alex Ferguson ve kaj dela. Pred njegovo domnevno zadnjo sezono na trenerski klopi, se je za prestop mladega branilca Fulhama Chris Smallinga dogovoril že pred časom in zanj odšetel kar 7,2 milijona eurov, precej podobno pa je bilo tudi s transferjem mehičana Chicharita kot ga kličejo oz. Javierja Hernandeza, za katerega je mehiški Guadalajari odštel 9 milijonov. Prav slednji naj bi v predsezonskih tekmah že pokazal, da bo prava okrepitev oz. osvežitev moštva, Smalling pa naj bi se v okrepitev šele razvil. Po besedah Sir Alexa naj bi bila ta dva nakupa tudi vse kar bodo letos kupili, saj naj bi bili igralci na trgu precenjeni in v takšnih razmerah ne misli preveč trgovati, a v času pisanja tega je za 7,9 milijona eura iz portugalske Vitorie Guimaraes pripeljal 20-letnega igralca s celim imenom Tiago Manuel Dias Correia, nogometno znanega kot Bebe. Še, zdaj že vsem znani dodatek o njem, Bebe je bil član Vitorie samo pet tednov, predtem pa je nastopal za tretjeligaša Estrele Amadora in pa za portugalsko reprezentanco brezdomcev, saj je kar nekaj časa živel na ulici oz. kot brezdomec. Zanimiv pristop Fergusona, wengerovski bi lahko rekli, čeprav naj bi imel Manchester United na zalogi večjo količino denarja za kak odmevnejši transfer, ga troši na mlade in perspektivne, hkrati relativno poceni igralce, a Benzema, Džeko, Ozil in nekateri drugi zaenkrat še ne bodo rdeči vragi. Prav tako med temi ni več srba Zorana Tošića Bambija, ki je po posoji v nemškem Kolnu, definitivno zapustil Manchester oz. za 8,5 milijona prestopil v ruski CSKA Moskva, golman Ben Foster pa v Birmingham City za 6,3 milijona eurov. Ob navedenih dveh se je klub odrekel še nekaterih neznanih in nepomembnih igralcev, na posoje pa je poslal Mame Biram Dioufa, ki bo igral v Blackburnu in pa Danny Walbecka, ki bo v Sunderlandu nadaljeval tradicijo posoj Manchester United-Sunderland. V novo sezono oz. lov na lovorike bo Manchester United krenil s svojo preverjeno ekipo, kjer so nosilci Edvin van der Sar, Rafael, Patrice Evra, Nemanja Vidić, Rio Ferdinand, Ji-Sung Park, Nani, Luis Valencia, Michael Carrick, Darren Fletcher, Paul Scholes, Ryan Giggs, Michael Owen, Wayne Rooney, Dimitar Berbatov in ostali. Zame ostajajo najboljši na svetu, za tiste realnejše pa eni od favoritov vseh letošnjih tekmovanj v katerih bodo sodelovali, pri tem pa so prvo letošnjo trofejo oz. Community shield že osvojili.

Manchester United v zadnjem delu prestopnega roka ni preveč trgoval, temveč se je posvečal uigravanju obstoječega kadra.

ARSENAL  Klub, ki nadaljuje s svojo začrtano politiko oz. bolj natančno to počne njihov trener Arsene Wenger, kateri ne odstopa od uveljavljanja mladih in perspektivnih ter izogibanja razvpitim transferjem. Njihov glavna letošnja okrepitev je ostanek Cesca Fabregasa v klubu, pa čeprav je cela Katalonija upala na prestop v Barcelono, a kot kaže bo še eno leto več razveseljeval navijače gunnersov, kot ljubkovalno imenujejo Arsenala. Že pred časom se je s klubom dogovoril maročan Marouane Chamakh, ki je iz francoskega Bordeauxa prispel v transferju brez odškodnine, veliko presenečenje pa se mi zdi kar 11, milijona vreden transfer Laurenta Koscielnya iz prav tako francoskega Lorienta, a pustimo se presenetiti, saj je trener/manager Wenger znan po izjemnem čutu za nakupe. Ob tem je iz brazilskega Fluminenseja, za 3,6 milijona eurov, v klub prispel še brazilec Wellington Silva, v obratni smeri oz. iz kluba pa so odšli samo odvečni. Nesrečni brazilski hrvat Eduardo Silva se po hudi poškodbi v arsenalovem dresu nikakor ni uspel uveljaviti, zaradi česar je za 6,5 milijona eurov prestopil v ukrajinski Šahtjor iz Donjecka, vsi ostali, španec Fran Merida v španski Atletico Madrid, švicar Philippe Senderos v Fulham, Sol Campbell v Newcastle, Mikael Silvsetre v nemški Wereder in William Gallas v osovraženi Tottenham, pa so odšli brez odškodnine. Wengerjevi otroci so nekoliko izkušenejši, zaradi česar imajo tudi nekoliko višje apetite, a mislim, da bolj kot v prejšni sezoni ne bo šlo oz. da bodo tu nekje tik pod vrhom.

Zaradi težav s poškodbami v branilski vrsti je bil za 6,5 milijona eurov iz Seville pripeljan 30-letni francoz Sebastien Squillaci, v obratni smeri oz. kluba pa sta na posoje odšla mladi 20-letni Sanchez Watt v Leeds United, njegov vrstnik, senegalec s francoskim državljanstvom Armand Traore pa za 450.000 eurov v italijanski Juventus.

TOTTENHAM HOTSPUR   Že nekaj sezon čakam njihov preboj proti vrhu in v prejšni sezoni jim je le posrečilo. Četrto mesto je v konkurenci kot je, izvrsten rezultat, a Harry Redknapp in njegovi igralci bi še nekoliko višje. V ta namen je realiziran transfer brazilca Sandra iz Internacionala za 10 milijonov eurov, s posoje oz. iz turškega Galatasaraya pa je vrnjen veliki mehiški up Giovanni Dos Santos. Večina še čaka prihod kakšnega kapitalca oz. kot je v navadi reči v zraku visi odmeven transfer, za katerega pa je še dovolj časa. Klub se je odrekel nekaterim manj pomembnim in neznanim igralcem, torej je tudi v Tottenhamu pred letošnjo sezono, kot v mnogih z recesijo prizadetih klubih, stanje precej podobno lanskemu; Gomes, Bale, Dawson, Čorluka, Bassong, Assou-Ekotto, Bentley, Huddlestone, Lennon, Jenas, Palacios, Kranjčar, Modrić, Pavlyuchenko, Crouch, Defoe in ostali bodo poskušali ponoviti lanske uspehe, kar pa je verjetno njihov vrh.

V nadaljevanju prestopnega roka ni prišlo do transferja kakega kapitalca, omenjal se je Luis Fabiano, a Tottenham se je zadovoljil z obstoječim kadrom in recimo mu mini kapitalcem, nizozemcem Rafaelom Van Der Vaartom, ki je v zadnjih minutah prestopnega roka, v zameno za 10 milijonov eurov, prispel iz Real Madrida, poleg tega pa je iz sovražnega Arsenala prispel francoz William Gallas, iz Spartaka Moskva pa je na posojo končno prispel tudi hrvaški golman Stipe Pletikosa. Pri odhodih ni bilo večjih razburjenj oz. zanimivosti.

MANCHESTER CITY  Klub, ki je pred sezono največ nakupoval in ki se je zanimal za skoraj vsakega igralca, kar je delovalo že kot prava komedija zmešnjav. Skoraj 100 milijonov so porabili za nakup naslednjih igralcev; nemški reprezentant Jerome Boateng iz nemškega Hamburger SV 12,5 milijona eurov, španski reprezentant David Silva iz Valencije za 28,8, reprezentant Slonokoščene Obale Yaya Toure iz Barcelone za 24 in srbski reprezentant Aleksandar Kolarov iz italijanskega Lazia za 22,7 miljona eurov. Ob naštetih se s posoj vračajo še brazilec Robinho iz brazilskega Santosa, pa brazilec Jo iz turškega Galatasaraya, ekvadorec Felipe Caicedo iz španske Malage, ferec Gunnar Nielsen iz nižjeligaša Tranmereja ter Adam Clayton (ne iz U2) iz Leeds Uniteda. Prav zaradi hitrega kopičenja igralcev je na drugi strani kar precejšne število igralcev moralo zapustiti klub, med njimi je po posoji v Parmi za 6 milijonov tam ostal bolgar Valerij Bojinov, za 2,5 milijona je v italijanski Lazio odšel španec Javier Garrido, brez odškodnine je bil transferji bolgara Maritna Petrova v Bolton, brazilec Sylvinio in zimbabvec Benjani pa sta prav tako še v fazi iskanja novega kluba. Zaenkrat se je za posojo v Sunderlandu uspel dogovoriti Nedum Onuoha, za pričakovati pa je prodajo/posojo še nekaterih igralcev, saj je ekipa Manchester Citya zaradi omejitve števila igralcev še vedno preštevilna. Sklepam, da bodo v prihajajoči sezoni njeni nosilci Shay Given, Micah Richards, že omenjeni okrepitvi Kolarov in Boateng, Lescott, brata Toure, Gareth Barry, Adam Johnson, Nigel De Jong, Carlos Tevez in še kdo, čeprav čisto prepričan nisem, saj so vsak dan/uro nova namigovanja o prestopih oz. o prodajah in novih nakupih. Trener Roberto Mancini ima/je imel za razliko od ostalih kolegov-trenerjev precej težko delo, izbrati najboljših 23 nogometašev in se odreči nekaterim izjemnim posameznikom, ob tem pa se najavljajo prihodi še Balotellija, Ibrahimovića in ostalih. Od denarja zmešani klub, ki ima po mojem mnenju že odlično ekipo, sposobno za najvišje dosežke, v tej sezoni še ne bo čisto pri vrhu, prav zaradi kaotičnosti in neuigranosti igralcev, a obstaja velika verjetnost, da bodo kmalu dominirali v angleškem in svetovnem nogometu, čeprav močno upam, da se motim.

Nesramno bogati Manchester City pa se ni zadovoljil z opisanimi nakupi, temveč je iz italijanskega Intera za 26,6 milijona eurov pripeljal še problematičnega Maria Balotellija, iz Aston Ville pa za 19,8 milijona Jamesa Milnerja ter skupaj za nakupe porabil preko 130 milinov eurov. Kot sem že najvali je kopičenje igralcev pripeljalo tudi do razprodaje nezaželenih/odvečnih pri tem pa je slovak Vladimir Weiss za neznano vsoto posojen v škotski Glasgow Rangers, problematični valižan Craig Bellamy brez odškodnine v nižjeligaški Cardiff City, Felipe Caicedo v španski Levante, ter še nekateri manj znani. V AC Milan je bil samo za 16,2 milijona prodan, prav tako svojeglavi brazilec Robinho, v Aston Villo pa za 8,73 milijona Stephen Ireland itd.

ASTON VILLA  Samo nekaj dni pred pričetkom prvenstva je demonstrativno odstopil manager oz. trener Martin O’Neill, ki naj bi se sporekel z ameriškim lastnikom kluba Randy Lernerom, povod za spor pa naj bi bilo trgovanje kluba. Aston Villa namreč do tega trenutka ni kupila še nobenega novega igralca, le mladega Barry Bannana so vrnili s posoje v Blackpoolu, medtem ko so klub že zapustili Nicky Shorey, ki je odšel v West Bromwich Albion za 1,8 milijona, Marlon Harewood, nizozemec Wilfred Bouma in še nekateri manj znani igralci pa so klub zapustili brez odškodnine. A vse to je O’Neill še potrpel, ko pa je prišlo do pregovarjanj o prodaji angleškega reprezentanta Jamesa Milnerja in Ashley Younga z Manchester Cityem oz. Tottenhamom, je bilo sodelovanja konec. Vprašanje kdo bo torej za daljše obdobje nasledil jeznega in razočaranega trenerja in kdo od igralcev bo ostal, a mislim, da bodo okostje ekipe Brad Friedel, Richard Dunne, Carlos Cuellar, Stephen Warnock, Steve Sidwell, Stewart Downing, Ashley Young, Stilian Petrov, Nigel Reo-Coker, Gabriel Agbonlahor, Emile Heskey in še kdo v kolikor ostane. Mislim, da odhod O’Neilla, ki ga izjemno cenim, ne glede na to kdo ga bo nasledil, pomeni zdrs po lestvici navzdol. Po poročanju medijev naj bi ga nasledil bivši selektor ZDA, Bob Bradley.

Precej kaotično stanje v klubu naj bi uredil novi trener, francoz Gerard Houllier, ki bo Aston Villo vodil v tej 2010/11 sezoni, pri tem pa je kot edino okrepitev dobil Stephen Irelanda, kateri je prispel za 8,73 milijona eurov iz Manchester Citya. Na koncu je klub zadržal Younga, najboljšega igralca Jamesa Milnerja pa tako kot se je napovedovalo, prodal za 19,8 milijona eurov v prebogati Manchester City.

LIVERPOOL  Razočaranje lanske sezone je privedlo do zamenjave na trenerskem/managerskem mestu, namesto španca Rafe Beniteza pa je trenerski stolček zasedel Roy Hodgson, ki je lani z bivšim klubom nizal uspehe v Europa league. Ob navedenem trenerju se je klub okrepil še z dvem igralcema v transferjih brez odškodnine, iz Chelsea je prispel Joe Cole, iz belgijskega Standarda pa srb Milan Jovanović. Poleg nakupa teh dveh je Liverpool nekaj denarja zapravil za ne preveč znane nogometaše, natančneje 2,4 milijona eurov za Danny Wilsona iz škotskega Glasgow Rangersa in 2 milijona za Jonjo Shelveya iz nižjeligaša Charltona, v dneh ko je nastajal ta zapis pa še 4,9 milijona za danskega reprezentanta Christiana Poulsena, ki je prispel iz italijanskega Juventusa. Poleg vrnitve s posoj madžara Krisztana Nemetha iz grškega AEKa, kamerunca Charlesa Itandje iz prav tako grškega kluba Kavale in še nekaterih manj znanih  igralcev je njihova glavna okrepitev to, da so v svojih vrstah zadržali legendarnega Stevena Gerrarda in španskega golgeterja Fernanda Torresa. Navedena sta bila namreč že več kot nezadovoljna s konstantnimi neuspehi, kar je privleklo kar nekaj zainteresiranih/bogatih kupcev, a kot kaže bosta še eno sezono več vodila redse proti vrhu, pri tem pa ne bo več izraelca Yossi Benayouna, ki je za 7 milijonov eurov prestopil v Chelsea, španec Albert Riera je prestopil v grški Olympiakos za 6, švicar Philipp Degen je posojen v nemški Stuttgart, še nekaj manj znanih nogometšev pa je poiskalo svojo srečo drugje. Zadnji, o katerem se naveliko šušlja je argentinec Javier Mascerano, ki naj bi želel za bivšim trenerjem v Italijo oz. v Inter ali pa v Barcelono in zanimivo bo spremljati še ta razplet. Okostje ekipe bo v naslednji sezoni torej Pepe Reina, Jamie Carragher, Glen Johnsen, Daniel Agger, Martin Škrtel, Fabio Aurelio, Steven Gerrard, Joe Cole, Alberto Aquilani, Milan Jovanović, Dirk Kuyt, David N’Gog, Fernando Torres in še kdo, ki bo ostal oz. okrepil klub. Definitivno ekipa za vrh, a to so bili že vsa ta leta, pa jim nikakor ni uspevalo priti do tja in tudi v naslednji sezoni bodo, po mojem skromnem mnenju, nekje pod vrhom. Tudi prodaja prebogatemu kitajcu Kenny Huangu tega ne bi mogla spremeniti, vsaj v naslednji sezoni ne, o bolj oddaljeni prihodnosti pa kdaj drugič.

Ko je postajalo vse boj jasno, da bodo izgubili verjetno najboljšega zadnjega veznega na svetu, so pri Liverpoolu iz Porta za 11,7 milijona eurov pripeljali  portugalca Raula Meirelesa, v nadaljevanju pa iz Fulhama za 3,6 milijona še Paula Koncheskya. Torej, iz kluba je v Barcelono za 18 milijonov eurov odšel argentinec Javier Mascherano, v Ceseno brazilski golman Diego, v grški Olympiacos za milijon eurov madžar Krisztian Nemeth, na posoje pa so odšli s poškodbami načeti in nedokazani italijan Alberto Aquillani, ki bo vsaj eno leto v italijanskem Juventusu, argentinec Emiliano Insua je posojen turškem Galatasarayu, maročan Nabil El Zhar pa v grški PAOK

EVERTON  Drugi klub iz Liverpoola, ki je v lanski sezoni ostal le mesto pod slovitejšim sosedom, bi tokrat še nekoliko več oz. v Top5, kar pa bo skoraj nemogoče. Eden od razlogov so tudi ne dovolj dobre okrepitve, vsaj v primerjavi s konkurenti, saj Jan Mucha iz poljske Legije, pa lanskoletni nižjeligaški hit iz Leedsa Jermaine Beckford, Magaye Guaye iz Strassbourga in Joao Silva iz Avesa niso tista klasa, ki bi prinesla tolikšen napredek. Ob tem je klub zaradi lastne nespretnosti izgubil perspektivnega Dana Goslinga, ki je v transferju brez odškodnine ušel v Newcastle, prav tako so prodali nekaj manj pomembnih igralcev, med njimi tudi američana s slovenskimi koreninami Antona Peterlina, ki bo v naslednji sezoni nastopal za nižjeligaša Coventry. Everton se bo moral tudi v prihodnje zanesti na svoje preverjene moči, ki so Tim Howard, Tony Hibbert, John Heitinga, Leighton Baines, Joseph Jobo, Phil Jagielka, Sylvain Distin, Mikel Arteta, Tim Cahill, Steven Pienaar, Phill Neville, Leon Osman, Diniyar Bilyaletdinov, Marouane Fellaini, Jack Rodwell, Victor Anichebe, Yakubu Ayigbeni, Luis Saha in ostali. Poimensko izjemna ekipa, a je na njihovo žalost konkurenca še močnejša, torej bodo po mojem spet tu nekje.

V nadaljevanju prestopnega roka je bil na posojo v Cystal Palace poslan nekoč čudežni deček James Vaughan, v turški Fenerbahce pa je bil, prav tako na posojo, poslan nigerijec Joseph Yobo, v Coventry pa Iain Turner in Lukas Jutkiewicz.

BIRMINGHAM CITY  Klub, ki je kupil bivšega zvezdaša oz. igralca španske Valencije, bo imel v prihajajoči sezoni kar precej moje pozornosti. Eno od pozitivnih presenečen lanskega prvenstva, se je pred sezono okrepilo z že navedenim Žigičem, za katerega so odšteli 7 milijonov eurov, za Bena Fostera iz Manchester Uniteda pa prav tako. Ob teh dveh je v klub, brez odškodnine, prispel še Enric Valles iz nizozemske NAC Brede, v nasprotni smeri oz. iz kluba pa so šli nekateri manj znani nogometaši, s katerimi ne bi tratil časa in prostora. Birmingham City je osrednje močno moštvo, ki bo le stežka ponovilo lanskoletno uvrstitev oz. 9. mesto, a čvrsti Stephen Carr, Liam Ridgewell, Roger Johnson, Scott Dann, Lee Bowyer, Sebastian Larsson, Barry Ferguson, James McFadden in ostali se ne bodo predali vnaprej.

Birmingham City se je po tej objavi okrepil še z nekaterimi igralci, za 4,8 milijona eurov je iz mehiške FC Americe prispel čilenec Jean Beausejaour, za 600.000 eurov iz ruskega Spartak Moskve čeh Martin Jiranek, kot posojena igralca pa bosta to sezono tu še barcelonin belorus Aleksandr Hleb, za katerega so odšteli 1,2 milijona eurov ter olympiacosov Matt Derbyshire za katerega so odšteli 600.000 eurov, pri odhodih pa nič razburljivega.

BLACKBURN ROVERS  Eni tistih, ki so nakupovali najmanj, saj je v rubriki prihodi zapisan le senegalec Mame Biram Diouf, ki je prispel na posojo iz slovitega Manchester Uniteda. Tudi v rubriki odhodi ni prevelike gneče, saj so vpisani le turek Yildiray Basturk, ki si še išče klub in pa Steven Reid, ki je odšel v West Bromwich Albion ter Andy Haworth, ki je odšel v nižjeligaša z imenom Bury. Paul Robinson, Cristopher Samba, Pascal Chimbonda, Gael Givet, Michel Salgado, Lars Jacobssen, Ryan Nelsen, Brett Emerton, Vincenzo Grella, David Dunn, Morten Gamst Pedersen, Jason Roberts, El Hadji Diouf, hrvat Nikola Kalinić in ostali so tipična angleška/garaška ekipa, ki naj bi bila nekje na sredini lestvice oz. soliden/zanesljiv prvoligaš.

Tudi v nadaljevanju prestopnega roka ni bilo preveč razburljivo v Blackburnu, ki je s posoj vrnil nekatere svoje igralce, iz Manchester Citya pa, v transferju brez odškodnine, pripeljal reprezentanta Zimbabveja, Benjanija, precej podobno pa je v rubriki odhodi, kjer ne bi od relativno anonimnih igralcev nobenega izpostavljal.

STOKE CITY  Solidna ekipica, z eno najboljših domačih publik v Premier league, je uspela zadržati prvoligaški status in se umestiti v zlato sredino lestvice, je v tem prestopnem roku podrla klubski rekord in za 8,7 milijona eurov iz Sunderlanda pripeljala reprezentančnega napadalca Trinidad & Tobaga, dolgolasega Kenwyne Jonesa. Ob navedenem so se okrepili še s Carlom Nashom iz Evertona, v obratni smeri oz. iz kluba pa so odšli nekateri manj znani igralci, senegalec Ibrahima Sonko pa je posojen v Portsmouth. Trener/manager Tony Pulis se bo v naslednji sezoni spet  zanašal na preverjene nogometaše kot so Thomas Sorensen, Robert Huth, Ryan Shawcross, Danny Collins, Abdoulaye Faye, Salif Diao,  Glenn Whelan, Liam Lawrence, Dean Whitehead, Rory Delap, Matthew Etherington, James Beattie, Dave Kitson, Tuncay, Mamady Sidibe, Ricardo Fuller in okrepitev z imenom Kenwyne Jones. Logično bi bilo, da ostanejo tu nekje v sredini, a bo izjemno težko.

Po objavi je bil Stoke City še zelo aktiven, njihove okrepitve pa so postali Marc Wilsnon, ki je prispel iz Portsmoutha za 3,24 milijona eurov, iz Ipswicha je za 2,97 milijona prispel Jonathan Walters, iz francoskega Monaca je za 2,25 milijona prispel islandec Eidur Gudjohnsen, iz španske Zaragoze pa za neznano vsoto, na posojo prispel Jermaine Pennant. James Beattie je za 1,62 milijona eurov prestopil v škotski Glasgow Rangers, nadaljevala pa so se sodelovanja oz. trgovanja s Portsmouthom, v katerega je prestopil Dave Kitson, Liam Lawrence in Carl Dickinson pa sta odšla tja na posojo, medtem ko je Ben Marshall posojen v Carlisle United.

FULHAM  Lanskoletno najprijetnejše presenečenje Europa league tekmovanja, je pred sezono ostalo brez svojega čudotvorca, trenerja Roy Hodgsona, ki jih je iz premierligaškega dna popeljal do spoštljivega finalista enega od evropskih tekmovanj. Na trenersko mesto je postavljen Mark Hughes, ki je v dogovoru z vodstvom v klub pripeljal arsenalovega švicarja Philipa Senderosa, katerega je dobil brez plačila odškodnine oz. v brezplačnem transferju, tako kot Jonathana Greeninga iz West Bromwich Albiona, s posoje s HJK Helsinki pa je vrnil mladega nizozemca Danny Hoesena, iz prav tako finskega TPS Turku pa še Roberta Milsoma. V nasprotni smeri oz. iz kluba so odšli Chris Smalling za katerega je Manchester United plačal 7,2 milijona eurov, brez odškodnine je v norveški Viking Stavnager odšel norveški veteran Erik Nevland, klub pa je zapustilo še nekaj neuveljavljenih igralcev, ob tem pa se je s posoje v svoj matični klub AS Roma vrnil Stefano Okaka. Mislim, da so Mark Schwartzer, Paul Konchesky, Bred Hangeland, John Pantsil, Aaron Hughes, Chris Baird, Danny Murphy, Simon Davies, Damien Duff, Zoltan Gera, Bjorn Helge Riise, Dickson Etuhu, Clint Dempsey, Diomansy Kamara, Andrew Jonhson, Bobby Zamora in ostali sposobni za nekoliko višjo uvrstitev kot lani, ko so dosti moči porabili v že omenjeni Europa league.

Fulham je po objavi v svoje vrste zvabil kar nekaj atraktivnih imen, iz belgijskega AZ Aalkmara je za 5,4 milijona eurov prispel Mousa Dembele, iz portugalske Benfice za 2,25 milijona alžirec Rafik Halliche, iz nizozemskega PSVa pa za 1,75 milijona mehičan Carlos Salcido, medtem ko je iz kluba za 3,6 milijona eurov, za bivšim trenerjem Hogsonom v Liverpool odšel Paul Konchesky.

SUNDERLAND  Ekipa s severa Anglije, ki jo kličejo Balck cats je pred letošnjo sezono nekoliko sramžljivo nakupovala in očitno je, da se gospodarska kriza pozna pri večini osrednjih angleških nogometnih klubov, pri čemer Sunderland ni izjema. Iz belgijskega St. Trudiena je v zameno za 2,3 milijona eurov prispel Simon Mignolet, iz argentinskega Estudiantesa za 1,6 Marcos Angeleri,  iz Wigana za 1,1 Titus Bramble, iz mehiškega Cruz Azula pa brez odškodnine pa paragvajec Cristian Riveros. Ob vseh naštetih so za milijonček eurov iz egiptovskega Enppi Cluba na enoletno posojo pripeljali egipčana Ahmeda El-Muhammadija, iz prebogatega Manchester Citya Neduma Onuoha, nekoliko nejasen pa je status ganca John Pantsila, ki bi moral tu odigrati še eno sezonokot posojeni igralec Lyona. V času nastajanja tega teksta je realiziran še dogovor o posoji Danny Walbecka iz Manchester Uniteda in zanimivo bo videti, ali bo tudi on tako kot Fraizer Campbell lani, po posoji iz Manchester Uniteda, dokončno prestopil med črne mačke. Na drugi strani pa so klub zapustili Kewyne Jones, za katerega je Stoke City odštel 9,7 milijona eurov, za albanca Lorika Cano so od turškega Galatasaraya so prejeli 5, 4 milijona, ostali manj priznani igralci pa so odšli za veliko manjše vsote oz. brez odškodnin. Trener/manager Steve Bruce so bo moral tudi tokrat zanesti na preverjene moči kot so Craig Gordon, John Mensah, Phillip Bardsley, George McCartey, Michael Turner, Anton Ferdinand, Boudewijn Zenden, Steed Malbranque, Teemu Tainio, Kieran Richardson, Lee Cattermole, Andy Reid, David Healy, Fraizer Campbell, Darren Bent in ostali, uspeh pa bo, če obdržijo lanskoletno uvrstitev.

No, kljub omenjani krizi pa je Sunderland postavil klubski rekord z nakupom ganca Asamoah Gyana, za katerega je francoskemu Rennesu plačal 16 milijonov funtov, medtem ko pri odhodih ni bilo večjih pretresov.

BOLTON WANDERARS  Še eden, iz tiste zlate sredine, pa čeprav ima pred vsako sezono nekoliko nerealne apetite po višjih uvrstitvah. Tudi letos je tako in perspektivni 44-letni trener Owen Coyle jih bo poskušal zadovoljiti. V ta namen je dokončno realiziran transfer hrvata Ivana Klasnića iz Nantesa, ki je bil že lani tu na posoji, pa nakup Marcosa Alonsa, za katerega so 2,2 milijona eurov odškodnine odšteli drugi ekipi Reala oz. Realu Castilla. Poleg naštetih so se v transferjih brez odškodnine okrepili še z bolgarom Martinom Petrovom iz Manchester Citya, pa Robbie Blakom iz Burleya, za Toma Eavesa so Olham Atleticu plačali okoli 220.000 eurov, ob tem pa so iz Wigana na posojo pripeljali še omanca Ali Al Habsija. Klub sta zaenkrat zapustila samo dva, Nicky Hunt je odšel v Bristol City, Ricardo Vaz Te pa je odšel v grški Panionios, kar bi klubu ob posrečenih nakupih lahko prineslo rahel pomik po lestvici navzgor, a bodo morali biti staroselci tudi nekoliko boljši. Vse je torej v rokah trenerja Coyla in njegovih igralcev Jussi Jaaskelainena, Gary Cahilla, Ricardo Gardnerja, Zat Knighta, Sama Rickettsa, Andrew O’Briena, Gretar Rafn Steinssona, Danny Shittuja, Fabrica Muambe, okrepitve Martina Petrova, Matthew Taylora, Marka Daviesa, Seana Davisa, Gavina McCana, Chung Young Leeja, Ivana Klasnića, Johana Elmandera, Riga Mustaphe, kapetana Devina Daviesa in ostalih, ki imajo sposobnosti za to.

Bolton je bil eden redkih, ki po tej objavi ni preveč trgoval, le minimalne spremembe pri manj pomembnih igralcih.

WOLVERHAMPTON   Je klubič iz spodnjega dela najmočnejše svetovne nogometne lige, ki si le s težavo zagotavlja obstoj v njej, je v izogib trepetanju do zadnjih kol tokrat kar dobro trgoval. Pri nakupih so za Stevena Fletcherja iz Burleya odšteli kar 6,5 milijona eurov, za kongovca Stevena Mouyokola in Stephena Hunta so Hullu nakazali 2,7 in 3,3 milijona, za belgijskega reprezentanta Jelle Van Dammeja pa belgijskemu Anderlechtu 2,9 milijona. Pri prodaji je nekaj širši javnosti neznanih igralcev, pri čemur je Andrew Surman prodan v Norwich za 1,5 milijona eurov, Jason Sackell v Barnsley za 706.000 eurov, Chris Iwelumo v Burley za 428.000 itd. Torej, Wolwerhampton bi se po vsej logiki moral spet obdržati v Premier league, a izkusni Mick McCarty bo moral iz svojih igralcev iztisniti maksimum. Wayne Henneseya, Georga Elokabija, Richarda Stearmana, Jody Craddocka, Cristophe Berro, Ronalda Zubara, Kevin Foleya, okrepitve Mouyokola, Hunta, Van Dammeja, ter Michael Kightlya, Karl Henrya, Mathew Jarvisa, bivšega zvezdaša Nenada Milijaša, novinca Fletcherja, Kevin Doyla, Sylvan Ebanks-Blaka in ostale čaka še ena prekleto težka sezona.

Po precejšni aktivnosti na tržišču še pred objavo, so po tej v Wolverhamptonu trgovali bolj malo, edini omembe vredni transfer pa je ta, da je veteran Marcus Bent iz Birmingham Citya prispel na enoletno posojo,

WIGAN ATHLETIC  Tudi on že kar nekaj let vztrajno ohranjajo prvoligaški status in tudi v prihajajoči sezoni bi si želeli tega, kar pa bo ob izjemni konkurenci, zelo težko. Med letošnjimi okrepitvami ni preveč zvenečih imen, čeprav je za 6,6 milijona eurov iz argentinskega Estudiantesa prispel Mauro Boselli, za 3,6 pa iz nizozemskega FC Twente Ronnie Stam, vendar sta oba, zaenkrat še neuveljavljena igralca, kakor tudi ostale njihove okrepitve kot so Antolin Alcaraz iz belgijskega Club Bruggeja, James McArthur iz Hamiltona itd. V rubriki odhodi imajo kar nekaj uveljavljenih imen, Titus Bramble je za milijon eurov prestopil v Sunderland, Olivier Kapo, Mario Melchiot, Richard Kingson, Paul Scharner pa zapustili klub brez odškodnine, srbski reprezentančni golman Vladimir Stojković je zaključil posojo in se je vrnil v portugalski Sporting, Jason Koumas pa odšel na posojo v Cardiff. Roberto Martinez bo imel kar občutno oslabljeno moštvo v katerem pa kot nosilci ostajajo Chris Kirkland, Gary Caldwell, Emmerson Boyce, Maynor Figueroa, Charles N’Zogbia, Mohamed Diame, Daniel De Ridder, Hugo Rodallega in ostali. Po mojem mišljenju so tokrat eni od najresnejših kandidatov za izpad iz lige.

Precej oslabljena ekipa se je po objavi okrepila z zdaj že bivšim igralcem Chelsea, argentincem Francom Di Santom, ki je prispel za 2,16 milijona eurov, ob njem pa je na posojo iz Manchester Uniteda prispel še Tom Cleverley, medtem ko nadaljnih prodaj ni bilo več.

WEST HAM UNITED  Londonska ekipa, ki je v rejšni sezoni komaj ubežala izpadu iz lige oz. bila zadnja nad tisto črto, pod katero so drugoligaši. V izogib ponovitvi takšnemu scenariju oz. mirnejši končnici ter v pričakovanju pomika proti sredini lestvice je na trenersko mesto postavljen izraelski strokovnjak Avram Grant, ki se pričel z rekonstrukcijo ekipe. Za 4,2 milijona eurov je iz mehiškega UNAM Pumas pripeljan mehičan Pablo Barrera, za 3,8 iz danskega Midtjyllanda novozelandec Winston Reid, za 1,1 iz franacoskega Lyona Frederic Piquionne s katerim sta bila prejšno sezono še skupaj v Portsmouthu, iz katerega je na posojo prispel še izraelec Tal Ben-Haim. Poleg tega je brez odškodnie iz italijanskega Lazia prispel še nemec Thomas Hitzlsperger,  iz mladinskih vrst West Ham Uniteda pa poljski najstnik Filip Modelski. Za klub ne bosta več nastopala brazilec Ilan ter mehičan Guillermo Franco, ki sta še v fazi iskanja novega kluba, ob navedenih pa je še nekaj manj znanih igralcev dobilo proste roke. Lanskoletno jedro Robert Green, Matthew Upson, Jonathan Spector, Julien Flaubert, Herita Ilunga, Kieron Dyer, Scott Parker, Mark Noble,  Jack Collison, Boa Morte, Valon Behrami, Carlton Cole, Benny McCarthy, Alessandro Diamanti in ostali bodo morali letos prikazati precej boljše igre, česar so prav gotovo sposobni. West Ham United, torej rahlo navzgor.

West Ham United po tej objavi ni v klub pripeljal nobenega novega igralca, iz kluba pa je odšel eden boljših v prejšni sezoni, italijan Alessandro Diamanti, ki se je v zameno za skoraj 2 milijona eurov okrepil italijansko Brescio, v katero je poleg njega za 1,26 milijona prestopil še švicar Fabio Duprela.

NEWCASTLE  Po samo letu dni med drugoligaško druščino se je sloviti Newcastle vrnil med elito, kamor tudi spada. Trener Chris Hughton, ki jih je vrnil v Premier league ostaja na svojem mestu, novinci v ekipi pa so James Perch, za katerega so Notthingham Forestu odšteli 1,1 milijona eurov, v transferjih brez odškodnine pa sta prispela še Sol Campbell iz Arsenala in Dan Gosling iz Evertona, s posoj pa iz španskega Racing Santaderja španec Xisco in iz italijanske Roma Primavere italijan Fabio Zamblera. V klubu pa niso več Nicky Butt, ki je končal svojo nogometno kariero, francoz Fabrice Pancrate in pa neuveljavljeni Jonny Gosmark, katera še iščeta novega delodajalca. Steven Harper, Jose Enrique, Fabricio Coloccini, Sol Campbell, Steven Taylor, Kevin Nolan, Joey Barton, Danny Guthrie, Alan Smith, Dan Gosling, Jonas Gutierrez, Kazenga Lua Lua, mladi slovenski reprezentant Haris Vučkić, Peter Lovenkrands, Xisco, Shola Ameobi in ostali naj bi v tej sezoni uspeli zadržati prvoligaški status, za vrnitev v vrh angleškega nogometa pa bo potrebno nekaj več časa in denarja.

Kot se je že v času objave šušljalo, je v klub na posojo iz francoskega Olympique Marseilla prispel francoz Hatem Ben Arfa, za katerega so odšteli 2,25 milijona eurov, iz nizozemskega Twenteja pa je za 3,15 milijona kupljen reprezentant Slonokoščene obale Cheik Tiote, medtem ko je kongovec Kazenga LuaLua posojen v v Brighton, Fraser Forster pa v Celtic.

WEST BROMWICH ALBION  Tudi oni so povratniki v prvoligaško društvo, saj jih je italijanski strokovnjak Roberto Di Matteo po sezoni dugoligaških bitk v Championshipu vrnil v Premier league, pri tem pa so se pred vnovičnimi prvoligaškimi obračuni tudi okrepili. Iz Hulla je za 1,6 milijona eurov prispel ameriški vratar Boaz Myhill, iz Aston Ville za isto vsoto Nicky Shorey, iz francoskega Auxerra za 840.000 eurov romun Gabriel Tamas, v transferjih brez odškodnine pa Stever Reid iz Blackburna, španec Pablo Ibanez iz španskega Atletica Madrid itd. V rubriki odhodi najdemo slovenskega reprezentančnega kapetana Roberta Korena, ki bo kariero nadaljeval v Hull Cityu, ob njem pa so klub zapustili še francoz Filipe Teixeira, ki bo nastopal za ukrajinski Metalurg, Jonathan Greening za Fulham, španec Borja Valero je posojen v španski Villarreal, ostali neuveljavljeni igralci pa so prav tako na posojah. Precej neatraktivno moštvo, kjer so Scott Carson, Nicky Shorey, Gianni Zuiverloon, Jonas Olsson, Marek Cech, Gabriel Tamas, Bablo Ibanez, Abdoulayne Meite, Youssouf Mulumbu, Gonzalo Jara, Steven Reid, Graham Dorrans, James Morrison, Luke Moore, Ishmael Miller in ostali so po mojem mnenju resni kandidati za ponovno vrnitev v Championship oz. drugo ligo.

Tudi WBA je po objavi še dobro trgoval, pri tem pa je iz avstrijskega Red Bull Salzburga za 2,7 milijona eurov prispel kamerunec Somen Tchoyi, iz ruske Lokomotive Moskva za isto vsoto nigerijec Peter Odemwingie, iz škotskega Celtica pa za prav tako 2,7 milijona še francoz z gvinejskim poreklom Marc-Antoine Fortune, iz Aston Ville za 1,62 milijona Nickey Shorey, iz Wigana pa brez odškodnine avstrijec Paul Scharner. Za razliko od nakupov pa pri prodaji ni bilo tako živahno, saj so bili prodani/posojeni samo tisti na katere se ne računa.

BLACKPOOL  Klubič, ki bo debitiral v Premier league je pred to krstno sezono iz Aston Ville brez odškodnine pripeljal Marlona Harewooda, s posojo pa bo tu nadaljeval Barry Bannan, prav tako nogometaš Aston Ville. Iz  Monaca je prav tako brez odškodnine prispel francoz Malaury Martin, iz ruskega CSKA Moskva je za 1,3 milijona eurov prispel Elliot Grandin, iz slovitega Manchester Uniteda pa je za 563.000 eurov prispel mladi Craig Cathcart. V rubriki odhodi se nahajajo samo neznana in neuveljavljena nogometna imena, s katerimi pa ne bi tratil prostora in časa. Precej podobno je tudi s celotnim moštvom Blackpoola, katerega bomo imeli priložnost bolj podrobno spoznati v tekoči sezoni, kjer so ne glede na okrepitve in željo po obstanku, glavni kandidati za izpad iz lige.

Tukaj bi omenil samo še prodajo alžirca Hameura Bouazze v francoski Arles, ostalih aktivnosti na tržišču pa praktično ni bilo.

  • Share/Bookmark

Kot se spodobi za nogometnega navdušenca, sem si pravočasno nabavil karte za slovenski nogometni spektakel, otvoritveno tekmo na stadionu v Stožicah, kjer sta se pomerili reprezentanci Slovenije in Australije.

Po uvodnih plesnih točkah, nekoliko krajšem govoru župana Ljubljane, Zorana Jankovića, ki je najzaslužnejši za ta objekt in ki se je tokrat, verjetno načrtno, izognil zahavali politikom, ki bi spet prejeli skupinske žvižge kot na dan prej na otvoritvi športne dvorane, sta ekipi prišli na igrišče ….

nzs

Slovenska reprezentanca v postavi: Handanović – Brečko, Mavrič-Rožič, Cesar, Jokić – Birsa, Koren, Radosavljević, Kirm - Matavž, Novaković

Že standardizirana slovenska reprezentanca, tokrat  z malimi spremembami v ekipi, je na novem, lepem stadionu, pred 16.000 in še nekaj gledalci, pričela z ofenzivo že od samega začetka, pri tem pa je šla večina napadov po njeni desni strani, torej pod tribuno na kateri sem se nahajal. Brečko in Birsa sta bila najaktivnejša, skupaj s kapetanom Korenom pa so izdelali kar precej lepih in hitrih akcij, a na žalost razpoložene publike ni prišlo do gola oz. vodstva domače reprezentance. Nasprotnik oz. austalska reprezentanca je le redko prešla na nasprotno polovico, a v enem teh redkih izletov je po napačni presoji leta žoge, golmana Handanovića rešila vratnica, odbito žogo pa je s približno sedmih metrov, osamljeni  Bruce Djite poslal preko gola. V drugem polčasu je selektor Kek iz igre potegnil obetavnega Matavža, ki bi v prihodnosti lahko igral pomembnejšo vlogo v ekipi, namesto njega pa je zaigral eden od herojev kvalifikacij Zlatko Dedić. Slovenska reprezentanca je v drugem polčasu nekoliko več napadala po levi strani, torej spet pod tibuno na katero sem se nahajal, Kirm pa je imel kar nekaj uspešnih vtekanj, ki pa so ostala neizkoriščena. Mislim, da bi toliko prostora morali veliko bolje izkoristiti oz. v dvobojih 1 na 1 biti odločnejši, prodornejši, ne pa da so kar podajali namesto streljali na gol oz. preigravali. V igro je namesto Birse vstopil Iličić, namesto nedorečenega Novakovića pa Ljubijankić in v 78. minuti je po podaji Brečka z desne, zadel Zlatko Dedić, ki je z desetih metrov zadel z glavo. Erupcija veselja ob prvencu na stadionu v Stožicah, ki naj bi v prihodnosti postal neosvojiva trdnjava, kot nekoč Bežigrad, kjer sem zadnjič gledal slovensko reprezentanco v tisti poslovilni tekmi proti takratni Srbiji in Črni gori. V naslednjih minutah je tempo tekme nekoliko upadel, namesto Jokića je vstopil Ilić, namesto Kirma pa Vršič, a v sodnikovem podaljšku je Ljubijankić po izboreni oz. ukradeni žogi, prišel do strela z nekaj več kot dvajsetih metrov in zadel za končnih 2-0 in še večje veselje ob koncu tekme.

Sam stadion je, vsaj po prvih vtisih, res lep objekt, kjer ob vstopu ni bilo daljših vrst, nekoliko sem bil nejevoljen le ob samem vstopu nanj, ko sem moral pod pretvezo varnosti v koš vreči plastenko vode in si v notranjosti stadiona kupiti drugo. Vhodi in vrste so lepo označeni, stopnišče dovolj široka, sanitarije blizu in v zadostnem številu, tribune ravno prav strme in dovolj blizu igrišča. Nekako angleški tip stadiona, brez tistih grdih ograj in atletske steze, s povprečno udobnimi stoli in zaenkrat smo lahko zadovoljni z izdelkom, kjer upam, da bo čimveč veselja in zmag kot je bilo sinoči.

V pričakovanju uspešnih kvalifikacij za Evropsko prvenstvo 2012 ….

  • Share/Bookmark
Zapisal izmisljeni | 9.08.2010 - 11:34 - Kategorije: 01.Premier League -

Sloviti Manchester United je krenil v novo sezono s prvim letošnjim trofejem in če Se po jutru dan pozna, bo to uspešna sezona …..

Manchester United je namreč z zmago s 3-1 premagal angleškega prvaka Chelsea in osvojil angleški Superpokal oz. Community shield

com

 

MANCESTER UNITED v postavitvi 4-4-2: Van der Sar – Fabio (od 71. Smalling), Evans, Vidić, O’Shea – Park (od 46. Nani), Carrick (od 80. Giggs), Scholes (od 80. Fletcher), Valencia – Owen (od 46. Berbatov), Rooney (od 46. Hernandez)

CHELSEA v postavitvi 4-3-3: Hilario – Cole (od 79. Zhirkov), Terry, Ivanović, Ferreira (od 79. Bruma) - Lampard, Obi Mikel (od 60. Drogba), Essien – Malouda (od 73. Benayoun), Anelka (od 60. Sturridge), Kalou

Po nekoliko daljšem kosilu sem zamudil pričetek tekme, a večino sem le videl, torej tudi gol iz 41. minute, ko je po hitrem nasprotnem napadu in lepi Rooneyevi podaji z desne v kazenski prostor, kjer je za vodstvo z 1-0 zadel Valencia. V drugem polčasu je sledila kopica menjav, ob pričetku kar trojna pri Manchestru kar jim je podrlo ritem, Chelsea pa je nadaljeval z lovljenjem zaostanka. Nanizalo se je kar nekaj nevarnih akcij, a je rdeča obramba je nekako zdržala, predvsem pa je bil fenomenalen golman Van der Sar, ki je bil po mojem mnenju igralec tekme. V 76. minuti so igralci Manchester Uniteda po še enem od hitrih nasprotnih napadov, oz. po prodoru in podaji Valencije z desne, ko je v kazenskem prostoru do žoge prišel rezervist Hernandez in z nekoliko sreče zadel, prešli v vodstvo z 2-0. V 83. minuti je Chelsea po konstantnem pritisku le prišel do gola, na 2-1 pa je znižal Kalou, ki je najhitreje prispel do ene odbite žoge in tekma je spet postala napeta. Plavi so krenili na vse ali nič, pri tem pa je Manchester izkoristil priložnost, saj je Nani lepo podal v prostor, kjer je Berbatov z elegantnim lobom premagal Hilaria in v 90. minuti postavil končni rezultat 3-1.

Prvi letošnji trofej je torej osvojen, pa čeprav nima neke prevelike vrednosti, tekme tega Community shielda imajo namreč kar nekakšen priokus prijateljske oz. pripravljalne, čeprav je bil lanski obračun istih dveh nasprotnikov vse prej kot prijateljski in pripravljalni.

Trofeji štejejo, po letu odsotnisti pa je Community shield spet v lasti Manchester Uniteda.

  • Share/Bookmark
Zapisal izmisljeni | 9.08.2010 - 09:29 - Kategorije: Film -

Še ameriška kriminalka iz leta ‘94, s precej počasnim tempom, ki je bila pred dnevi na TV in ker v teh zgodnjih jutranjih urah nisem imel kaj za početi oz. nisem mogel spati, sem teh 98 minut porabil za ogled ….

Torej, Little Odessa

lo

Kot je moč razbrati iz naslova, gre za ruske posle, pa čeprav je mesto Odessa v Ukrajini je tudi v New Yorku, natančneje v Brooklynu četrt s takšnim imenom, saj so njeni prebivalci predvsem ruskega in ukrajinskega porekla.

Glavni lik zgodbe je poklicni morilec Joshua, katerega krasi izjemna hladnokrvnost, saj je njegova predstavitev skozi umor sredi belega dne na ulici nekaj kar bi zlahka označili kot hladnokrvnost. No, Joshua je uzjemni Tim Roth, ki ima za sabo že kar nekaj legendarnih izdelkov kot so Reservoir dogs, Pulp fiction, Rob Roy, Four Rooms, Everyone says I love you, Gridlock’d, The million dollar hotel, Planet of the apes in ostali. Prav zanimiva je njegova podobnost iz tega filma s slovenskim nogometašem Robertom Korenom, seveda ne značajska, ampak fizična podobnost.

Joshua dobi od svojih nadrejenih nalogo v domačem kraju oz. Brooklynu, natančneje Litlle Odessi, kjer ga kmalu opazijo, a lokalni bog oz. gangster, ki naj bi mu Joshua ubil sina ni med prvimi. Joshua svoj prosti čas preživlja z mlajšim bratom Ruebenom, ki ga upodobi Edward Furlong, znan po vlogi mlajšega brata tudi v legendarnem filmu TUKAJ in pa dekletom z imenom Alla Shustervich, ob tem pa obišče še starša, očeta s katerim sta v sporu in na smrt bolno mamo, ki jo upodobi izjemna Vanessa Redgrave.

Film je nekakšna študija medsebojnih odnosov, predvsem pa odnosa poklicnega morilca do družine, predvsem brata, ljubezni, okolice, posla itd., ki nas počasi pripelje do končnega obračuna.

Čisto soliden izdelek, ki pa mu manjka nekoliko hitrejšega tempa, tudi akcije, a to je režiser James Gray, ki je potomec ruskih priseljencev, dodal v svojih naslednjih krimi izdelkih, The Yards in pa predvsem hvaljenem We own the night.

  • Share/Bookmark