Zapisal izmisljeni | 2.06.2010 - 17:19 - Kategorije: klubi

Evo, ob koncu nogometne sezone 2009/10, nekaterih najzanimivejših prvakov oz. zmagovalcev nogometnih tekmovanj in še nekaterih podatkov …..

Pričel bom s slovensko 1. nogometno ligo, ki bi ji zaradi vseh pomanjkljivosti le stežka rekel tako, a dano situacijo je najbolje izkoristil Koper in presenetljivo, nekaj krogov pred koncem prvenstva, suvereno postal prvak sezone 2009/10, za seboj pa pustil velikega favorita prvenstva Maribor, Gorico, Olimpijo, Celje in ostale. Prenapihnjeni NK Maribor oz. mariborčani, na čelu z Zahovićem, so z drugim mestom vsekakor razočarni, osvojeno pokalno tekmovanje pa je le nekakšen obliž, ki naj bi blažil, recimo temu krvavitev. Veseli me vrnitev Olimpije, nekoliko manj nastopaštvo njihovih navijačev Green dragons, zanimiv pa se mi zdi zdrs Interblocka, ki je bil nekaj časa slovenska vreča brez dna, a očitno so minili časi izobilja, njihov lastnik, podjetnik Joc Pečečnik, pa naj bi se kmalu umaknil iz obubožanega slovenskega nogometa. Vse skupaj je nekakšna boranija, bi rekel moj stari in moje mnenje je precej podobno, o sami kvaliteti lige pa dovolj pove podatek, da je eden najboljših igralcev sezone, 38-letni Miran Pavlin, ki je omenjeno ekipo Kopra popeljal do zasluženega prvega naslova prvakov, najboljši strelec lige pa je, z naskokom, 34-letni Milan Osterc.

Pri sosedih hrvatih nič novega. Še vedno je prvak Dinamo Zagreb, tokrat dvanajstič v samostojni Hrvaški in četrtič zapored, za njimi pa so se zvrstili, splitski Hajduk, presenečenji prvenstva Cibalia in Šibenik, Karlovac, Osijek itd. Presenetljivo nizko je Rijeka, še nekoliko nižje Varteks, Zagreb je tik nad črto, ki zagotavlja obstanek v ligi, in očitno gre za prosti pad nekoč močnih predstavnikov hrvaškega nogometa. V vsesplošnem organizacijskem kaosu se sploh še ne ve kdo bo izpadel iz lige, ali bo v prihodnji sezoni v prvi ligi 12 ali 16 klubov, kdo bo dobil licence za nastopanje, ali bo sploh še kaj gledalcev na njivah obkoljenih z betonom itd. Še enkrat več so imeli “brati hrvati” težave s huligani, odmeva predvsem zadnji primer, ko je na derbiju v Zagrebu, Dinamo – Hajduk, policaj ostal brez očesa, poročajo pa o kopici ranjenih, zabodenih, ustreljenem, skratka hrvaški klubski nogomet na eni najnižjih točk, če k temu prištejemo neuspešne reprezentančne kvalifikacije za SP je jasno da gre za eno njihovih največjih kriz. Tudi v hrvaški ligi je vrh lestvice strelcev zasedel veteran, 35-letni Davor Vugrinec iz ubogega Zagreba, za njim pa so se zvrstili Ibričić iz Hajduka, Šehić iz Istre, Bule iz Lokomotive, preplačani/razvajeni Mandžukić iz Dinama in ostali, drugouvrščeni splitski Hajduk pa je podobno kot v Sloveniji Maribor, svoje frustracije nekoliko pozabil ob osvojenem pokalnem tekmovanju, a majstori s mora, si želijo naslova državnega prvaka katerega čakajo že od 2004/05. Zdravko Mamić & company oz. Dinamo, kljub osvojenem prvem mestu ne more biti zadovoljen s sezono polno slabih iger, ponižujočih porazov, razočaranj in ostalega, zaradi česar že sestavljajo ekipo za naslednjo sezono, kjer bo spet glavni, precej nerealni, cilj Pomlad v Evropi, ob že samoumevnih domačih lovorikah. V času kompletiranja tega teksta pa je odstopil Dinamov trener Krunoslav Jurčić in očitno bo to prekleto pomlad lovil nekdo drug, Velimir Zajec.

Precej podobno je po vseh ostalih jugo-republikah, v Srbiji so navijači Partizana, med sezono oz. ob gostovanju francoskega kluba Toulouse v Europa legaue, ubili francoskega navijača, pri tem pa rezultatsko ostali na dnu, kot eden najmanj uspešnih udeležencev letošnjega tekmovanja. Njihovi konkurenti, navijači Crvene zvezde oz. Delije so se streljali na tribunah kar med tekmo, zaradi česar njihovi ljubimci oz. nogometaši odigrali končnico prvenstva brez njihove podpore oz. gledalcev na domačih tekmah. Po precejšnem naskoku pred konkurenti in zame nelogični zamenjavi trenerja, Vladimir Petrović out – Ratko Dostanić in, pa so njihove točke prednosti pričele kopneti. Vrhunec razočaranja je bil poraz v še enem derbiju proti Partizanu, ki je nekoliko kasneje še tretjič zapored postal državni prvak. Z grenkobo sem prebiral izgovore zvezdašev o nekakšni kraji sodnikov na zadnjem derbiju, na katerem so komaj čez sredino uspevali priti. Sramotno kako nizko so padli in s kom vse so letos točke izgubili. Na vrhu lestvice strelcev se nahaja bivši nogometaš Zvezde, Dragan Mrđa, ki je to sezono nastopal za zelo dobro Vojvodino, ki se je uvrstila pod vrh lestvice za tretjim OFK Beogradom, četrtim Spartakom, a pred Jagodino, Javorom iz Ivanjice in podobnimi klubčki značilnimi za balkanske lige. Crvena zvezda je kot še eden izmed mnogih, svojo tolažbo našla v pokalnem tekmovanju, kjer je v finalu, suvereno s 3-0 odpravila Vojvodino.

Tudi BIH prvenstvo je zaznamovalo obilo nasilja, a pri njih smo tega že kar nekako vajeni in v takšnem kaosu je prvak lige postal Željezničar iz Sarajeva, ki je bil tudi v pokalnem tekmovanju precej uspešen, a v finalnih tekmah vseeno priznal premoč konkurentu. Pri vrhu BIH premier lige so še Široki brijeg, Borac iz Banja Luke, Zrinjski, Sarajevo in ostali, najuspešnejši strelec prvenstva pa je postal Feđa Dudić iz povprečnega FK Travnika. V pokalnem tekmovanju je do konca oz. do naslova odšel Borac iz Banja Luke, ki je v finalu, v dveh tekmah premagal sarajevskega Željezničara, zgoraj omenjenega prvaka.

V Turčiji se je na prvaka čakalo do zadnjih trenutkov zadnjega kola, v ogorčenem boju pa je to, presenetljivo postal Bursaspor. Ti so v zadnjem kolu z 2-1 premagali veliko slovitejši Bešiktaš, ki je imel že zagarantirano četrto mesto, drugi konkurent za naslov prvaka Fenerbahče pa je na domačem igrišču igral samo 1-1 s Trabzonsporom, kar je pomenilo, da jih je Bursaspor prehitel za točko. Torej prvi Bursaspor 75 točk, drugi Fenerbahče 74 točk, tretji Galatasaray 64 točk, četrti Bešiktaš 64 točk, peti Trabzonspor 57 točk itd. Da bo zmeda še večja kot je v Turčiji že navada, je spiker na stadionu Fenerbačeja povedal, da je Bursaspor prav tako remiziral in da je prvak Fenerbahče, po nekaj minutah slavja pa je svojo izjavo preklical in žalostno ugotovil, da je prvak Bursaspor, kar je sprožilo norenje domačih navijačev, ki so demolirali stadion in del mesta, pozno ponoči pa jih je policija le uspela razgnati. Lovoriko najboljšega strelca lige je ponesel, meni neznani portugalec Ariza Makukula, igralec Benfice na posoji v Kayserisporu, v pokalnem tekmovanju pa je prav tako nekoliko presenetljivo slavil Trabzonspor, ki je v finalu s 3-1 odpravil veliko slovitejši Galatasaray, za katerim je sezona razočaranj, njihovemu nizozemskemu strategu Franku Rijkaardu pa mnogi že iščejo naslednika. Torej Bursaspor prvič na tronu turške nogometne lige.

V Grčiji je Panathinaikos po šestih letih suše spet priplezal na vrh Olimpa, bi rekli, njegov večni rival Olyimpiacos pa je zasedel drugo mesto. Sledijo ostali renomirani grški klubi Paok, AEK Athens, Aris itd. Pri prvakih najdemo tudi najboljšega strelca prvenstva, to je francoz Djibril Cisse, na katerega sem prijatelje opozarjal, ko je še igral v domovini za Auxerre, pa se njegova športna pot zaradi dveh izjemno hudih poškodb ni razvijala v pričakovani smeri. Kljub mojim simpatijam do bratskega kluba Olyimpiacosa, sem vesel za Cisseja, ki je zabil 23. golov, najboljši strelec Olyimpiacosa pa je bil Kostas Mitroglou, ki je dosegel samo 9 zadetkov. Kje je nastala razlika v prvenstvu je jasno, še eden od pokazateljev pa je reprezentančni izbor, kjer sta na širšem selektorjevem spisku samo dva rdeče-bela. Da pa bo sezona za zelene še slajša, je Panathinaikos poskrbel še z zmago v pokalnem tekmovanju, kjer je z 1-0 odpravil Aris. V precej nenavadnem playoffu za Ligo prvakov, kjer se pomerijo ekipe od 2 do 5 mesta, pa je Olyimpiacos ostal še brez te, PAOK pa je postla last minute winner.

V Bolgariji je svoj tretji naslov v zgodovini osvojil Litex iz Lovecha in tako ponovil uspeha iz sezon ‘97/’98 in ‘98/’99, za seboj pa pustil najmočnejša bolgarska predstavnika CSKA Sofia in Levski Sofia. Povprečen bolgarski žogobrcarski klub z imenom Beroe Stara Zagora je osvojil 10. mesto v prvenstvu, kar pa je pomembneje, ob tem so osvojili še bolgarsko pokalno tekmovanje in v naslednji sezoni štartajo v evropskih tekmovanjih. Na vrhu liste strelcev sta se znašla dva nogometaša, francos Wilfried Niflore iz prvaka Litexa in Martin Kamburov iz Lokomotive, oba pa  sta dosegla po 16. golov.

V Romuniji je CFR Cluj osvojil svoj drugi naslov državnega prvaka, pri tem pa za seboj pustil branilca naslova Unireo Urziceni, letošnjo pozitivno presenečenje uvodnega dela Lige prvakov, ki jim je lani prevzela primat v domači ligi. Očitno neki novi časi v romunskem nogometu, kjer je tretje mesto osvojil meni neznani Vaslui, za njim pa so zvrstili  slovitejši romunski klubi, Steaua, Timisoara, Dinamo, Rapid itd. Na vrh lestvice strelcev se je zavihtel za večino nogometni anonimnež Andrei Cristea iz Dinama, v pokalnem tekmovanju pa je bil, prav tako kot v prvenstvu, najuspešnejši CFR Cluj, s še tretjim zaporednim trijumfom v tem tekmovanju.

Na Madžarskem je kljub porazu v zadnjem kolu, naslov državnega prvaka osvojil oz. odbranil Debrecen, veliko vlogo pri tem pa je odigral derbi kola med ekipama Gyori in FC Videoton Fehervar, kjer so domači dobili z 1-0. To je pomenilo, da je nesrečni FC Videoton Fehervar za prvakom zaostal samo za eno točko oz. da bi ob morebitni zmagi lahko postal prvak, a kaj bi bilo, če bi bilo, ne vodi nikamor. Debrecen je osvojil svoj še peti naslov državnega prvaka, kot zanimivost pa, da je vseh pet naslovov, osvojil v zadnjih šestih letih. Kralj strelcev madžarske lige je postal meni neznani srbski napadalec Nemanja Nikolić, v pokalnem tekmovanju pa je prav tako kot v prvenstvu slavil Debrecen, ki je s 3-2 odpravil Zalaegerszegi.

V Ukrajini je še četrtič v zadnjih petih letih, prvak postal Šahtjor iz Donjecka, ki je v spomladanskem delu sezone, najprej izničil kar precejšni zaostanek, nato pa v direktnem obračunu premagal edinega pravega konkurenta za naslov, Dinamo iz Kijeva, ki je osvojil tolažilno drugo mesto. Edini naslov prvaka države v zadnjih petih letih, ki ga je prevzel Dinamo je bil tisti lanski, vendar ga je Šahtjor izločil v zadnji tekmovalni sezoni Pokala UEFA, katerega je kasneje tudi osvojil in ta domači naslov Dinama je, zanimivo, zvenel kot nekakšna tolažilna nagrada.

V Avstriji se nadaljuje dominanca Red Bull Salzburga, ki je do izpada navduševal tudi v Europa league, vendar je tokrat naslov osvojil nekoliko težje, kot se je pričakovalo. Samo točko za njim je nampreč pristala Austria iz Dunaja, še dve točki manj je zbral Rapid, kar pecej nižje pa se je zasidral Sturm. Na vrhu lestvice strelcev je z 20. goli prvi neznani nemec Steffen Hoffman, ki ni uspel v nemškem Bayernu, sledita pa mu Roman Wallner in Marc Janko iz Red Bull Salzburga, hrvat Nikica Jelavić iz Rapidat itd, bivši slovenski reprezentant Milenko Ačimović, ki nastopa za viceprvaka pa je dosegel solidnih 10 zadetkov. V pokalnem tekmovanju je vrh dosegel Sturm, ki se po sezonah zatišja spet vrača v vrh avstrijskega nogometa. Strelec edinega gola na srečanju proti Wiener Neustadtu pa je bil bivši slovenski reprezentant Klemen Lavrič, ki je v času do objave postal tudi bivši nogometaš Sturma s katerim ni podaljšal pogodbe.

V Nemčiji se je stanje vrnilo v normalo, bi lahko zapisal ob vrnitvi Bayerna na vrh Bundeslige, katerega sem pred sezono tudi predvidel, kot sem tudi približno dobro napovedal razplet Bundeslige 2009/2010. Schalke 04, je s trenerjem Felixom Magathom na čelu ekipe, grizel do samega konca, vendar je bavarski velikan Bayern, več kot očitno zadel z novim trenerjem, nizozemcem Luisom Van Gaalom, ki je po uvodnih/jesenskih težavah le ujel ritem oz. uveljavil svoje ideje in bavarcem prinesel sezono veselja/uspehov. Še enkrat več je treba omeniti izjemno sezono nizozemca Arjena Robbena in outsiderja, hrvata Ivice Olića, ki sta ob svojem trenerju najzaslužnejša za naslov prvaka Nemčije oz. Bundeslige, DFB pokala, kjer so s 4-0 opihnili Werder iz Bremna  in po pravici povedano presenetljivega finala Lige prvakov. Od ostalih posameznikov so se v letošnji ligi izkazali še Kiessling iz Bayer Leverkusena, Džeko iz Wolfsburga, Kuranyi iz Schalke 04, Barrios iz Borussie Dortmund in pa duo Marin – Ozil iz Werdera. Že omenjeni Schalke 04 je bil v prvenstvu odličen konkurent in je lovil Bayern do zadnjega, Werder je bil proti koncu sezone vse boljši, Bayer Leverkusen je spet upravičil svoja nadimka Neverkusen oz. Vicekusen, Borussia Dortmund je po letih zatišja le nekoliko bližje vrhu, Stuttgart je imel izvrstno pomlad z novim trenerjem Grossom, Hamburger SV je bil pričakovano – nekje pod vrhom, prvak Wolfsburg pa je izgubil lanski sijaj in kot kaže bo njihova naslednja sezona po morebitni razprodaji še težja. Iz lige so izpadli, še lani zelo dobra a tokrat brez balkancev Hertha iz Berlina in Bochum, v katerem igra slovenski reprezentant Zlatko Dedić, strelec odločilnega gola za odhod reprezentance na SP. V dodatnih kvalifikacijah, s tretjim moštvom 2. lige,  je bil Nurnberg uspešnejši in je uspel zadržati svoj prvoligaški status.

V Švici je bilo napeto do zadnjega kola, kjer sta se za naslov v neposrednem obračunu pomerila domači Young boys in gostujoči Basel. Slednji so zmagali z 0-2 in še 13. osvojili naslov državnega prvaka, za seboj pa pustili že omenjeni Young boys, Grasshopper, Luzern, Sion itd. Napadalec drugouvrščene ekipe prvenstva Seydou Doumbia iz Slonokoščene obale je postal najboljši strelec prvenstva, prvak FC Basel pa je osvojil tudi pokalno tekmovanje, kjer je s kar 6-0 odpihnil FC Lausanner Sport.

V Italiji je vse po starem, Inter in Roma ostajata za klaso boljša od konkurentov, predvsem izkorak Intera v Ligi prvakov je prinesel euforijo med modro/črne, ki so že navajeni na domače lovorike oz. naslove serie A, prav tako kot AS Roma na druga mesta, pa naj si gre v prvenstvu ali v italijanskem pokalu, kjer sta bila oba navedena spet finalista. V napetem finalu Pokala Italije se je izkazalo kolikšno je rivalstvo/sovraštvo med obema ekipama, bedak pa je izpadel Francesco Totti z namernim/nešportnim/brutalnim prekrškom nad, kot naj bi ga med tekmo žalil “črnuhom” Balotellijem. Jose Mourinho in Inter sta vsekakor pričakovana zgodba leta v Italiji, zgrešil sem le pri napovedi naj-strelca, a kamerunec Eto’o je po prihodu v Serio A dobil nekoliko drugačno vlogo, ki je poleg prilagajanja terjala nekoliko slabši strelski učinek. Roma bo še eno leto več samo druga, njihov strateg Claudio Ranieri pa mi ni nikoli preveč dišal in prav zaradi njega mi je Roma, ne glede na gledljivo igro, antipatična. AC Milan nadaljuje s sezonami frustracij, čeprav je tretje mesto kar lep uspeh za ostarelo/neatraktivno moštvo, ki naj bi ga v naslednji sezoni pa naj bi ga prevzel tudi drug trener, saj naj Leonardno ne bi zadovoljil apetitov vodstva. Nekoč slovita Sampdoria je letošnje prijetno presenečenje prvenstva, prav tako Palermo, predvsem pa Napoli, klub ki ga simpatiziram že od časov velikega Diega Maradone in moja napoved pred sezono Serie A,  je kar posrečena. Genova in Fiorentina sta po izpadu iz evropskih tekmovanj nekoliko padli in razočarali, predvsem Fiorentina, ki ni mogla preboleti krivice iz Lige prvakov, naslajam pa se nad težavami Juventusa in njihove obupne sezone, kjer so ga premagovala povprečna italijanska moštva, zaradi česar je že ustoličen novi trener Luigi Del Neri, ki je še pred dnevi sedel na klopi enega od pozitivnih presenečenj sezone, Sampdorije. Iz lige oz. iz Serie A se po koncu sezone selijo, napovedani Livorno, Siena in nekoliko presenetljivo lani zelo dobra Atalanta. Di Natale iz Udineseja je bil najnatančnejši strelec lige, sledijo pa mu Militio iz Intera, Miccoli iz Palerma, Pazzini iz Sampdorie, Gilardino iz Fiorentine, Totti iz Rome  in ostali, vsi po vrsti že znana in prekaljena nogometna imena, kot se za naporno italijansko ligo spodobi. Igralec s katerim bi tu zaključil je Interjev playmaker Wesley Sneijder, ob izjemnem Diegu Militu in trenerju Jose Mourinhu, najzaslužnejši za tripleto; prvenstvo, pokalno tekmovanje in Liga prvakov. Bravo Inter.

Tudi v Franciji oz. v Ligue 1 se je razpletlo po nekakšnih mojih pričakovanjih, Olyimpique Marseille je končno spet postal prvak, ob tem je še osvojil ligaški pokal, kjer je v finalu načel branilca naslova francoskega prvaka Bordeaux, ki  je imel nato obupne zadnje tedne, zaradi česar je tudi zdrsnil pod vrh. Tam oz. pod vrhom pa se je znašel Lyon, presenetljivo pa še mali Auxerre, pa nekoliko večji Lille,ki bi ga lahko uvrstil v kategorijo pozitivnih presenečenj, za besedo razočaanja pa bi postavil že omenjeni Bordeaux, pa Monaco, da ne omenjam Paris St. Germain s še eno obupno sezono, a so kot tolažilno nagrado osvojili rezervno pokalno tekmovanje oz. Coupe de France. No, skoraj sem pozabil na Montpellie, ki je kar dolgo časa bil konkurent za naslov prvaka, a v precej izenačeni ligi je popustil in zdrsnil proti sredini lestvice. Kar se tiče strelske lestvice so tu meni neznani Gameiro iz Lorienta, pa uveljavljeni Niang iz Olyimpique Marseilla, Nene iz Monaca, Jelen iz Auxerra, Erding iz Paris St.Germaina, Gyan iz Rennesa, Lisandro Lopez iz Lyona itd, od ostalih pa bi omenil mladega/malega Eden Hazarda iz Lilla. Na dnu lestvice so se po pričakovanjih znašli Boulogne in Le Mans, nekoliko pa sem precenil Grenoble.

Angleška Premier league ostaja najmočnejša  liga na svetu,  in vrh so krojile pričakovane/napovedane ekipe. Manchester United je bil, v prvi sezoni brez Cristiana Ronalda, nekakšen One man band, saj poleg izjemnega Rooneya ni bilo nekih svetilh točk. Prav poškodba slednjega v finišu tekmovanj je privedla do izpada iz Lige prvakov in kratke črne serije v domačem prvenstvu, kjer je bil odločilen domači kiks, ko jih je na Old traffordu premagal edini pravi konkurent – Chelsea, v naslednjem kolu pa ubogih 0-0 z Blackburnom. Chelsea je izkoristil priložnost in po zimskih pretresih s sex aferami, prišel do naslova prvaka s točko prednosti, v zadnjem odločilnem kolu pa je z najvišjo zmago sezone, 8-0 proti Wiganu, v velikem slogu zaključil sezono. Njihov trener Carlo Ancelotti je v svoji uvodni/angleški sezoni potrdil, da gre za enega najboljših strokovnjakov in pričakovati je, da bo razneženi lastnik kluba Roman Abramović ugodil nekaterim njegovim nakupovalnim željam. Mladi Arsenal je po napovedi pred pričetkom prvenstva prišel do svojega tretjega mesta oz. ostal brez lovorik, a še vedno bil boljši kot Liverpool, ki je imel eno najslabših sezon. Veseli me Tottenhamov rezultat tik pod vrhom, veliko manj podoben, prebogatega Manchester Citya, Aston Villa je že kar redno pod vrhom, presenetljivo so se do tja prebili tudi mestni tekmeci oz. Birmingham, tu sta tudi mestna rivala, že omenjeni Liverpool in Everton, pa hit Europa league Fulham, ki so ga zaustavili šele v finalu. Iz lige so izpadli obubožani Portsmouth, napovedani Burnley in pa Hull City, nadomestila pa jih bosta povratnika Newcastle, kjer igra slovenski up Haris Vučkić in pa WBA, kjer je nastopl slovenski reprezentant Robert Koren, s katerim pa je klub pred dnevi prekinil sodelovanje, ob teh dveh pa bo v Premierleague napredoval še kvalifikant Blackpool, ki je v dodatni tekmi premagal Cardiff s 3-2. Manchester United je osvojil tolažilni Ligaški pokal, veliko bolj spoštovani FA pokal pa spet Chelsea, ki je v finalu z 1-0 odpravil zgoraj omenjeni Portsmouth. Prvenstvo je s sanjsko sezono zaznamoval Wayne Rooney iz Manchester Uniteda, sledili pa so mu najboljši strelec lige Didier Drogba, pa Frank Lampard – oba iz Chelsea, Darron Bent iz Sunderlanda, Carlos Tevez iz Manchester Citya, Cesc Fabregas iz Arsenala in ostali asi, v Europa league pa je bil senzacionalen Bobby Zamora iz Fulhama, za katerega pa angleški selektor Capello ni našel prostora v reprezentanci za SP.

Na Škotskem je bil stari-dobri dvoboj, kjer je bil uspešnejši Glasgow Rangers, Celtic pa se je moral zadovoljiti z drugim mestom. Za najmočnejšima kluboma so se zvertili še Dundee United, Hibernian in ostali, povprečnemu poznavalcu nogometa, neznani klubi. Prvak, ki naj bi bil zaradi nakopičenih dolgov tik pred bankrotom, ima v svojih vrstah tudi najboljšega strelca lige, to pa je Kris Boyd, ki je to lovoriko osvojil že lani.

Na Nizozemskem je po lanskem presenečenju imenovanem AZ, prvenstvo osvojil še en outsider, na katerega se pred pričetkom ni računalo. Twente, ki je že lani z drugim mestom napovedal svetlejšo prihodnost, je pod vodstvom bivšega angleškega selektorja Steve McClarena, prvič, postal nizozemski prvak , pri tem pa za seboj pustil mnogo eminentnejša imena kot so Ajax, PSV, Feyenoord itd. No, Ajax je osvojil vsaj pokalno tekmovanje oz. KNVB cup, njihov igralec Luis Suarez, na teh straneh že tolikokrat nahvaljeni napadalec pa je postal najboljši strelec lige oz. Eredivisie. A to vsekakor ni zadovoljilo apetitov Ajaxa, ki na svoj naslov čaka že od sezone 2003/2004. Od takrat je štiri zaporedne naslove prigrabil PSV, ki je prav tako že nestrpen glede vrnitve naslova, lanskoletni prvak AZ je bil očitno muha enodnevnica, Feyenord pa se že leta bori z vrnitvijo stare slave. Twente – prvak, je verjetno letošnje največje presenečenje domačih prvenstev, da pa bo tudi on enodnevnica, kaže odhod trenerja McClarena, ki je takoj po koncu sezone prestopil v nemški Wolfsburg, podobno kot lani Van Gaal iz AZ v Bayern.

V sosednji Belgiji je svoj že 30. naslov državnega prvaka osvojil Anderlecht, za seboj pa pustil Gent, Club Brugge, St. Truiden in ostale. Vsekakor je razočaranje sezone, branilec naslova Standard, si se sploh ni uspel uvrstiti v play off za prvaka, sezono pa je končal na 8. mestu. Prvi strelec lige oz. Jupiter pro league je najstnik Romelu Lukaka, katerega sem na tem blogu že nahvalil in pred njim je verjetno svetla nogometna prihodnost, kar pa se ne bi moglo reči za Mouscron, ki je bil premeščen v 3. ligo. V pokalnem tekmovanju je zmagal Gent, kjer nastopata slovenska reprezentanta Marko Šuler in Zlatan Ljubijankić, kateri je v finalu s 3-0 odpravil Cercle Brugge.

Špansko prvenstvo oz. Primiera division, ljudski La liga, ki je za večino dolgo veljala kot najkvalitetnejše tekmovanje je še enkrat več dobila potrditev da sta Barcelona in Real Madrid, po pričakovanjih in napovedi, daleč pred konkurenti. Kluba sta se borila do samega konca in prebila točkovni rekord, ki je pred sezono znašal  93 točk, na koncu pa je slavila Barcelona z 99. osvojenimi točkami, vice-prvak Real Madrid pa jih je osvojil 96. Valencia je ostala 25 točk zadaj, še nekoliko več pa Sevilla, pa presenečenje prvenstva Mallorca, ki naj bi bila tik pred bankrotom, Getafe, Villarreal in ostali. Na dnu lestvice je bila gneča veliko večja, po ogorčenem boju pa so, tudi pričakovano, izpadli Xerez, Valladolid in Tenerife. Od igralcev je izstopal hvaljeni Messi iz Barcelone, a meni bo vedno ljubši Cristiano Ronaldo, ki je imel izvrstno prvo sezono v španskem prvenstvu, ob njem pa je v dresu Real Madrida eksplodiral še argentinec Gonzalo Higuain. Pričakovani so tudi učinki Davida Ville iz Valencije, ki je med sestavo te objave že podpisal za Barcelono, Diega Forlana iz Atletico Madrida, Zlatana Ibrahimoviča iz Barcelone in še nekaterih najvidnejših igralcev sezone. V kraljevem pokalu oz. Copa del Ray, je Sevilla v finalu porazila Atletico Madrid, ki pa je že predtem doživel svoj vrhunec sezone, ko je po bledih in neprepričljivih igrah v Europa league nekako prilezel do finala, kjer je po podaljških tudi zmagal in postal prvi zmagovalec tega, novega, evropskega tekovanja.

Na skrajnem zahodu Evrope oz. na Portugalskem je Benfica po šestih letih suše prišla do svojega 32. naslova prvaka državnega prvaka, hkrati je to sezona razočaranja za Porto, mestnega rivala Sporting in ostale,  drugovurščena Braga pa je še kako lahko zadovoljna, saj gre za njihovo najboljšo uvrstitev v domačem prvenstvu. Najboljši strelec prvenstva je postal napadalec Benfice, paragvajec Oscar Cardozo s 26 goli, le enega manj je dosegel kolumbijec Falcao iz Porta, daleč zadaj so ostali naturalizirani brazilec Lisedson in ostali. Tako kot v mnogih drugih evropskih ligah je tudi tukaj eden velikan našel tolažbo v pokalnem tekmovanju. Porto je pričakovano a precej težko, z 2-1 premagal drugoligaša GD Chivas.

V že omenjenih evropskih tekmovanjih Europa league in Champions league/Liga prvakov smo dobili nekoliko presenetljive finaliste. V prvem tekmovanju sta se za lovoriko pomerila španski Atletico Madrid, ki je slavil po podaljških in mali angleški predstavnik Fulham, kateri je bil definitivno presenečenje sezone, prav tako njegov izjemni Bobby Zamora. Mesto najboljšega strelca tekmovanja sta zavzela Claudio Pizzaro iz nemškega Werderja in pa Oscar Cardozo iz portugalske Benfice, oba pa sta dosegla po 9 golov. V drugem, elitnejšem tekmovanju, pa sta se za laskavi naslov pomerila italijanski Inter in nemški Bayern, kjer je bila uspešnejša italijanska ekipa in po 45-ih letih čakanja, ponovno, tretjič v svoji zgodovini, postala najboljša v Evropi. Grenek priokus slavju je dodal izjemni strateg Jose Mourinho, ki je napovedal selitev v Real. Na lestvici strelcev je na vrhu čarobni Lionel Messi, takoj za njim je borbeni hrvat Ivica Olić, ki si mesto deli z najdražjim nogometašem sveta, Cristianom Ronaldom, za njimi pa je heroj sezone Diego Milito.

  • Share/Bookmark
 

Zapis je bil objavljen 2.06.2010 ob 17:19 in je shranjen pod klubi. Komentarjem lahko sledite z RSS 2.0 virom. Lahko komentirate, ali pustite trackback s svoje strani.

« || »

Komentiraj

Komentiranje iz tujine je omogočeno zgolj prijavljenim uporabnikom !