Zapisal izmisljeni | 23.06.2010 - 20:58 - Kategorije: 03. skupina C

V skupini C je sobotni večerni obračun postregel s prvim presenečenjem, Anglija in ZDA sta se namreč razšli z neodločenim izidom, naslednji dan pa je Slovenija, ne toliko presenetljivo, premagala Alžirijo. V drugem kolu je Slovenija povedla proti ZDA s kar 2-0, v drugem polčasu pa komaj uspela zadržati 2-2, v večernem obračunu pa je Anglija postregla s še enim presenečenjem, z Alžirijo je odigrala samo 0-0 in Slovenija je pred zadnjim kolom vodila s 4. točkami, sledile sta ZDA in Anglija s po 2. točkama, zadnja pa je bila Alžirija z eno točko. V tretjem kolu je Slovenija igrala proti favorizirani Angliji, v sočasnem obračunu pa se je reprezentanca ZDA pomerila z Alžirijo. Vse ostalo je že zgodovina ….

1. kolo

ANGLIJA – ZDA 1-1  Izvrsten začetek angleške reprezentance, ki je po akciji iz auta, v 4. minuti srečanja povedla z 1-0, ko je po lepi podaji Heskeya zadel kapetan Steven Gerrard. Izumitelji nogometne igre so prevladovali na igrišču in svoji nekdanji koloniji povzročali težave, a tudi reprezentanca ZDA oz. američani so znali zapretiti. V 40. minuti srečanja je Clint Dempsey, z okoli 25-ih metrov, precej nenevarno za pravega golmana sprožil proti angleškem golu, kjer je golman Robert Green, s pomočjo svoje velike nespretnosti uspel izpustiti žogo, ki se je odkotalila v angleški gol. S to reakcijo je spomnil na niz kiksov angleških golmanov od Seamana, Carsona, Jamesa, pa  Robinsona in očitno v vseh teh letih še niso uspeli najti pravega čuvaja gola, čeprav imajo na rezervni klopi talentiranega Hearta. V drugem polčasu se je angleška reprezentanca trudila ustvariti konstantni pritisk na nasprotnika, kar pa jim ni preveč dobro uspevalo in američani so imeli iz hitrih nasprotnih napadov nekaj lepih priložnosi za nov zadetek, pri tem pa so zadeli tudi vratnico. Še vedno šokirani in prenervozni angleži, v samem finišu tekme, celo niso uspeli resneje zapretiti golu američanov in izid je ostal 1-1, američani pa po tisti legendarni zmagi nad angleži z 1-0, s Svetovnega prvenstva 1950, in filma po tem, z naslovom The game of their lives, lahko posnamejo še nadaljevanje. Američani so še enkrat več dokazali, da nogomet jemljejo vse resneje in potrdili mojo domnevo, da gre dejansko za izvrstno reprezentanco,  a do konca te prve faze sta še dve koli, v katerih bosta morala favorita še svoj status potrditi, angleži pa očitno še marsikaj popraviti, predvsem igro po bokih, kjer sta bila Lennon in Wright-Phillips obupna.

SLOVENIJA – ALŽIRIJA 1-0  Čeprav sem zgoraj zapisal, ne toliko presenetljiva zmaga za Slovenijo, je potrebno priznati, da je kljub navijaštvu in prevelikemu optimizmu, ta zmaga kar nekoliko presenetila, še posebaj če se še enkrat ozrem nazaj na potek tekme. Alžirija je bila v raztrgani in precej nekvalitetni teki, nekoliko boljši nasprotnik z nekoliko boljšimi priložnostmi, a preveč prestrašena in nervozna slovenska reprezentanca je postajala iz minute v minuto boljša. V drugem polčasu je bilo to še nekoliko izrazitejše in zamenjava Dedića, ki je bil še enkrat več, milo rečeno povprečen, s Stevanovićem, je pokazala, da bo 2. polčas nekoliko hrabrejši oz. ofenizvnejši. Na drugi strani je alžirski selektor v 58. minuti izvršil zamenjavo v kateri je Djebbour zapustil igro, vstopil pa Abdul Kader Ghezzal, kateri je že v 59. minuti prejel prvi rumeni karton, v 73. pa še drugega, ko je v napadalni akciji namerno igral z roko in sodnik ga je povsem upravičeno izključil. Alžirija, katero je s tribun bodril tudi sloviti francoski reprezentant alžirskega rodu Zinedine Zidane,  je imela kmalu oz. v 77. minuti priložnost za vodstvo, po veliki napaki slovenske obrambe pa je bil golman Handanović na mestu. Številčno močnejša slovenska ekipa je krenila nekoliko ofanzivneje in v 79. minuti je Robert Koren z ne preveč močnim strelom, po veliki nespretnosti alžirskega golmana Chaouchija, zadel za 1-0, kar je zadostovalo za prvo slovensko zmago na svetovnih prvenstvih, saj šokirana alžirska vrsta, do konca srečanja, ni resneje ogrozila slovenskega gola. Čestitke slovenskim junakom za še eno legendarno zmago, nogometni vtis in igra pa bosta že z naslednjo tekmo pozabljena.

2. kolo

SLOVENIJA – ZDA 2-2  Mešani občutki po tem drugem kolu in tekmi slovenske reprezentance, kjer je v prvem polčasu vse izgledalo sijajno, saj je že v 13. minuti srečanja Valter Birsa z izjemnim strelom z oddaljenosti popeljal Slovenijo v vodstvo z 1-0, kot zanimivost pa še to, da sta le Slovenija in ZDA v prvem kolu dosegli gola izven kazenskega prostora oz. s streloma od daleč in očitno slovenska reprezentanca oz. njeni nogometaši obvladajo te strele od daleč. Torej, Birsa za 1-0 in veselje, norenje, kričanje, še pred iztekom prvega polčasa pa je po podaji Milivoja Novakovića, Zlatan Ljubijankić plasiral žogo v gol za 2-0 in evforija je zavladala. GOOOLLLLL. A veselje je trajalo samo do drugega polčasa, ko je že v tretji minuti nadaljevanja oz. 48. minuti srečanja zadel Landon Donovan in znižal na 2-1. Nerazpoznavna slovenska reprezentanca se je krčevito branila in popustila v finišu tekme, ko je v 82. minuti, na 2-2 izenačil sin ameriškega selektorja Michael Bradley, v nadaljevanju pa je imela naša reprezentanca še srečo, saj je malijski sodnik Koman Coulibaly, zaradi domnevnega prekrška v napadu, ki ga po pravici povedano nisem zasledil, razveljavil regularen gol, ki ga je dosegel Maurice Edu. Na koncu je obveljal rezultat 2-2 in slovenska reprezentanca je osvojila še četrto točko na tem prvenstvu, pri tem pa navdušila z izjemnim prvim polčasom, in ne glede na izid zadnjega kola, ki ga v času teh vrstic še ne vem, nihče ne bi smel biti razočaran. Slovenija gre naprej.

ANGLIJA – ALŽIRIJA  0-0  Angleški selektor Fabio Cappelo, ki je na ta dan slavil 64. rojstni dan, je za ta dvoboj pričakovano zamenjal golmana, namesto tragika prvega kola Greena, je pri 40-ih na svetovnem prvenstvu debitiral David James, ki je odbranil vse poskuse nasprotnikov, a veliko pomembneje je, da še enkrat ni bilo prave igre angleške reprezentance, ki posledično ni uspela doseči gola oz. premagati čvrste reprezentance Alžirije. Angleška zvezna vrsta ima po mojem mnenju glavni problem v zvezni vrsti, kjer nima prave desetke oz. playmakera, Gerrard in Lampard sta vrhunska igralca, a nimata domišljije, kreacije, uporabnih žog v prazen prostor, vse preveč je nekega nabijanja dolgih žog in podobnih neumnosti, vračanja k staremu angleškemu stilu, po katerem so bili znani prejšna leta oz. desetletja. Eden od favoritov prvenstva, vendar ne zame, ima obilico težav pri sestavi zdesetkane obrambne linije, kjer naj bi že v prvem kolu hujšo poškodbo staknil še Ledley King, ima v sredini očitno pomanjkanje kreacije, v napadu pa zanašanje na genialnost oz. prebliske Rooneya, ki že sedem zaporednih reprezentančnih srečanj ni dosegel zadetka, še ni prineslo rezultatov. Anglija in njen image favorita ne bi smela prestrašiti Slovenije v zadnjem kolu, saj je Alžirija pokazala, da se jih s čvrsto in disciplinirano igro, da onemogočiti, in če se ne motim angleži niso uspeli povezati treh/štirih točnih zaporednih podaj. Alžirci, ki so imeli prav tako kot nasprotnik, zaradi kiksa v prvem kolu, v svojih vratih novega golmana, so bili v prvem polčasu celo boljši nasprotnik z lepšimi priložnostmi in konkretnejšo igro, v drugem polčasu pa so se zavestno potegnili nazaj in čakali na konec tekme, kar jim je na koncu prineslo prvo točko na tem prvenstvu, ki pa sploh ni bilo ogrožena. Sterilna in bleda Anglija je pred zadnjim, tretjim kolom osvojila šele svojo drugo točko in v tretjem kolu se bo odločalo o usodah, zelo izenačenih reprezentanc skupine C.

3. kolo

SLOVENIJA – ANGLIJA  0-1  Pred odločilnim tretjim/zadnjim kolom prve faze tekmovanja, je presenetljivi lider skupine C, torej reprezentanca Slovenije igrala z enim od razočaranj dosedanjega prvenstva Anglijo, pri kateri je bil dijagnosticiran strah pred svetovnim prvenstvom oz. pred uspehom, njihov selektror, italijanski strokovnjak Fabio Capello pa je spet komaj sestavil branilsko vrsto, saj je že tako zdesetkano zaradi kazni kartonov na cedilu pustil še Jamie Carragher. Po domnevni zgladitvi spora John Terry – Fabio Capello, kjer je Terry baje hotel svojemu selektorju sugerirati sestavo moštva in pa sporu Wayne Rooney – navijači, kjer je rdeči hudič po nepričakovanem remiju še v drugem kolu, v kamere sarkastično siknil, da je lepo ker jim angleški navijači žvižgajo, je bila angleška reprezentanca pred novo/odločilno oviro. S prenovljeno in spremenjeno ekipo je Capello krenil na slovensko reprezentanco ofenzivno in agresivno, posledica tega pa je dominanca na igrišču, ki je bila kronana z golom v 23. minuti srečanja, ko je po podaji Milnerja z desne, zadel Jermain Defoe. Prav James Milner je povzročal največ težav slovenski reprezentanci, ki je lahko igrala kolikor je nasprotnik dovoljeval. V drugem polčasu se je nadaljevalo podobno kot v prvem, vrstile so se angleške akcije, izjemni slovenski vratar Samir Handanović pa je reševal vse živo in tako je bilo nekje do polovice drugega polčasa, ko so se pričele prve menjave. Slovenski selektor Kek se je odločil okrepiti ofanzivni del ekipe, kjer je namesto Ljubijankića vstopil Dedić, namesto Kirma pa Matavž, na drugi strani pa se  je angleški selektor, italijanski strokovnjak Fabio Capello, v skladu z italijansko filozofijo odločil na branjenje rezultata. Najprej je izvedel menjavo Rooney – Joe Cole, nekoliko kasneje pa še Defoe – Emile Heskey in slovenska reprezentanca je lahko krenila v lovljenje izida. Nemoč, utrujenost, strah, superiornost nasprotnika ali vse skupaj in še kaj so pripomogli k temu, da pričakovana ofenziva nikakor ni stekla, saj se je angleška ekipa dokaj elegantno odbranila in tekma se je končala z minimalno zmago Anglije. Istočasno je prišla še vest z druge tekme, kjer je ZDA z golom v zadnjih trenutkih tekme premagala Alžirijo, kar je pomenilo konec tekmovanja za Slovenijo. Ne glede na to, slovenska reprezentanca ni razočarala in stavek Slovenija gre naprej še vedno drži, saj je več kot očiten napredek slovenskega nogometa. Dokaz za to je navdušenje angleške reprezentance ob minimalni zmagi nad malo Slovenijo, za katero mnogi od njih verjetno sploh ne vedo kje se nahaja.

ZDA – ALŽIRIJA  1-0  Vprašanje s čem so bili tokrat motivirani alžirski nogometaši, ki so pred obračunom v drugem kolu, gledali domači, propagandni film z naslovom La battaglia de Algeri oz. Bitko za Alžirijo. Očitno z nečem blažjim, saj so tokrat, na nesrečo Slovenije, tudi oni izgubili in tudi pri njih je bilo verjetno kar nekaj žalovanja. Za napredovanje v naslednjo fazo tekmovanja so namreč potrebovali poraz Slovenije in zmago nad reprezentanco ZDA, pri tem pa so morali imeti še nekaj sreče z gol razliko, in prav zaradi tega so v dvoboj krenili brez garda, bi rekli v boksarskih krogih. Priložnosti so se nizale na obeh straneh, vratnice, prečke, 100% priložnosti, skratka odvijala se je nogometna poslastica, dvoboj na vse ali nič, saj je tudi reprezentanca ZDA potrebovala zmago. Kljub vsej dinamiki srečanja in kot že rečeno izjemnim priložnostim, je izid srečanja ostal ugoden za slovensko reprezentanco, torej 0-0, do 90. minute, ko je alžirska reprezentanca imela izjemno priložnost za vodstvo, a je bil Rafik Saifi premalo natančen, njegov gol pa bi Slovenijo potisnil v naslednjo fazo. A to se ni zgodilo, ameriški golman je žogo poslal na drugo stran, kjer so štirje američani ob dveh alžircih le nekako uspeli potisniti žogo v gol, mož odločitve pa je bil Landon Donovan. Naslednjih nekaj sekund ni bilo novih sprememb rezultata in reprezentanca ZDA se je lahko pričela veseliti uvrstitve v naslednjo fazo tekmovanja.

  1. ZDA;  1-2-1,  4-3,  5 točk

  2. Anglija;  1-2-1,  2-1,  5 točk

  3. Slovenija; 1-1-1,  3-3,  4 točke

  4. Alžirija; 0-1-2,  0-2,  1 točka

  • Share/Bookmark
 

Zapis je bil objavljen 23.06.2010 ob 20:58 in je shranjen pod 03. skupina C. Komentarjem lahko sledite z RSS 2.0 virom. Lahko komentirate, ali pustite trackback s svoje strani.

« || »

Komentiraj

Komentiranje iz tujine je omogočeno zgolj prijavljenim uporabnikom !