Zapisal izmisljeni | 6.06.2010 - 08:43 - Kategorije: 03. skupina C

Destvo, da po sedmih letih, v najelitnejšem evropskem klubskem prvenstvu Ligi prvakov, med najboljšimi štirimi ni več nobenega angleškega predstavnika, je kar nekoliko pretreslo angleški nogomet. Vendar pa bi neuspeh mednarodno obarvanih angleških klubov, kmalu padel v pozabo, v kolikor bi njivoa nova zlata generacija, katero na selektorskem položaju vodi priznani italijan, osvojila tokrantno svetovno prvenstvo.

Angelži so, do sedaj, igrali na 12. svetovnih prvenstvih, debitirali pa so šele leta 1950 na prvenstvu v Braziliji, saj so predtem pa vzvišeno igrnorirali prvenstva. Pri tem pa so svoj edini naslov svetovnega prvaka osvojili, tistega čarobnega leta 1966 na domačih tleh, ko je v enem najkontraverznejših final, s 4-2 v podaljških, osvojili naslov najboljše ekipe na svetu.  

 Od takrat so igrali samo znamenite tekme z Argentino, pa z Nemčijo, izpadali po penalih, a niti enkrat niso šli dalj kot do polfinala. Tam oz. v polfinalu so se ustavili v Italiji 1990, ko so izgubili prav po slabšem izvajanju penalov in prav s stani Nemčije, ki je bila kasneje prav svetovni prvak. Ekipa, katero je vodil sir Bobby Charlton se je prebijala v prvi fazi tekmovanja preko reprezentanc Egipta, Nizozemske in Severne Irske, kasneje v izločilnih bojih še Belgije in Kameruna, v navedenem polfinalu pa je Gary Lineker izničil prednost nemcev, vendar sta bila pri penalih netočna nori Stuart Pearce in veliki dribler Chris Waddle.

Od takrat so bili njihovi upi vedno zaman, kljub nekaterim izjemnim generacijam, pa uspeha niso nikoli več ponovili, na prvenstuv v ZDA 94 jih sploh ni bilo, saj so kiksali proti Poljski in Norveški, v Franciji ‘98 so v osmini-finala naleteli na večne sovražnike Argentino, kjer je mojstrovino wonderkida Michaela Owena, zasenčila velika neumnost Davida Beckhama, kateri je prejel rdeči karton in bil po porazu s strani javnosti označen za glavnega krivca še enega poraz, po penalih seveda. Štiri leta kasneje oz. na prvenstvu v Južni Koreji/Japonskem 2002, se je Anglija maščevala Argentini v skupini smrti, pri tem pa je edini gol na tekmi dosegel prav David Beckham. Anglija se je ob Švedski uvrstila v naslednjo fazo tekmovanja, Argentina in Nigerija pa sta zaključili s prvenstvom. Kasneje v četrtfinalu pa je Anglija trčila ob Brazilijo, kjer je čarovnik Ronaldinho osmešil golmana Davida Seamena, da pa bo angležem še nekoliko težje pri srcu, so prav brazilci, kasneje postali prvaki. Na naslednjem prvenstvu oz. v Nemčiji 2006 so še enkrat več izpadli po penalih, v še enem nesrečnem četrtfinalu so bili spretnejši portugalci, spet pa je prišlo do incidenta z rdečim kartonom, tokrat Wayna Rooneya, ki naj bi ga sprovociral njegov klubski soigralec Cristiano Ronaldo, mnogi pa namigujejo da je prav ta dogodek leta kasneje pripeljal do najvišjega transferja v zgodovini nogometa, selitev portugalca iz Manchester Uniteda v Real Madrid.

Ko pa sem že pri incidentih oz. škandalih, je pred prvenstvom v angleški reprezentance, duhove buril seksualni, saj je kapetan John Terry imel afero s partnerico reprezentančnega kolega in bivšega soigralca Wayne Bridga, ki se je prav zaradi tega odpovedal igranju za reprezentanco oz. za isto ekipo kot poredni John, ki je zaradi tega izgubil status kapetana reprezentance, v Angliji pravijo po kraljici in premieju, tretji najpomembnejši funkciji v državi.

Strogi selektor Fabio Capello je ekspresno prepovedal dostop ženam in partnericam na prvenstvu, saj si želi igralce fokusirati na športne cilje.

Prav Don Fabio kot ga imenujejo, je po mojem mnenju največja garancija za uspeh, saj je tisti tip človeka, na katerega se kar lepijo rezultati in lovorike, vse pa po zaslugi njegovega velikega poznavanja nogometa, priprav na tekmo, odnosov v slačilnici in ostalega potrebnega za dosego željenega cilja. 

In če so se nenogometne stvari vrtele okoli omenjenega Terrya, so se nogometne okoli Wayne Rooneya, ki ima za seboj najboljšo sezono doslej, v kateri je zadeval kot po tekočem traku, vendar je ob koncu sezone staknil poškodbo gležnja in velik del javnosti je v strahu za njegovo pripravljenost. Nekaj pozornosti v napadalnem delu ekipe je dobil tudi mladi Theo Walcott, katerega se je Don Fabio odrekel po zadnjem delu priprav, že predtem je za pomisleke poskrbel, ko v širsši izbor reprezentantov ni prišel v tej sezoni odlični Bobby Zamora, v obrambnih vrstah pa je najprej odmevala zgoraj opisana odločitev Wayne Bridga o neigranju s Terryem, pa reaktivacija Jamie Carraghera, na koncu pa še odločitev da se v ekipi za svetovno prvenstvo znajde Stephen Warnock, ki je predtem zbral samo 6 igralnih minut v reprezentanci, pa še te na prijateljskem srečanju. V zvezni vrsti se je zalomilo že marca, ko je postalo jasno, da David Beckham, zaradi poškodbe ne bo mogel nastopiti na prvenstvu, vendar bo kljub vsemu tja odpotoval kot eden od trenerjev ekipe.

Njihova ekipa naj bi imela v pomanjkanju kvalitetnih in zanesljivih golmanov, veterana Davida Jamesa, v obrambni vrsti naj bi bila Glen Jonhson in John Terry, v kolikor bo z zdravjem vse OK pa še Rio Ferdinand in Ashley Cole, v ozadju pa bodo na svojo priložnost čakali Carragher, King in ostali. V zvezni vrsti naj bi bila njihova največja moč, imena kot so Steven Gerrard, Frank Lampard, Joe Cole, Michael Carrick, Gareth Barry in ostali pa so verjetno naj-linija prvenstva, vprašanje je samo kako lahko delujejo kot celota, saj so imeli v preteklosti kar nekaj težav. V napadu ni dvomov Wayne Rooney je najpomembnejši igralec te ekipe in mnogo bo odvisno prav od njega oz. njegove razpoloženosti, čeprav na svojo priložnost čakajo tudi drugi napadalci, ki pa niso preveč po mojem okusu, saj sta mi veliko ljubša Bobby Zamora in pa Darron Bent, ki je odpadel po zadnjem delu priprav.

No, v zadnjih dnevih pred prvenstvom pa je že postalo jasno, da Rio Ferdinand, ki je imel že skozi celo sezono težae s poškobami, ne bo mogel nastopiti na prvenstvu, zaradi česar je bil namesto njega, po že izbrani ekipi, vpoklican Michael Dawson iz Tottenhama, kar je v skladu s FIFA pravili v kolikor gre za težje poškodbe igralcev.

Z ne preveč zanesljivim golmanom, razštimano in s poškodbami ter spori razmajano obrambno vrsto, pa z zvezno linijo kjer je verjetno preveč posamezne kvalitete in pa verjetno s samo enim napadalcem, ki ga mučijo poškodbe, je Anglija vse prej kot sigurna ekipa, a mož na selektorski klopi je tista prevaga, ki mi daje občutek, da jih bo pripeljal tik pod vrh.

Prve tekme v skupini C, kjer so absolutni favoriti in se bodo pomerili z ZDA, Alžirijo ter Slovenijo bodo nakazale koliko so sposobni, na poti do finala pa bodo morali prebroditi tudi njihove največje nasprotnike, Argentino in Nemčijo, v kolikor se bo vse odvijalo po pričakovanjih.

 

Anglija:

Vratarji: Joe Hart (Manchester City), David James (Portsmouth), Robert Green (West Ham);

Branilci: Jamie Carragher (Liverpool), Glen Johnson (Liverpool), Ashley Cole (Chelsea),  John Terry (Chelsea), Michael Dawson (Tottenham),  Ledley King (Tottenham),Matthew Upson (West Ham), Stephen Warnock (Aston Villa);

Zvezni igralci: Gareth Barry (Manchester City), Michael Carrick (Manchester United), Joe Cole (Chelsea), Steven Gerrard (Liverpool), Frank Lampard (Chelsea), Aaron Lennon (Tottenham), James Milner (Aston Villa), Shaun Wright-Phillips (Manchester City);

Napadalci: Peter Crouch (Tottenham), Jermain Defoe (Tottenham), Emile Heskey (Aston Villa), Wayne Rooney (Manchester United).

  • Share/Bookmark
 

Zapis je bil objavljen 6.06.2010 ob 08:43 in je shranjen pod 03. skupina C. Komentarjem lahko sledite z RSS 2.0 virom. Lahko komentirate, ali pustite trackback s svoje strani.

« || »

Komentiraj

Komentiranje iz tujine je omogočeno zgolj prijavljenim uporabnikom !