Zapisal izmisljeni | 3.03.2010 - 15:41 - Kategorije: Film

Evo, po dolgem času zanemarjanja rubrike Film, je tu kombinacija dokumentarca in filma …..

še ena srbska mojstrovina …..

Beogradski fantom

bf

Film, ki je sestavljen iz igranega dela in dokumentarnega dela, kjer skozi pripovedi nekaterih glavnih akterjev že urbane legende tistega časa spoznamo zanimivo zgodbo.

V uvodu filma ob glasbeni spremljavi banda Ambasadorji oz. njihove pesmi Zemljo moja vidimo Beograd tistega časa oz. stanje naše bivše države Jugoslavije. Socializem s povsod prisotnimi izobešenimi zastavami po mestu, s čistači ulica, z domačimi avtomobili znamke Zastava, s pomembnostjo Milicije, z govori doživljenskega predsednika Maršala Tita ….

Dokumentarni del predstavi Titov obisk na Kubi, ki sem jo tudi sam spoznal – lani nekje v tem času, pri še enem velikem socialistu Fidelu Castru. Voditelji na srečanju Neuvrščenih v Havani,  v Beogradu pa pojav Fantoma.

Igrani del filma prikaže tatvino elitneg avtomobila Porche 911 S targa, bele barve z nemškimi registrskimi tablicami, ki naj bi bil po urbani legendi last tenisača Nikole Pilića oz. celo Gorana Bregovića …. Skratka, neke tople jesenske noči oz. jeseni, natančneje septembra ‘79, se je na beograjskih ulicah pojavil srpski Batman s svojem batomobilom oz. Fantom z belim Porchejem …..

Ko sem že omenil Batmana, me je junak zelo spominjal na drugega Batmana, nogometaša Metja Kežman, a pustimo to. Obraza ljudskega junaka tistega časa ni videl nihče, zaradi česar je tudi dobil nadimek Fantom. Tipček je ukradel elitni avtomobil in z njim več noči zapored dirkal po ulicah Beograda in izzival Policijo, jih smešil in jim vedno znova ušel, vse skupaj pa je bilo razumljeno kot upor proti oblasti, sistemu. Srbski Clint Eastwood, brez neke odvečne mimike, samo leden pogle in njegov konj oz. 300 konjskih moči pod pokrovom motorja vozila, ki je v filmu last Ivka Plečevića, prav tako nekdanjega jugoslovanskega tenisača oz. last danske ambasade kot nekateri navajajo. Anyway, urbana legenda ima več variant, filmska pa je že omenjeni Plečević.

Dokumentarni del seka film z intervjji, z različnimi akterji tistega časa; policaji, novinarji, radijci, fotografi, dirkači oz z osebami, ki so bile tko ali drugače povezane s Fantomom.

Fantom, ki ni ukradel avtomobila zaradi preprodaje oz. zaslužka kot to počnejo barabini danes, ampak iz čistega užitka, da vozi/dirka s kvalitetnim avtomobilom, ki ga nikoli ne bi mogel imeti/voziti, pri tem pa je smešil sistem, ki je bil delno kriv za takšen njegov položaj. Policija, s svojim Zastavami, Tristači in PeZejci ni imela šans proti mašini z zahoda, le eden naj bi bil sposoben ujeti Fantoma. Fanđio oz. verjetno bi njegov nadimek pravilno zapisali Fangio, super-vozač zaposlen v Miliciji, ki je imel v rokah Forda, če sem dobro videl. Ljubitelji avtomobilizma vedo, da je bil Juan Manuel Fangio oz. El Maestro argentinski mojster dirk Formule 1 oz. petkratni prvak in definitivno je srpski Fanđio dobil nadimek po tem izjemnem argentincu.

Sledi prikaz lovljenja Fantoma, z avtomobili po ulicah, s klasičnim policijskim poizvedovanjem pa na terenu oz. po Beogradu in okolici. Na prvem področju so bili milicajci sila neuspešni, a jim ni za zameriti saj so imeli tiste stare škatle, če bolje pomislim pa v tem času tudi pri nas ni veliko bolje. Stari golfi, škode in podbone kripe nikakor ne morej parirati visokocenovnim zverinam iz Azije in Zahodne Evrope. No, da se vrnem na zgodbo, Fantomu so pregoni postali všeč, prav tako pa popularnost oz. podpora ljudstva, katere je navduševal s svojimi manevri v centru mesta oz. na velikem krožišču z imenom Slavija. Tam se je zbiralo čedalje več ljudi, katerev dokumentarnem delu filma opišejo kot množico z nogometnih tekem, s stolčki, grickalicami, daljnogledi, navijanjem …..

Cel show ….. ki pa se je moral nehati, saj se je v Havani zaključilo srečanje Neuvrščenih, Maršal Tito pa je bil na poti, nazaj v domovino. 10 dnevno nočno iživljanje osamljenega jezdeca oz. Fantoma, čigar idetntitete ni nihče vedel se je spektakuralno končalo na Slaviji, med množico oboževalcev.

Samega konca filma ne bom izdal, zainteresirani naj si pogledajo film, za katerega pa ne vlada preveliko navdušenje sodeč po napolnjenosti kino dvorane v kateri sem si ga ogledal, saj nas je bil vseh skupaj, samo pet.

Glavni igralec Milutin Milošević je brez ene same izgovorjene besede odigral mističnega junaka Fantoma oz. fanta z imenom Vlada Vasiljević, ki je v desetih večerih iz totalne anonimnosti prestopil v legendo, ki pa se je zanj nato kmalu, tragično končala.

Na žalost film oz. zgodba ne ponudi ničesar novega oz. kar že ni bilo znanega, temveč samo sledi že znanemu, čeprav je okoli Fantoma še kopica nerazjasnenih stvari, kakor tudi njegova kasnejša smrt, ki naj bi bila dobro režirana stvar …..

Zame je Beogradski fantom izvrsten izdelek, kombinacja igranega in dokumentarnega, dejstev in govoric, realnosti in fikcije, predvsem pa prvi film s teh prostorov, ki vsebuje zelo dobre avtomobilske pregone ….

beogradski fantom …. brz i žestok ….. nikada više

  • Share/Bookmark
 

Zapis je bil objavljen 3.03.2010 ob 15:41 in je shranjen pod Film. Komentarjem lahko sledite z RSS 2.0 virom. Lahko komentirate, ali pustite trackback s svoje strani.

« || »

3 komentarjev

  1. 3.03.2010 @ 17:14

    Jan G.

    Videl sem ga na Liffu, dvorana je bila polna, a kakopak je k obisku bolj kot film pritegnila priljubljenost festivala.

    Sam sem pogrešal malce več ostrine in pronicljivosti, avtomobilski pregoni pa so se mi zdeli precej šablonski, in vendar film smatram za spodoben, kratkočasen in mestoma nostalgičen izdelek.

    Zapisal Jan G.
  2. 3.03.2010 @ 17:48

    [...] Beogradski fantom [...]

  3. 3.03.2010 @ 18:09

    ja, Liffe je nekakšna garancija za dober film in kot takšen privlači gledalce, ne glede na naslov filma …..

    Nezainteresiranost gledalcev do filma gre pripisati predvsem nepoznavanju zanimive zgodbe, ki je v Srbiji s časom postala urbana legenda in pa dejstvu, da večina kino-publike pričakuje srbske filme tipa “a la Rane”.

    Kar nekako razmem, da komericalno naravnano slovensko kino-publiko res težko privleče napol-dokumentarec iz ‘70-ih, kjer je glavna tema vožnja/divjanje po mestu.

    Tudi sam sem pričakoval nekaj več ostrine oz. nekoliko več resnice o takratnem dogajanju, a kot sem bral na raznih srbskih forumih, je Beogradski fantom še vedno ena Velika, strogo varovana, tajna ….

    Kar se tiče akcije oz. avtomobilskih pregonov, ni za pričakovati bogatih hollywoodskih vzorcev, zaradi česar se mi zdijo prikazani čisto dobri …..

    Se strinjam, da gre za nostalgičen izdelek …. A si predstavljaš, da bi danes kdo deset noči zapored dirkal z ukradenim avtomobilom po mestu?

    Zapisal izmisljeni

Komentiraj

Komentiranje iz tujine je omogočeno zgolj prijavljenim uporabnikom !