Zapisal izmisljeni | 1.02.2010 - 09:47 - Kategorije: 2010 - African cup of nations

Evo, še zadnja tekma letošnjega afriškega prvenstva, finale med branilcem naslova, reprezentanco Egipta in nekoliko presenetljivim nasprotnikom, reprezentanco Gane.

 

  finale  

Egipt – Gana 1-0

Reprezentanca Egipta je prišla do finala suvereno, z gol razliko 14-2, s tremi čistimi zmagami v prvi fazi tekmovanja, kjer je nanizala Nigerijo, Mozambik in Benin. Sledila je velika zmaga v četrtfinalu, ko so zasluženo zmagali po podaljških proti Kamerunu, v polfinalu pa sladko maščevanj nad reprezentanco Alžirije, ki jih je izločila v dodatnik kvalifikacijah za svetovno prvenstvo. Po mojem mnenju gre za odlično stopnjevanje forme, realno najkvalitetnejše ekipe na turnirju, ki je po tem finalu svoj rekordni niz brez poraza v afriških prvenstvih podaljšala na 19 tekem.

Reprezentanca Gane je imela nekoliko lažjo pot do finala, saj je v prvi fazi tekmovanja, v okrnjeni skupini B, kjer je nastop odpovedala reprezentanca Toga, najprej izgubila proti Slonokoščeni obali, nato pa premagala Burkino faso in se s to eno zmago uvrstila v četrtfinale, tam pa v bledi predstavi, z minimalno zmago premagala preoptimistično domačo reprezentanco Angole. V polfinalu proti Nigeriji pa to še enkrat ponovila in prišla do finala z negativno gol razliko. Torej, neatraktivna reprezentanca, za katero bi se upal trditi, da ni povsem zasluženo v finalu, a tudi ta taktična podkovanost oz. odlika igranja na rezultat se mora spoštovati.

postave:

Egipt v formaciji 5-3-2;

El Hadary – Moawad (Abdel Shafi) , Fathi (Salem), Said, Gomaa, Al Muhamadi – Hassan, Abd Rabbou, Ghaly – Zidan, Moteab (Nagy Geddo)

 

Gana v formaciji 4-4-2

Kingson – Sarpei, Addy, Vorsah, Inkoom – Asamoah, Annan, Agyemang-Badu, Ayew – Opoku (Addo), Gyan (Adiyiah)

 

Zanimivo, po spremljanju skoraj vseh tekem tega prvenstva, si nisem ogledal zadnjih dveh tekem prvenstva, že opisane za tretje mesto in pa finala, namesto katerega sem gledal derbi angleške lige ….

Torej po skrajšani reportaži, ki sem jo naknadno videl, ni šlo za preveč atraktivno tekmo, kot je že pri finalih v navadi in pričakovanja, da bo Egipt še enkrat raztrgal nasprotnika, so bila pretirana. Gana je bila celo nekoliko boljši/konkretnejši nasprotnik, a Egipt je imel ponovno razpoloženega jokerja, ki je v stopil v igro v 70. minuti, za vodstvo z 1-0 pa zadel v 85. minuti srečanja. Mohamed Nagy oz. Geddo je še šestič vstopil v igro kot zamenjava in še petič zadel, le proti reprezentanci Benina mu na tem turnirju ni uspelo doseči gola. S svojim petim zadetkom je svoji reprezentanci prinesel še tretji zaporedni naslov Afriškega prvaka, sebi pa naslov najboljšega strelca turnirja, kot zanimivost pa, da je odigral vsega 173 minut.

Zaslužena zmaga reprezentance Egipta, ki je bila nedvomno najboljša reprezentanca turnirja in ki je še enkrat več dokazala, da ni vse v razvpitih zvezdnikih, ki jih imajo nekatere reprezentance, temveč je bistvo v odličnem moštvu, kar je potrdil tudi nasprotnik oz. drugouvrščena reprezentanca Gane.

Gana, na žalost, več kot zelo dobrega odpora ni mogla ponuditi in njihov poraz v finalu nikakor ne more biti njihovo veliko razočaranje temveč velika vzpodbuda za prihodnost oz. že za svetovno prvenstvo v Južni Afriki, kjer bi v popolnejši postavi lahko dosegli marsikaj. Še enkrat bom ponovil, da je bila to močno pomlajena reprezentanca, katera zaradi takšnih in drugačnih razlogov ni mogla računati na usluge svojih nekaterih najboljših igralcev, kot so Sulley Muntari, Jonathan Mensah, Michael Essien, Stephan Appiah, John Paintsil, Manuel Agogo itd. A, mladi rod je odlično izkoristil priložnost selektorja in upravičil zaupanje, ki ga je imel srbski nogometni strokovnjak Milovan Rajevac, igralci kot so 20-letni Andre Ayey, ki je nečak slovitega Abedi Peleja, njegovi vrstniki Samuel Inkoom, Opoku Agyemang, 19-letni Agyemang-Badu, nekoliko starejši 21-letni Kwadwo Asamoah, Isaac Vorsah, Rahim Ayew in ostali so veliki kapital prihodnosti. Nemčija, Srbija in Australija, pazite se.

Egipt je po že tolikokrat omenjenem izpadu v dodatnih kvalifikacijah za svetovno prvenstvo v Južni Afriki le nekoliko ublažil bolečino, saj je še tretjič zapored postal Afriški prvak, kar ni uspelo nikomur doslej, pri tem v polfinalu ponižal svoje krvnike iz teh nesrečnih kvalifikacij, svoj niz brez poraza v afriških prvenstvih pa podaljšal na rekordnih 19 tekem. Ekipa, ki jo je leta 2005 prevzel domači strokovnjak Hassan Shehata in jo v naslednjih letih, s tem tremi afriškimi naslovi, pretvoril v legendarno moštvo, se počasi poslavlja oz. preoblikuje, saj pričakujem reprezentančno slovo najizkušenejših kot so njihov kapetan in najboljši igralec tega turnirja Ahmed Hassan, Wael Gomaa, najboljši golman turnirja Essam Al Hadary in še kdo bi se našel. Labodji spev zlate generacije egiptovskega nogometa, katere pa bo celo njihovo življenje pekla tista kvalifikacijska tekma oz. poraz in odsotnost s svetovnega prvenstva, ki bo prvič na afriški celini, kjer so prav oni absolutni vladarji.

 

EGIPT, afriški prvak.

  • Share/Bookmark
 

Zapis je bil objavljen 1.02.2010 ob 09:47 in je shranjen pod 2010 - African cup of nations. Komentarjem lahko sledite z RSS 2.0 virom. Lahko komentirate, ali pustite trackback s svoje strani.

« || »

2 komentarjev

  1. 6.06.2010 @ 17:18

    [...] in ‘82, na zadnjem, 2010 pa so osvojil kar nekoliko presenetljivo drugo mesto, potem ko so v finalu izgubili z zlato generacijo [...]

  2. 15.02.2012 @ 01:12

    [...] je torej nasledila Egipt iz 2010 ter postala vladar Afrike, v kateri pravladujejo reprezentance z zahodnega dela, kot sem že zapisal [...]

Komentiraj

Komentiranje iz tujine je omogočeno zgolj prijavljenim uporabnikom !