Zapisal izmisljeni | 13.05.2010 - 15:00 - Kategorije: sezona 2009-10

Evo, prišli smo do prvega finala Europa league, ki je bilo, sinoči 12.5., odigrano na Nordbank stadionu v Hamburgu, v Nemčiji.

Spet je težave v letalsekem prometu povzročal tisti vulkan z Islandije, na katerega sta bila oba kluba tokrat bolj pripravljena, nekoliko manj pa navijači in obstajala je bojazen, da bodo zaradi težav s potovanji, tribune stadiona bolj kot ne prazne, kar pa se k sreči ni zgodilo.

el

 

 

 

Atletico Madrid – Fulham 1-1 (po podaljšku 2-1)

 

Atletico se prvič prešvercal še v prvi fazi Lige prvakov, kjer je precel nezasluženo le dosegel tisto tretje mesto, ki ga je popeljalo v to tekmovanje oz. v Europa league. Zakaj težke besede že v uvodu? Atletico je osvojil že omenjeno tretje mesto zaradi boljšega medsebojnega obračuna z ubogim ciprskim Apoelom, s katerim je odigral 0-0 in 1-1, poleg teh dveh remijev pa je zabeležil še en neodločen rezultat oz. remi, in ob tem nanizal tri poraze. Torej trije porazi, trije remiji in nič zmag za “napredovanje” v Europa league. V tem času je nekako pobegnil z dna španske Primiere division, v Europa league pa je svojo kampanjo pričel z domačim remijem, 1-1, s turškim Galatasarayem, katerega pa je nato z 1-2 premagal v Istanbulu in se uvrsti lv naslednjo fazo tekmovanja. Nekoč sloviti Atletico Madrid je nato naslednje štiri tekme odiral neodločeno in sicer 0:0 in 2:2 s Sportingom iz Lisbone, 2:2 in 0:0 z Valencijo, obakrat pa so napredovali v naslednjo fazo zaradi golov v gosteh. Tradicija domačih tekem brez golov, bi rekli temu, je bila prekinjena v dvoboju z Liverpoolom, katerega so kasneje izločili zaradi gola v gosteh, ki so ga dosegli v podaljšku, vse skupaj pa je bilo dovolj, da se je Atletico Madrid prebil do velikega finala. Naravnost neverjetno, da v evropskem tekmovanju dosežeš neko finale s samo dvema zmagama in kopico bledih iger, zaradi česar sem v finalu na strani njihovega nasprotnika, Fulhama.

In, ko je eminentnejša Liga pravakov plenila večino pozornosti in ko so se vnemale debate o finalu pred finalom, o najboljši evropski ekipi, o tistih ki igrajo in o tistih ki ubijajo igro, se je nekoliko v senci vsega tega igral opasan fudbal. Kot sem že enkrat omenil Europa league je imela svoj čar, vročekrvnejše navijače in ne gledališko publiko kot prebogati evropski velikani, večjo strast, kjer se je navijalo od začetka do konca, tekme bile praviloma bolj odprte, napadalne in atraktivne, ekipe pa raznovstnejše, navsezadnje sem že nekoliko naveličan enih in istih klubo, ki jih TV hiše forsirajo do onemoglosti. Tekmovanje iz sence, kot bi lahko poimenovali Europa league je prineslo dramo, bi zavpil Ališić, favoriti so izpadali drug za drugim, goli so bili mojstrovine, v kopici klubov pa je vse bolj izstopal mali angleški Fulham.

Ekipa izvrstnega trenerja Roya Hodgsona, ki je bil pred dnevi izbran za najboljšega managerja/trenerja leta v Angliji, je po mojem mnenju najzaslužnejši za njihov preboj je svojo pravljico pričela bolj ubogo, saj je na gostovanju pri CSKA iz Sofije, odigrala samo 1-1, a njihova odločnost in moč sta se pričela buditi že v naslednjih dveh kolih. Premagan je bil zelo dober švicarski Basel, na domačem igrišču imenovanem Craven Cottage pa je slovita AS Roma, zadržana na 1-1. Po porazu u Rimu, proti že omenjeni AS Romi in domači zmagi nad bolgarskim predstavnikom CSKA Sofija, je Fulham imel odločilno tekmo v švicarskem Baselu, kjer je zmagal z 2-3 in se kot drugouvrščena ekipa skupine E, uvrstil v naslednjo fazo tekmovanja. Eliminacijski del tekmovanja je na Craven cottage pripeljal aktualnega prvaka Pokala UEFA, ukrajinski Šahtjor. Še enkrat več sta se za junaka izkazala, v tej sezoni prerojeni Bobby Zamora in madžar Zoltan Gera, ki sta dosegla zadetka za zmago za 2-1, v povratnem srečanju pa je gol za 1-1 in napredovanje v naslednjo fazo tekmovanja, dosegel veteran Danny Murphy. Za konec angleške avanture naj bi poskrbel sloviti Juventus, ki je prvo srečanje v Torinu dobil s 3-1, a je v povratni tekmi prišlo do malega čudeža. Prav na rojstni dan kapetana Danny Murphya je Fulham po zaostanku z 0-1 po slabih 2. minutah srečanja, krenil na vse ali nič in v zgodovinskem srečanju, ki bo opevano še nekaj generacij, je najprej zadel Bobby Zamora, nato ddvakrat Zoltan Gera, v 82. minuti srečanja pa je ameriški reprezentant Clint Dempsey z malo mojstrovino postavil končnih 4-1, slavje pa se je začelo. Naslednji nasprotnik je bil aktualni prvak Nemčije, Wolfsburg, ki je na angleških tleh, padel z 2-1, strelca za domače pa sta bila Bobby Zamora in Damien Duff, medtem ko je na povratnem srečanju, zajebano/izvrstni Zamora že v 25 sekundi srečanja zadel za 0-1, kar se je kasneje izkazalo za končni rezultat. V polfinalu je prišel na vrsto še en nemški predstavnik, Hamburger SV in na stadionu Nordbank arena, kjer je tudi finale, je bilo 0-0, na povratni tekmi pa še ena zgodovinska zmaga. Po vodstvu gostov je Fulham uspel preobrniti rezultat na 2-1, tokrat je heroj Zamora, ki je igral poškodovan, ostal brez gola, zato pa sta zadela Simon Davies in Zoltan Gera. Sloviti Sir Alex Ferguson je tekmo poimenoval kot eno najboljših britanskih predstav, vseh časov. Enostavno navdušujoče partije malega angleškega kluba, v katerem angleški selektor Fabio Capello ni prepoznal materiala za svetovno prvenstvo in sprašujem se ali ne bo obžaloval, da ni našel mesta v reprezentanci vsaj za izvrstnega Bobbya …. 

Atletico Madrid je zaigral v taktični postavitvi 4-4-2; argentinec David De Gea – Antonio Lopez, Alvaro Dominguez, kolumbijec Luis Perea, čeh Tomaš Ujfaluši – portugalec Simao Sabrosa (od 68. Jose Manuel Jurado), Raul Garcia, brazilec Paulo Assuncao, Antonio Reyes (od 78. Eduardo Salvio) - argentinec Sergio Aguero, urugvajec Diego Forlan

Fulham pa je zaigral v taktični postavitvi 4-4-1-1; avstralec Mark Schwartzer – Paul Konchesky, norvežan Brede Hangeland, Aaron Hughers, Chris Baird – valižan Simon Davies, Danny Murphy (od 117. Jonathan Greeening), nigerijec Dickson Etuhu, irec Damien Duff (od 84. norvežan Erik Nevland) – madžar Zoltan Gera – Bobby Zamora (od 55. američan Clint Dempsey)

Po uvodnem tipanju, ko je angleška ekipa zaradi izločitve domačega Hamburger SV v polfinalu tega tekmovanja, ob skoraj vsakem stiku z žogo, požela zborovsko žvižganje, se je tekma kmalu nekoliko razživela, saj je po hitrem nasprotnem napadu in podaji Aguera, vratnico zadel Diego Forlan, a žoga se je odbila navzven in izid je ostal 0-0. V nadaljevanju je bila pri žogi nekoliko več, španska ekipa, zvrstilo se je nekaj pol-priložnosti za obe moštvi, vendar je do prvega zadetka na tekmi prišlo šele v 32. minuti srečanja. Ofenzivno akcijo je pričel Reyes, nadaljeval Simao, Sergio Aguero je iz obrata udaril proti golu, a mu strel ni preveč uspel, na srečo pa je njegov mlačen strel v gol preusmeril urugvajec Diego Forlan in Atletico Madrid je povedel z 1-0. Kmalu zatem oz. v 37. minuti srečanja pa je Fulham izenačil, akcijo na levi je pričel Konchesky, ki je z dolgo podajo našel Zamoro, ta je spretno nanizal štiri nasprotne igralce in ko se je že zazdelo, da mu bo žoga ušla je le nekako prišla do Gere, ki je podal nazaj v kazenski prostor, na kratko odbito žogo, pa je na prvo, zadel Simon Davies in izenačil na 1-1. V drugem polčasu je Fulham stopnjeval svoj pritisk in bil dominantnejša ekipa, v takšnem tempu pa ni mogel nadaljevati, s poškodbami načeti Bobby Zamora, ki ima že dalj časa težave s tetivo. Kot njegova zamenjava je vstopil američan Clint Dempsey, v 68. minuti srečanja pa je prišlo do prve menjave tudi pri Atleticu, saj je igro zapustil portugalec Simao, namesto njega pa je v igro vstopil Jose Manuel Jurado. Naslednja poteza trenerja Atletica, Quique Sancheza Floresa je bila menjava v 78. minuti, ko je namesto Reyesa vstopil mladi argentinec  Eduardo Salvio, v finišu tekme pa je reagiral tudi strateg Fulhama, Roy Hodgson, ki je v 84. minuti namesto izmučenega Damien Duffa, v igro poslal norvežana Erika Nevlanda, ki kot mladenič ni uspel pri slovitem Manchester Unitedu. Redni del tekme se je končal z rezultatom 1-1, a nekako sem imel občutek, da ima latinska ekipa manj moči kot anglo-saksonska podprta s skandinavci. Ne glede na moj občutek je bil atletico v podaljšku boljši oz. konkretnejši kot nagrada vsega pa je prišel tudi gol, katera je v 116. minuti oz. 4 pred koncem podaljška, po še eni podaji Aguera, dosegel izjemni urugvajec Diego Forlan. V samem finišu je angleški strateg poskusil še z menjavo Murphy – Greening, a ta ni prinesla spremembe rezultata in Atletico Madrid je postal prvi zmagovalec Europa league tekmovanja.

  • Share/Bookmark
 

Zapis je bil objavljen 13.05.2010 ob 15:00 in je shranjen pod sezona 2009-10. Komentarjem lahko sledite z RSS 2.0 virom. Lahko komentirate, ali pustite trackback s svoje strani.

« || »

2 komentarjev

  1. 13.05.2010 @ 17:44

    [...] Finale; Atletico Madrid – Fulham » blog izmisljene osebe [...]

  2. 2.06.2010 @ 17:20

    [...] Europa league in Champions league/Liga prvakov smo dobili nekoliko presenetljive finaliste. V prvem tekmovanju sta se za lovoriko pomerila španski Atletico Madrid, ki je slavil po podaljških in mali angleški [...]

Komentiraj

Komentiranje iz tujine je omogočeno zgolj prijavljenim uporabnikom !