Zapisal izmisljeni | 28.04.2009 - 18:23 - Kategorije: sezona 2008-09 -

Ostale so še štiri najboljše ekipe. Tudi tokrat je tu španska Barcelona in tri angleška moštva, Chelsea , Manchester United in Arsenal.

BARCELONA – CHELSEA

Prva tekma se igra na stadionu Nou campu v Barceloni, kjer domači “meljejo” vendar mislim, da tokrat ne bo tako. Barcelona je imela v I. fazi nekoliko lažjo skupino, sledil je Lyon, ki je očitno preživel svoje zlato obdobje, nato pa še “kaotični” Bayerern. Španska ekipa je vsem ekipam vsilila svoj ritem in igrala kolikor/kakor se jim je zljubilo. Se strinjam, da letos igrajo najlepši nogomet z veliko lepih akcij in kombinatorike ter z veliko doseženih golov. Nogomet za gledalce in zase, kjer je veliko poigravanja in žonglerstva ter za stokovnjake, ki težijo k igri brez nepotrebnih napak.  Glavna razlika med prejšnimi sezonimi in letošnjo je prav v veliki odgovornosti oz. v defanzivnih nalogah, katere sedaj izpolnjujejo vsi igralci. Ko se napadalna akcija konča, pričnejo vsi igrati obrambo, tudi napadalci. “Nema više šetanja” bi rekel moj stari. Chelsea je povsem drugačna ekipa. Nekako najrajši prepustijo iniciativo nasprotniku, potem pa s hitrimi akcijami in pa z dolgimi žogami osvajajo prostor oz. dosegajo zadetke. Mislim, da bo Barcelona poskušala razviti svojo igro, a ji izvrstni atleti angleške ekipe tega ne bodo dovolili. Težko je izigrati nasprotnika, ki se bolje, več in hitreje giblje, poleg tega pa je še agresivnejši. Prav nekaj začetnih, ostrih štartov na Barceloninih zvezdnikov, zna te malce umiriti, celo prestrašiti. Poleg tega mora Barcelona igrati z malo rezerve, saj prejeti gol na domačem igrišču lahko pomeni odločilno prednost in tu pride na vrsto ta angleška brzina oz. protinapad. Po moje, bo to zelo izenačena tekma v kateri bo sicer Barcelona prevladovala oz. pletla in pletla, a brez nekega pravega učinka. Seveda lahko takšno napoved vedno pokvari kakšna genialnost katerega od igralcev, predvsem Messija, katerega bo treba omejiti. Verjamem, da je ekipa Chelsea to sposobna in da bo za napredovanje v finale odločala druga tekma, kjer pa bodo moči nekoliko drugače razporejene.

 

MANCHESTER UNITED – ARSENAL

Dvoboj dveh starih znancev, velikih nasprotnikov, Alex Ferguson vs. Arsene Wenger oz. Manchester United vs. Arsenal. Že leta sta kluba, predvsem pa trenerja zelo ostra drug proti drugemu in tudi tokrat lahko pričakujem ostro, borbeno tekmo v kateri bo videti več duelov in požrtvovalnosti, kot pa lepih, izdelanih akcij. Za mnoge je Manchester United veliki favorit dvoboja in ga že vidijo v finalu, a tako je bilo tudi v četrtfinalu, ko je bila javnost prepričana v lahko napredovanje, pa se je izkazalo, da ni več lahkih nasprotnikov. Manchester bo verjetno začel s svojim standardnim štoperskim dvojcem Vidić-Ferdinand, kar pomeni da bo nasprotnik zelo težko prišel do zadetka, po bokih pa bosta, iz ozadja prodirala, hitra Evra in Rafael. Centalni del igrišča bo tokrat verjetno bolj ziheraški, vendar na krilnih položajih pričakujem Cristiana Ronalda in izkušenega Ryan Giggsa, ki je bil pred kratkim izbran za najboljšega igralca sezone v angleškem prvenstvu. Tadva bosta “lomila” nasprotnika. Napad bo verjetno standarden, to pa pomeni dva napadalca; Berbatov in neumorni Rooney. Ferguson bo zaigral z izkušeno, standardzirano ekipo, ki dela zelo malo napak, je zelo borbena in agilna, ter v vsakem trenutku sposobna izvesti dobro akcijo in doseči gol. Ko pa enkrat zadane in začuti, da lahko dotolče nasprotnika, bo to storila brez usmiljenja, kar je v prejšnih sezonah že prikazala, predvsem je to občutila Roma, pred dvema sezonama, ko je dobila 7 komadov in pa v Tottenham v soboto, ko je v angleškem prvenstvu po vodstvu z 0-2, pokasiral 5 komadov. “Rdeči vragi” so dobesedno podivjali in kot njihov navijač, upam da bodo v tem stilu tudi nadaljevali. Arsene Wenger z Arsenalom že leta navdušuje z vedno novimi, mladimi igralci, ki igrajo lep, hiter nogomet a pri tem ne osvajajo trofejev. Enkrat ko ti igralci dozorijo, jih premamijo večji bogatejši klubi, zaradi katerih zapustijo Arsenal, kateri se vrne nazaj in vzgoji novi rod. Mislim, da se zaman prepričujejo, da so pripravljeni za osvojitev Lige prvakov in da se jim bo poznalo pomanjkanje izkušenj v tekmah, ki pomenijo vse ali nič. Čeprav je njihova moč v ekipnem duhu oz. kolektivni igri, eden igralec izstopa. Cesc Fabregas je ključ njihovega uspeha in v kolikor se njega onemogoči, Arsenal ostaja brez idejnega vodje ter igralca sposobnega prevzeti odgovornost nase. Minimalni poraz bi bil za njih ugoden razultat a imam občutek da bo drugače. 2-0 ali več za Manchester.

  • Share/Bookmark
Zapisal izmisljeni | 27.04.2009 - 16:26 - Kategorije: 03.Ligue 1 -

Francoski nogometni klub, širši javnosti znan samo kot… Bordeaux, je prejšnji teden osvojil ligaški pokal, v katerem je gladko odpravil drugoligaša Vannes.  Rezultat 4-0, strelci pa Wendel, Placente, Gouffran in Gourcuff.

bordo 

Leta 2007 je trener ekipe postal legendarni Laurent Blanc, ki predtem ni imel nobenih trenerskih izkušenj … Bordeaux je pod njegovim vodstvom postal eden najresnejših kandidatov za naslov državnega prvaka oz. za prekinitev dominance Lyona, ki se je s tem naslovom okitil že sedemkrat zapored.

V prvenstvu so trenutno drugi, imajo tekmo manj in realne možnosti za osvojitev naslova prvaka … Ekipa, s katero razpolaga trener Blanc pa je sledeča:

golmani: izkušeni kapetan Ulrich Rame, ter mlajša Mathieu Valverde in Kevin Olimpa

branilci: brazilec Henrique, argentinec Diego Placente, senegalec s francoskim državljanstvom Souleymane Diawara, ter francozi Franck Jurietti, Matthieu Chalme, Marc Planus in Benoit Tremoulinas

sredina: mladi francoski reprezentant s hrvaškimi koreninami Gregory Sertic, francoski senegalec Alou Diarra, malijec Abdou Traore, brazilci Fernando, Wendal, Jussie, mladi Ducasse in pa od AC Milana sposojeni Yoann Gourcuff

napad: Yoann Gouffran, David Bellion, mladi Henry Saivet, maročan s francoskim državljanstvom Marouane Chamakh in pa argentinec Fernando Cavenaghi

Pred letošnjo sezono so se “znebili” igralcev na katere ne računajo, mlade so posodili v manjše klube, kjer bodo redno igrali in se razvijali, ostale pa so prodali. Bistvo njihovega uspeha je v dobrem nakupovanju saj niso kopičili igralcev, ampak vzeli malo, a kvalitetno. Branilsko vrsto je okrepil iskušeni argentinec Placente,  iz Caena so za 6.500.000 pripeljali izvrstnega napadalca Gouffrana, iz AC Milana pa je kot posojeni igralec prišel Yoann Gourcuff, ki je zame trenutno eden najboljših vezistov na svetu. Ta 21. letnik je glavni igralec te ekipe in po dolgem sedenju na rezervni klopi v Milanu je končno lahko pokazal kaj vse zna …. zna pa vse. Poleg naštetih ima Bordeaux še izvrstno skauting ekipo ter mladinsko šolo, katere so prvi ekipi priključile še izvrstnega Sertica, Diabateya, Ayiteja ter golmana Mandando.

Meni so zelo simpatična ekipa, predvsem pa mi je všeč njihova igra z veliko lepih akcij, v katerih izstopa Goufcuff, nad katerim sem navdušen.

  • Share/Bookmark
Zapisal izmisljeni | 26.04.2009 - 15:57 - Kategorije: Film -

Ko to tamo peva … film, ki sem ga gledal že najmanj desetkrat, pa se ga nikakor ne naveličam …  

 

 

  kototamopeva  

S podeželja Srbije do glavnega mesta Beograda pelje “razjeban” autobus firme Krstić. Tata je gazda in kondukter, njegov “omejeni” sin Miško pa šofer – genij za vožnjo. Na postajališčih pobirata potnike, med katerim so fini gospodin, dva cigana – muzičara, namišljeni šlager pevač,  smrtno bolan tip, mladoporočenca, nevarni/štorasti lovec in čiča, ki gre na obisk v vojašnico ….

Road movie, pri katerm je brzina nizka, poudarek pa na prikazu različnih osebnosti potnikov, ki premagujejo ovire, na poti do mesta …

 

Film, ki ga bom gledal še desetkrat ….

  • Share/Bookmark
Zapisal izmisljeni | 25.04.2009 - 19:38 - Kategorije: kje so? -

Kje so čileanci?

Čileanci? … tako smo jih imenovali … zlata generacija Jugoslovanskega nogometa, ki je leta 1987 v Čilu na Svetovnem prvenstvu U20 (under 20) osvojila naslov Svetovnih prvakov.

Se jih še kdo spomni? Bi jih znal našteti? Kje so? Kaj počnejo? Kakšne kariere so imeli?

Evo, kaj sem izbrskal iz svojega spomina in z neta:

Dragoje LEKOVIĆ – Črnogorski golman, katerega so zaradi spretnosti na golu in zaradi njegove moškosti klicali Jegulja. Braniti je začel v Mornaru iz Bara, nadaljeval v Budučnosti,  sezono ‘91- ‘92 v Crveni zvezdi, ponovil krog Mogren – Budučnost, nato pa leta 1994 odšel v tujino. Najprej v škotski Kilmarnock, nato pa ‘ 97 v toplejšo Španijo k Sportingu iz Gijona, leto kasneje pa še v Malago. Od leta 2000 je branil še v irskem Dundalku, nato pa od 2002 v ciperskem klubu AEK Larnaca.  V australskem Perth Gloryu  je po koncu sezone 2002/03 zaključil svojo kariero golmana. Kot mulec sem ga imel za enega najboljših na svetu, vendar to nikoli ni zares postal. Solidna kariera črnogorske Jegulje, ki je tistega ‘87 , v finalu, po izvajanju enajstmetrovk, postal heroj. Trenutno je trener golmanov v Budučnosti, kjer skrbi za svoje naslednike.

Tomislav PIPLICA – Edini še aktivni igralec. Akrobat iz Bugojna je branil v osrednjih in slabših klubih po Hrvaški, med drugimi v Iskri, NK Zagrebu, Istri, Segesti in Samoboru, nato pa leta 1998 odšel v takratnega nemškega tretjeligaša Energie Cottbus. V Cottbusu je ostal do danes, kjer je njegov trener slovenec Bojan Prašnikar, pri katerem je rezervni golman in bo po koncu sezone verjetno zaključil svojo športno kariero, saj prihajajo mlajši/boljši. Jaz sem si ga zapomnil po “paradah” oz. atraktivnem lovenju žog ter po smešnih golih, ki jih je prejemal. V Nemčiji ga pomnijo kot golmana, ki je dosegel zadetek z glavo, vendar v lasten gol. V letih 2001 in 2002 je za reprezentanco Bosne in Hercegovine, zbral 9 nastopov.

Dubravko PAVLIČIĆ - Hrvaški branilec, ki je igral v Dinamu iz Zagreba, pa Rijeki, od leta 1994 do 1997 v španski drugoligaški ekipi Hercules. Nato je igral v naslednjih španskih klubih: Salamanca, Racing Ferrol in Sporting plaza de Argel, kjer je leta 2003 zaključil svojo športno pot. Med letoma ‘92 in ‘97 jebil občasni hrvaški reprezentant, ki je zbral 22 nastopov za “kockaste”

Slavoljub JANKOVIĆ – srbski branilec, ki je igral v Crveni Zvezdi do sezone 1990/91, nato pa se je “izgubil”. Baje je igral še v Napredku iz Kruševca in v nižjih grških ligah.

Gordan PETIĆ – visoki/čvrsti srbski branilec z bujno nakodrano pričesako je svojo športno pot pričel v OFK Beograd, kjer je igral od 1985 do ‘89, nato pa prestopil k beograjskem Partizanu, za katerega je nastopal do ‘93 ko ga je kupil škotski Dundee United. Tam se je zadržal do leta ‘95 ko je prestopil k slovitim Glasgow Rangersom, kjer je ostal do ‘98. Naslednjo sezono oz. ‘98-’99 odigral v angleškem Crystal Palaceu, nato pa je sledil nov prestop. Tokrat v grški AEK, vendar se je hitro vrnil “na otok” kjer je do leta 2001 igral za Hearts, čigar navijači so ga nedavno izbrali za najslabšega igralca kluba, vseh časov. Leta 2002 je odigral še svojo zadnjo profesionalno sezono in sicer v kitajskem Sichuanu. Za reprezentanco Jugoslavije je zbral 4 nastope.

Robert JARNI – je mladost preživel v Čakovcu, od koder je kot najstnik odšel v splitski Hajduk, kjer je igral od ‘86 do ‘91. V tem času je postal že Jugoslovanski reprezentant in leta ‘91 je prestopil v italijanski Bari, kjer je ostal dve sezoni. ‘93-’94 je odigral za Torino, naslednjo ‘94-’95 pa za velikga mestnega rivala, Juventus. Leta ‘95 se je preselil k Betisu iz Seville, kjer je igral do ‘98, ko si ga je zaželel, veliki Real Madrid. Ker Betis ni pristal na transfer k španskemu rivalu je Jarni prestopil v angleški Coventy, za katerega pa nikoli ni zaigral, saj je kmalu prestopil nazaj v Španijo, točneje k Real Madridu.  Po eni sezoni je sledil prestop v španskega drugoligaša Las Palmas, po dveh odigranih sezonah pa v grški Panathinaikos. V Grčiji je odigral še zadnjo profesionalno sezono in leta 2001 zaključil svojo športno pot. Za hrvaško reprezentanco je zbral 81 nastopov in en zadetek, katerega je dosegel na Svetovnem prvenstvu v Franciji ‘98, ko je kot član “vatrenih” osvojil tretje mesto. Po zaključku kariere je uspešno igral še futsal, nato pa se je usmeril v trenerske vode.

Igor ŠTIMAC – Hajdukov igralec od leta ‘85 do ‘92, ko je prestopil v španski Cadiz, kjer se je zadržal dve sezoni. Sledila je vrnitev v domači Hajduk in izjemno uspešna sezona v kateri so navduševali tudi v Ligi prvakov. Posledica tega je bil transfer v angleški derbi County, kjer je igral med letoma ‘95 in ‘99, nato pa še en odmeven prestop v angleški West Ham. Tam se je zadržal do leta 2001, ko se je še enkrat vrnil v domači Hajduk, tokrat za stalno. Sezona 2001 – 2002 je bila njegova zadnja profesionalna sezona, nato pa je ostal v Hajduku v različnih funkcijah. Štimac je med drugim tudi nekaj svojih zaslužkov vložil v lastništvo Hajduka, organiziral transfer Nika Kranjčarja iz Dinama v Hajduk, postal Šahtjorjev skavt, TV komentator, trener predsednik združenja hrvaških nogometnih klubov, “biznismen” … Za hrvaško nogometno reprezentanco je zbral  53. nastopov in 2 zadetka, tako kot Jarni pa je bil član “vatrenih” na SP ‘98, ko so postali tretja reprezentanca na svetu.

Milan PAVLOVIĆ – Kapetan te generacije. Destka na hrbtu. Navijači sarajevskega Železničarja pravijo, da je bil njihov idol v “Želji” do vojne, ko je zapustil oblegano mesto in svojo kariero bolj ali manj uspešno nadaljeval v Srbiji v šabački Mačvi, pa nato v manj znanih grških klubih, najbolj znan med njimi je Iraklis. Njegova pot je šla nato samo še navzdol in kapetan nekoč najboljše ekipe na svetu je igral po raznih grških nižjih ligah, kjer naj bi nato ostal kot trener. 

Branko BRNOVIĆ – Neumorni črnogorec, ki je svojo kariero profesinalnega nogometaša pričel leta 1987 v Budučnosti, kjer je ostal do leta ‘91, ko je prestopil v beograjski Partizan. Uspešni nastopi in osvojeni trofeji so mu omogočili, leta ‘94, prestop v španski Espanyol, kjer je igral do leta 2000. V tem času je po mnenju mnogih postal eden najboljših “tujcev” v zgodovini Espanyola. Za reprezentanco Jugoslavije je zbral 27 nastopov in 3 zadetke.  V letu 2000 je zaključil svojo športno pot, vendar se je v sezoni 2006/07 ponovno “re-aktiviral” in s Komom iz Zlatice poskušal zadržati prvoligaški status v prvem samostojnem prvenstvu Črne gore. Leta 2007 je postal pomočnik selektorja reprezentance Črne gore.

Zvonimir BOBAN – legendarni Zvone iz Imotskega je svojo nogometno pot pričel v Dinamu iz Zagreba, saj pred tem pa ni zadovoljil okusa Hajdukovih strokovnjakov, saj naj bi imel “pretanke oz. staklene noge”. V Dinamu je igral od ‘85 do ‘91, kjer se je izkazal z odlično igro, maja ‘90 pa še s kung fu tehniko, ko je med prekinjeno tekmo s Crveno zvezdo, “našutiral” policaja. Leta 1991 je prestopil v AC Milan, ki pa ga je v tej prvi sezoni 91-92 posodil v Bari. Boban si je v držbi še enega hrvata, Jarnija nabiral izkušnje in ob vrnitvi v AC Milan postal eden najboljših svetovnih igralcev. Za veliki AC Milan je zbral 251 nastopov in dosegel 30 golov, za reprezentanco Jugoslavije 8 nastopov in 1 gol, za Hrvaško reprezentanco pa 51. nastopov in 12 golov. Bil je hrvaški kapetan, ki je svojo reprezentanco vodil do njenih največjih uspehov. Po koncu kariere v Milanu je leta 2001 kot posojen igralec zaigral 4 tekme še v Celti iz Viga, nato pa končal svojo bogato kariero v kateri je z Milanom osvojil 4 prvenstva italije in eno Ligo prvakov. Trenutno je v novinarskih vodah oz. v Sportskih novostih, v Italiji pa deluje kot športni komentator.

Robert PROSINEČKI – Robi oz. “Veliki žuti” je bil na omenjenem SP ‘87 v Čilu, izbran za najboljšega igralca turnirja, a je že kot mladinec NK Dinama iz Zagreba prišel v spor s takratnim trenerjem Miroslavom Čirom Blaževićem, zaradi česar je te ‘87 prestopil k velikemu rivalu, Crveni zvezdi. Za Crveno zvezdo je igral od ‘87 do ‘91, v tem času pa je osvojil pri prvenstva Jugoslavije in postal eden najboljših igralcev na svetu.  V sezoni ‘90-’91 je Crvena zvezda, z njim v glavni vlogi, osvojila naslov evropskega prvaka oz. predhodnico Lige prvakov in Prosinečki je postal najbolj iskan igralec na svetu. Zaradi nemirne politične situacije, odcepitve Hrvaške, Slovenije, vojne in bogate ponudbe Real Madrida je leta ‘91 prestopil v špansko prestolnico. V Realu je ostal do leta ‘94, ko je prestopil v španski Oviedo. Odlična sezona mu je omogočil transfer v Barcelono in tak oje postal eden redkih izbrancev, k ije igral za oba največja španska kluba. Naslednjo sezono oz. ‘96-’97 je odigral za špansko Sevillo, nato pa se je vrnil domov, v Zadreb. Dinamo je v tem času postal Croatia Zagreb in Prosinečki je od ‘97 do 2000 uspešno igral za navedeni klub, ki je zabeležil tudi odlične rezultate v Ligi prvakov. Leta 2001 je sledil novi spor, v domačem klubu in Prosinečki je prestopil v manjznani Hrvatski dragovoljac, za katerega pa je odigral samo nekaj tekem. Sledil je transfer v belgijski Standard, kjer je odigral sam oeno sezono. Leta 2001 je prestopil v angleški Portsmouth, kjer je odigral samo eno sezono a je bilo to dovolj, da je postal tamkajšnji idol, heroj in živa legenda. Prosinečki je kot edini tuji igralec izbran v njihovo ekipo vseh časov. Zaradi zdravstvenih težav njegovega očeta Djura se je vrnil bližje domu. Sezono 2002-2003 je odigral za ljubljansko Olimpijo in navdušil slovensko občinstvo. Kralj nogometne tehnike, rollinga, natančnih podaj in prostih strelov. Po več kot 10 letih sem ga ponovno gledal v živo. Kralj, ki je navduševal, pri tem pa smo vsi na tribunah slišali njegovo hropenje pri teku. Bogato kariero je zaključil po sezoni 2003-2004 v NK Zagreb, mestnem u rivalu Dinama. Za reprezentanco Jugoslavije je zbral 15 nastopov in 4 gole, za Hrvaško pa 49 in 10 golov in je edini človek na svetu, ki je na svetovnih prvenstvih zadel za dve reprezentanci. Čeprav po odličnem začetku, v karieri ni osvojil veliko trofej, je povsod kjer je igral osvojil navijače. Igralec, ki ga vsi spoštujejo. Trenutno se ukvarja z gostinstvom in je član nogometnega štaba hrvaške nogometne reprezentance.

Pero ŠKORIĆ – igralec, ki nikoli ni uspel. Po osvojitvi naslova svetovnega prvaka je igral v jugoslovanski Vojvodini, pa po nemških nižjeligaših, kot mladinec še v SpVgg Bayreuth, nato je seniorsko kariero pričel v SC 08 Bambergu, nadaljeval v Karlsruherju, pa ponovno v SpVgg Bayreuthu, SCW Weisman je bil naslednji klub, sledil je SV Darmstadt 98, pa FC Scweinfurt 05, TSV Gerbrun, pa vrnitev v Schweifurt, pa Hasfurt … trenutno naj bi se nahajal v amateskem Vfl Euerbachu.

Slaviša DJURKOVIĆ – je svojo kariero pričel graditi na igriščih Sutjeske iz Nikšića, nato pa je zaigral še za Leotar, Jedinstvo, Prištinu, Budučnost, Valjevo … Trenutno je funkcionar v nogometnem klubu z imenom Polet-stars, črnogorskem klubu iz Kapineg polja, ki obstaja 6-7 let.

Ranko ZIROJEVIĆ – je svojo kariero pričel v Sutjeski iz Nikšića, kjer je igral eno desetletje, pri tem je bil posojan še v manj znane črnogorske klube a se vedno vračal. Leta ‘87 ko je postal s svojimi vrstniki svetovni prvak, bi moral prestopiti v najboljši klub v regiji Budučnost, vendar je transfer propadel saj je Sutjeska zahtevala prevelik odškodnino. Talentirani Zirojević tako v Budučnosti ni nasledil bolj znana Savičevića in Mijatovića, temveč je svojo pot nadaljeval po jugoslovanski drugoligaški sceni, kjer je bil kmalu pozabljen in izgubljen. Kasneje je srečo poiskusil še v tujini, med drugimi klubi je igral v Grčiji, v sezoni ‘94-’95 za Ethinikos Pireas, pa v Leotaru iz Trebinja, več pa mi ni znanega. Še ena izgubljena nogometna duša. Trenutno za golo preživetje, prodaja sladoled na “slovenskoj plaži” v Budvi.

Zoran MIJUCIĆ – navijaci so ga klicali Mijuca, pravijo da je bil nogometni čarovnik, ki bi lahko na začetku svoje kariere lahko igral v vsakem evropskem klubu, a je zaradi takratnega zakona oz. prepovedi odhoda v tujino do 27. leta, če se ne motim, ostal celo kariero v svoji Vojvodini. Tam se je poigravla s svojimi nasprotniki, njegovi hitri prodori po krilu naj bi bili legendarni, a Mijuca je rajši kot po igrišču, prodiral po nočnih klubih, kjer sta ga uničiča alkoholi in nešportno nočno življenje. Baje je sedaj nekje vratar in nima nobenih stikov z Vojvodino in nogometom, v življenju pa se prebija iz dneva v dan.

Davor ŠUKER – Šukerman je svojo kariero pričel v rojstnem Osjeku, kjer je od ‘84 do ‘89 v 91 nastopih zabil 40 golov. Odlično preporočilo za prestop v največji hrvaški klub, Dinamo Zagreb, ki je takrat nastopal še v skupni Jugo ligi. V Dinamu je od ‘89 do ‘91 v 60 tekmah zabil 34 golov in sledil je prestop v Sevillo, kjer je nadaljeval z izjemno strelsko natančnostjo. V Sevilli je v petih letih oz. med letoma 1991 in 1996 v 153. nastopih, zabil kar 76 golov. Takšnega učinka ni mogel spregledati niti veliki Real Madrid in Šuker je naslednje tri sezone nastopal za najuspešnejši evropski klub. V tem času je v 86. tekmah, zabil 36 golov in s klubom postal španski državni prvak, kasneje pa zmagovalec Lige prvakov. V tem obdobju je bil na vrhuncu moči, saj je na Svetovnem prvenstvu ‘98 v Franciji postal najboljši strelec prvenstva s 6. goli v 7 tekmah, reprezentanca Hrvaške pa je postala tretja na svetu. Leta ‘99 je sledil prestop k angleškemu Arsenalu, kjer je odigral samo eno sezono, naslednjo pa je odigral v West Hamu, kjer je v samo 11 nastopih dosegel dva gola. Leta 2001 je sledil nov prestop, tokrat v Nemčijo v 1860 Munchen, kjer je odigral svoji zadnji dve sezoni, nato pa zaključil kariero nogometaša. Trenutno je nogometni posrednik, ima svojo športno opremo in nogometno akademijo. Davor Šuker je v “kockastem dresu” hrvaške reprezentance v 69. nastopih dosegel 45 golov in je njihov daleč najboljši strelec vseh časov.

Dejan ANTONIĆ- je igral od ‘84 do ‘91 v Crveni zvezdi, vendar se ga nekako ne spomnim. Predvidevam, da njegova kariera ni šla po začrtani poti, saj je sezono ‘91-’92 odigral v Napredku iz Kruševca, nato pa odšel v tujino. V belgijskem Beverenu je igral  od ‘92 do ‘94, ko se je vrnil v Srbijo in nastopal za Obilić. Po odigrani sezoni pa odšel v indonezijski klub Persebaya Surabaya, že naslednjo ‘96-’97 pa je odigral v isti državi za klub Persita Tangerang. Od leta ‘97 je nastopal v Hong Kongu za Instant-dict, pa za Hong Kong rangerse, nejgov zadnji klub pa je bil Sun Hei. Ob prestopu v Kitchee je tam postal tudi trener. kjer je zaradi dobrega dela postal tudi selektor nogometne reprezentance Hong Konga.

Predrag MIJATOVIĆ- Pedja je svojo kariero špričel v črnogorsem FK Kom, od koder je še kot mladinec prestopil v Budučnost, kjer je igral od ‘87 do ‘89. V teh dveh letih je odigral 59 tekem in zabil 60 golov kar ga je odvedlo v Beograd, k Partizanu, čeprav se je že vse dogovoril s splitskim Hajdukom. Partizan je zanj ponudil več denarja oz. takratni milijon nemških mark, kar je bila rekordna vsota do takrat in Pedja je odšel v Beograd. Pri Partizanu je do ‘93 odigral 104 tekme in zabil 45 golov, kjub temu da je bila prilagoditev na nov klub težka, saj je v 15 tekmah dosegel le en gol in mnogi so ga že proglasili za zgrešeno investicijo, še posebaj ker je v teh letih kraljeval mestni tekmec, Crvena zvezda. A Mijatović je igral vse bolje, Partizan pa je v sezonah ‘92/’93 in ‘93/’94 osvojil nacionalna prvenstva, predvsem po njegovi zaslugi, kar je privedlo do transferja v špansko Valencio. V Valenciji je od ‘93 do ‘96 nadaljeval z izvrstnimi igrami in v 104. nastopih dosegel 56 golov. Sledil je prestop k najuspešnejšem klubu na svetu, Real Madridu, ki ga je spremljal že v Partizanu, a do transferja ni prišlo zaradi neuspeha s Prosinečkim in prevelike previdnosti na Jugo trgu. V času od ‘96 do ‘99 je bil v dresu Reala izvrsten, krona njegove kariere pa je edini gol na tekmi  finala Lige prvakov v Amsteradmu, maja  ‘98.  Leta ‘99 je sledil prestop v italijanski klub Fiorentina, kjer je v 42. tekmah doegel samo 4 gole. Fiorentina je bila takrat “potapljajoča se barka” katera je bila leta 2002 premeščena v III. italijansko ligo, Mijatović pa se je vrnil v Španijo, tokrat v Levante. Tam je odigral svojo zadnjo sezono, nato pa zaključil uspešno športno pot. V reprezentančnih nastopih je v 73. tekmah dosegel 28 golov, vendar odmevnejšega rezultata nikoli niso dosegli, predvsem zaradi sankcij prepovedi nastopanja Jugoslovanskim športnikom oz. športnikom iz Srbije in Črne gore, v času ko je bila njihova zlata generacija v najboljših letih. Po končani karieri je Pedja ostal v Španiji, v Valenciji, kjer je postal nogometni agent, kasneje pa je postal športni direktor Real Madrida.

Selektor Mirko JOZIĆ, ki je takrat vodil to reprezentanco je svoje naslednje delo dobil prav v Čilu, kjer je z njihovim klubom Colo Colo postal prvak Južne Amerike, nato postal še selektor Čila, pa vodil mehiško ekipo Club America, leta ‘95 pa se je vrnil v Split, kjer je vodil Hajduk. Naslednjo sezono je v Savdski Arabiji vodil Al Hilal, v Argentini Newell’s Old Boys, na Portugalskem pa Sporting. Leta 200 se je vrnil v Hrvaško, kjer je postal selektor njihove reprezentance, trenutno pa deluje v štabu Dinama iz Zagreba.

  • Share/Bookmark
Zapisal izmisljeni | 23.04.2009 - 15:10 - Kategorije: 01.Premier League -

Zadnjič nam je Liverpool ponovno pokazal, da je atomska ekipa, sposobna premagati vsako ekipa, vendar slutim, da bo na koncu sezone, pri “redsih” spet veliko razočaranje.

FC Liverpool:

 liverpool

Ekipo že od leta 2004 nadgrajuje, španec Rafael Benitez, ki je v prvi sezoni oz. v 2004/05 uspel osvojiti Ligo prvakov, a večna liverpoolovih navijačev si bolj kot Lige prvakov želi osvojiti naslov državnega prvaka. Liverpool je bil zadnjič prvak angleške lige v sezoni 1989/90. Long time ago. Evo, ekipe 2008/09:

golmani: španec Pepe Reina, kamerunec s francoskim državljanstvom Charles Itandje, brazilec Diego in mladi danec Martin Hansen

obramba: Jamie Carragher, finec Sami Hyypia, danec Daniel Agger, slovak Martin Skrtel, italijan Andrea Dossena, švicar Philipp Degen, španec Alvaro Erbeloa, argentinec Emilio Insua in brazilec Fabio Aurelio

sredina: kapetan Steven Gerrard, španca Albert Reira in Xabi Alonso, argentinec Mascherano, brazilec Lucas Leiva, izraelec Benayoun ter mladeniča Jay Spearing in Damien Plessis, ki je francoz.

napad: španec Fernando Torres, nizozemca Dirk Kuyt in Ryan Babel, francoz David N’Gong, madžar Krisztian Nemeth in maročan s francoskim državljanstvom Nabil El Zahr.

 

Pred pričetkom sezone je bil kupljen še Tottenhamov napadalec Robbie Keane, ki pa je bil v zimskem roku prodan, nazaj v Tottenham. Pred sezono so klub okrepili še Degen, Dossena, Riera, N’Gog in nekateri mladi igralci, prav tak opa je bil dokončno odkupljen Mascherano.

Klub so zapustili, že navedeni Robbie Keane, Peter Crouch, Harry Kewell, Steve Finann, John Arne Riise, Danny Guthrie, Scott Carson, Le Tallec in ostali Andrej Voronin, Jermain Pennant in še nekateri pa so klub zapustili kot posojeni igralci.

Da se vrnem na začetek teksta, Liverpool je izpadel iz vseh tekmovanj, ostala je le še borba za najbolj željeno lovoriko, naslov državnega prvaka, ki pa se jim počasi izmika.

V ligaškem pokalu jih je izločil londonski Tottenham, v FA pokalu mestni tekmec Everton, v Ligi prvakov še ena londonska ekipa Chelsea, državni prvak pa bo kaže, ponovno Manchester United.

Večina je gledala tekme Lige prvakov, kjer je Liverpool izvrstno odigral povratno tekmo proti Chelesa-u, vendar je bil na koncu rezultat le 4-4 in v polfinale se je uvrstil Chelsea. V torek sem gledal prvenstveno tekmo med Liverpoolom in Arsenalom, rezultat pa je bil, ponovno, samo 4-4.  Konec je serije “redsov” ko so nanizali Sunderland, dvakrat Real Madrida, pa Manchester Uniteda v gosteh, Aston Villo, Fulhama.

Trenutno so v angleškem prvenstvu, na drugem mestu, za vodilnim Manchester Unitedom pa zaostajajo za tri točke ter imajo odigrano tekmo več. Do konca je še malo, za Liverpool, verjetno premalo.

Spet.

  • Share/Bookmark
Zapisal izmisljeni | 23.04.2009 - 11:24 - Kategorije: klubi -

Alkmaar Zaanstreek, bolj znan kot AZ, je po 27. letih menjavanja Ajaxa, PSV-ja in Feyenoorda na vrhu nizozemske prve lige, osvojil svoj 2. naslov prvaka.

az

Leta 1967 sta se spojila nogometna kluba Alkmaar ‘54 in FC Zaanstreek, nastal pa je AZ ‘67, ki je nato opustil številčni del imena. V sezoni 1971/72 je prvič zaigral v nizozemski 1. ligi, 10 let kasneje pa so osvojili svoj prvi naslov. Pred tem je 16 let naslove osvajala, zgoraj navedena nizozemska trojka, AZ pa je prekinil njihovo dominanco in nato še v Pokalu UEFA prišel do finala, kjer pa je izgubil. Sledil je padec, pa pristanek v 2. ligi, nato pa je v sredini devedesetih, na čelo kluba prišel nizozemski biznismen, Dirk Schering.

Vzpon nogometnega kluba AZ, v katerega je Schering začel vse več vlagati se je pričel kazati že kmalu, ko so za klub zaigrali Phillipe Cocu, Jimmy Floyd Haselbaink … Klub se je stabiliziral, postal vsakoletni borec za vrh nizozemske lige, ki je imel nekaj zelo uspešnih nastopov v Pokalu UEFA.

Najpomembnejši korak proti naslovu državnih prvakov je storjen leta 2005, ko je trener kluba postal sloviti Louis Van Gaal, kateri je znan po svojem natančnem, mnogi pravijo šablonskem, delu. Ta je uvedel, kot mu pravijo sedaj, Totalni nogomet II, katerega izvajajo skrbno izbran igralci:

golmani: australski hrvat Joey Didulica, argentinec Sergio German Romero in mladi Jordy Deckers

obramba: Jaliens, Luirink, mehičan Hector Moreno, belgijca Pocognoli in Swerts, latvijec Klavan ter finca Kolehmainen – Moisander

sredina: kapetan Schaars, Luijckx, Van der Velden, nizozemski reprezentant Demy De Zeeuw, srb z nizozemskim državljanstvom Marko Vejinović, z Zelenortskih otokov prihaja David Mendes Da Silva, z Danske Simon Busk Poulsen in pa iz Belgije Maarten Martens

napad: maročan z nizozemskim državljanstvom Mounir El Hamdaoui, belgijec Moussa Dembele, brazilec Ari, australec Brett Holman, italijan Graziano Pelle in domači Jermain Lens

Posamezno gledano, nič posebnega, vendar kot celota izredno čvrsta ekipa, ki dobiva zelo malo golov, na drugi stani pa veliko zadeva, predvsem El Hamdaoui in Moussa Dembele.

AZ je edini klub pored PSV, Ajaxa in Feyenorda, ki je v zadnjih 43. letih osvojil naslov prvaka nizozemske, njihov trener Louis Van Gaal, ki je eden najzaslužnejših za to, pa bo z lastnikom kluba izdelal načrt za naslednjo sezono.

Klub je z naslovom prvaka osvojil tudi direktno uvrstitev v Ligo prvakov, za katero bodo potrebne določene okrepitve oz. spremembe v ekipi. Prepričan sem, da tokrat po osvojeni lovoriki ne bo prišlo do pada kluba, temveč je pred njimi svetla prihodnost.

Go AZ.

  • Share/Bookmark
Zapisal izmisljeni | 20.04.2009 - 10:54 - Kategorije: košarka -

Čas teče, stvari se spreminjajo, le KK Partizan ostaja isti.

V Srbiji so že sedem let dominantna ekipa, v regionalni jadranski (NLB) ligi pa so osvojili naslov še tretjič zapored.

grobari 

V polfinalu so najprej premagali večnega rivala Crveno zvezdo, v finalu pa še hrvaško Cibono.

Kapetan Petar BOŽIĆ, Milenko TEPIĆ, Uroš TRIPKOVIĆ, Novica VELIČKOVIĆ, Žarko RAKOČEVIĆ, Slavko VRANJEŠ, Čedomir VITKOVAC, Aleksandar RAŠIĆ, Strahinja MILOŠEVIĆ, Vukašin ALEKSIĆ in pa čeh Jan VESELY ter gabonec Stephane LASME so s 63 – 49 v finalu premagali nasprotnika in kot sem že napisal, še tretjič zapored osvojili Jadransko ligo.

Eden najzaslužnejših za njihove uspehe je trener in idejni vodja Duško Vujošević, kateri je zadolžen za nabavo mladih/neafirmiranih in poceni igralcev, katere potem “izbrusi” v vrhunske košarkarje, pri tem pa skupaj osvajajo “domače” lovorike. Na koncu vsake sezone sledi neizogibna prodaja nekaterih najboljših igralcev in ponovno v začarani krog.

V zadnjih letih je Partizan prodal kopico odličnih igralcev, evo nekaterih najbolj znanih … Stanojević, Ščepanović, Vujanić, Radenović, Kecman, Hous, Krstić, Avdalović, Milojević, Bogdanović, Perović, Cummings, Drobnjak … pred letošnjo sezono pa Pekovića in Kecmana v Panathinaikos ter Palacia v Himki.

Pri tem so kupili Aleksandra Rašića, Vukašina Aleksića, Žarka Rakočevića in iz Geoplin Slovana Jana Veselya, kateri so že letos, v svoji prvi sezoni pokazali, da ima Partizan z njimi, svetlo in uspešno prihodnost.

Cibona, Crvena zvezda, Hemofarm in ostali konkurentje iz jadranske lige naj si ogledajo kako deluje vrhunski klub s teh prostorov, ki nikakor ne more kupovati kot to počnejo bogati evropski klubi,  Olyimpiacos, Panathinaikos, CSKA, Barcelona, Rela Madrid in podobni.

Predvsem naj se zamislijo pri Union Olimpiji, ki je bila nekoč znana po dobrem delu z mladimi igralci, katere so kupovali iz manjših slovenskih klubov, jim dodali kakšnega igralca iz bivše bratske repubilike, kakšnega talenta iz vzhodne Evrope in ob nekaterih preverjenih igralcih so imeli močno ekipo sposobno dobrih evropskih rezultatov ter dominance v domačih tekmovanjih.

Tako kot to počne Partizan danes.

  • Share/Bookmark
Zapisal izmisljeni | 17.04.2009 - 09:51 - Kategorije: sezona 2008-09 -

Včeraj popoldne sem se “parkiral pred TV” in si ogledal tekmo Dinamo Kijev – Paris St. Germain …

Pred tednom dni, sta ekipi že odigrali prvo srečanje v Parizu, ki se je končalo z 0-0, tokrat pa je že v 4. minuti zadel Bangoura. V 16. minuti je bil na vrsti gol, ki ga televizijci lahko uvrstijo v oddajo športnih smešnic, saj je odbita žoga poletela visoko v zrak, kar nekaj sekund je ni bilo videti na zaslonu, ko pa je priletela nazaj, jo je nespretni golman Landreau boksnil v svoj gol. V drugem polčasu je imel Dinamo prosti strel, katerega je izvedel Alijev, francoski golman Landreau pa je ponovno nespretno posredoval in strel odbil do osamljenega Vukojevića, ki je postavil končni rezultat, 3-0 za Dinamo iz Kijeva.

Zvečer so še preostali odigrali svoje povratne tekme.

Šahtjor Donjeck je v prvi tekmi, doma, premagal Olyimpique Marseille z zadetkoma Hubschmana v 39. in Jadsona v 65. minuti. Tudi tokrat je začel bolje in v 30. minuti povedel z golom Fernandinha, vendar je še pred koncem 1. polčasa izenačil Ben Arfa. V drugem polčasu je Olyimpique krenil na vse ali nič, vendar mu ni uspelo zadeti, v sodnikovem podaljšku, ko so vsi samo še čakali na konec tekme, pa je za končnih 1-2, zadel Luiz Adriano.

V polfinale sta napredovala oba ukrajinska moštva, ki se bosta morala pomeriti za vstop v finale, obeta pa se nam izvrsten ukrajinski derbi.

V Udinah je gostoval Werder, ki mu v letošnji sezoni, v domačem prvenstvu, ne gre in rešitev sezone je v uspehu v Pokalu UEFA oz. osvojitvi tega.  V prvi tekmi je bil Werder odličen, saj je njihov najboljši igralec Diego, zadel v 34. in 67. minuti, Hugo Almeida pa v 69. minuti, na njihovo žalost pa je Quagliarella zadel v 87. minuti in italijanski ekipi, pred povratno tekmo,  ohranil nekaj upov. Sinoči je Udinese pričel loviti rezultat in v 15. minuti povedel z golom Inlerja. V 28. minuti je rezultat izenačil Diego, a že dve minuti kasneje je za vodstvo Udineseja z 2-1 zadel Qagliarella, nato pa vodstvo še povišal na 3-1. V drugem polčasu je svoj drugi zadetek na tekmi dosegel tudi Diego, ki je imel v 73. minuti priložnost še za tretjega, vendar je njegov strel iz penala Handanović obranil. Udinesejev vratar je žogo odbil v kot, katerega je izvedel Ozil, žoga pa je nekako prišla do Pizzara, ki je zadel za 3-3. Udineseju je postalo jasno, da so njihove šanse za napredovanje, minimalne in tekma se je zaključila s 3-3.

Manchester City je v prvi tekmi, na gostovanju v Hamburgu, zadel že v 1. minuti, strelec pa je bil Ireland, vendar so nemški nogometaši uspeli rezultat preobrniti. V 9. minuti je zadel Mathijsen, v 63. iz penala Trochowski, v 79. minuti pa je Guerrero postavil, končnih 3-1. Sinoči je Manchester pričel lov na zaostanek, a v 12. minuti prejel zadetek, katerega je po hitri akciji nemške ekipe, dosegel Guerrero. V 17. minuti je Manchester City uspel izenačiti saj je iz penala zadel Elano in takšen rezultat je ostal do konca 1. polčasa. V 2. polčasu so domači silovito napadli in v 50. minuti zadeli za vodstvo z 2-1, strelec pa je bil Caciedo. Do konca tekme sta imela oba nasprotnika priložnosti za zadetek, vendar je rezultat ostal nespremenjen in “najbogatejši klub na svetu” je izpadel, njihov najdražji igralec Robinho pa je ponovno odigral zelo slabo tekmo. Pričakovano, saj je vse pogosteje vpleten v škandale, pijančevanje, prostitutke, pretepi celo droga se je omenjala. Jebeš te brazilce, slava jim stopi v glavo, jih zmeša … Ronaldinho, Adriano, Robinho … da pa bo zmešnjeva še večja, si Manchester City želi združiti prav opisani trio.

Kako je žreb neusmiljen. V drugem polfinalnem paru bomo videli nemški obračun med Werderjem in Hamburgerjem, zmagovalec pa se bo nekje na pol poti oz. v Istambulu pomeril z zmagovalcem ukrajinskega doboja.

  • Share/Bookmark
Zapisal izmisljeni | 16.04.2009 - 19:00 - Kategorije: sezona 2008-09 -

Chelsea, Barcelona, Manchester United in Arsenal …

CHELSEA je izločil Liverpool. Že prva tekma je navdušila in predvsem presenetila z veliko zadetki, druga pa je bila že kar fantastična. Zaenkrat tekma sezone. Gostje iz Liverpoola so s čudovito akcijo Banyouna in Torresa nakazali, da gredo na lov za zaostankom. Na njihovo žalost, akcija ni bila zaključena z zadetkom, a se je to kmalu spremenilo. Prosti strel Fabia Aurelia, z desne strani je bila mala mojstrovina. V pričakovanju predložka, beri centeršuta, se je Aurelio odločil za neposredni strel na gol in premagal/prelisičil Chelsejevega golmana, ki je že krenil v drugo smer. Na 0-2 je po prekršku v kazenskem prostoru povišal Xabi Alonso in “redsi” so bili tik pred eksekucijo.  In kot majavega boksarja reši zvonec, je igralce Chelsea rešil sodniški žvižg za konec 1. polčasa. V tem prvem polčasu je bil Chelsea neviden in zrel za še kakšen zadetek, Liverpoolovi igralci pa so kar “leteli” po igrišču in vsi smo komaj čakali na drugi polčas. Liverpool je ponovno pritisnil nasprotnika na svojo polovico in samo še vprašanje časa je bilo, kdaj bo 0-3, potem pa se je zgodilo. Hitra akcija Chelsea, beg Anelke po desni strani igrišča, podaja v sredino iz mrtvega kota, katero se “redsi” sploh niso preveč trudili blokirati, saj je bil v sredini, z Liverpoolovimi igralci obkrožen, osamljeni Drogba … A se je nekako prebil do, ne preveč nevarne, podaje, se žoge samo malo dotaknil oz. jo preusmeril v gol, kjer je na golovi črti ostal, začudeni, Liverpoolov golman. Chelsea se je prebudil in nato s projektilom iz prostega strela, z nekaj več kot 25. metrov, izenačil na 2-2. Strelec pa njihov branilec Alex. Živahna rdeča barva je zbledela, modra pa zagospodarila, Chelsea je preživel napade Liverpoola in s tem dvema pripeljal tekmo v varne vode. Po še eni lepi akciji londonske ekipe in povratni podaji Drogbe do kapetana Lamparda, je ta zadel za veliki preobrat in vodstvo s 3-2. Liverpoolov trener Benitez je iz igre vzel Torresa in verjetno ni bilo gledalca, ki bi upal na še en preobrat oz. Liverpoolovo vstajenje. A zgodilo se je prav to. Liverpool še ni bil čisto “dotolčen” Lucas Leiva je streljal proti golu, žoga se je odbila od Essiena in zadetek za 3-3. Lahko bi zapisal “poceni gol” a ni bil edini, saj je le minut kasneje sledil predložek/centeršut Riere z leve strani, Kuyt pa je v množici modrih, zadel z glavo, za 3-4. Do konca tekme je bilo še nekaj minut, do ponovnega preobrata oz. napredovanja Liverpoola pa samo še en gol. Chelsea se tokrat ni dal in je  izvedel še eno lepo akcijo v katero je bil ponovno vključen, Man of the mach, Drogba, zadetek za 4-4 pa je dosegel Frank Lampard. Strel proti golu in ples žoge od ene vratnice do druge ter preko črte v gol. Definitivni konec, vendar je Liverpool še “brcal”. Z golove črte je z glavo odbil Essien in preprečil vnovično vodstvo rdečih, tekma pa se je kmalu zatem zaključila. Kakšna izvrstna tekma in kakšen dolg tekst …. a ni šlo drugače.

BARCELONA je gostovala pri Bayernu in zaradi visoke zmage v prvi tekmi je bila ta tekma samo formalnost. Dejansko je imel Bayern nekakšno premoč na igrišču, pa izrazito priložnost, vendar je Luca Toni zgrešil … a Barcelona je kontrolirala tekmo, kar je dokazala po prejetem zadetku, ko je dvignila tempo igre in z izvrstno kombinacijo pred golom domačih, prišla do izenačenja. Ampak gremo po vrsti. Igralec tekme in oseba okoli katerega se v Bayernu vse vrti, Herr Ribery je dosegel gol za vodstvo v 47. minuti, vendar je Barcelona, kot sem že omenil,  po izvrstni kombinatorni akciji ter dvojni podaji prišla do izenačenja, strelec pa Keita, ki je v tej tekmi dobil prednost pred Henry-em. Poraženec Bayern se sedaj lahko posveti boju za prvaka Nemčije, kjer ima konkurenco v Wolfsburgu, Hamburgerju, Herthi … so kaotično sestavljeno moštvo, kjer sta glavna napadalca Toni – Klose z zelo podobnimi karakteristikami oz. omejenim radiusom gibanja ter sodelovanja v igri. Na sredini je dosti podobno saj imajo kup “garačev” in zelo malo “spielmaherjev” oz. igralcev zadolženih za kreacijo, v obrambi pa pušča na vse strani, največja luknja pa je golman Rensing. Včasih smo takim vpili golman-rupa. Bayern se zanaša na individualne kvalitete svojih redkih posameznikov, ki premorejo te kvslitete, a Barcelona je čisto druga kategorija kot so bundesligaši. Barcelona je stroj, ki že celo sezono igra v izvrstni sezoni, stroj, ki melje nasprotnike in navdušuje nogometne strokovnjake ter “sladokusce”.  Ekipa ima trenutno najboljšega igralca na svet Lea Messi-ja, tu je še napadalni dvojec Eto’o – Henry, ki neusmiljeno zadeva, pa okostje španske reprezentance – Evropskih prvakov, Puyol, Xavi, Iniesta … Barcelona ostaja edini resni konkurent angleškim klubom.

ARSENAL je pričakovano izločil Villarreala, v prvi tekmi so sicer odigrali malo slabše, vendar jih je izvlekel super-gol Adebayorja … škarjice, 1.92 m visokega napadalca. Povratna tekma v Londonu je bila fix. Pričakovano gladko zmago je nakazal v 11. minuti Walcott s hitrim vtekanjem v prazen prostor in elegantnim zadetkom, preko nasprotnikovega golmana. V 60. minuti je na 2-0 povišal Adebayor, v 69. minuti pa je za končnih 3-0 zadel Van Persie. Arsenal je zlahka obračunal s svojim nasprotnikom, za katerega smo vedeli, da je zelo dobra ekipa, a klubu kot je Arsenal, nekonkurenčna. Topničarji oz. Gunnersi so v izvrstni formi in v letošnjem letu še ne poznajo poraza, kar je niz 25. tekem, v Ligi prvakov pa so na domačem igrišču nepremagani 24. tekem oz. od leta 2004. Po poškodbah so se jim vrnili najboljši igralci Van Persie, Adebayor in pa predvsem Fabregas, ki je glavna žila ekipe in vodja, kateri je pripravljen popeljati Arsenal do konca. Mlada ekipa z iskušenim trenerje, ki zna iz njih izvleči najboljše je vsekakor nevarna za vsakega nasprotnika, a mislim da se je tokrat znašla v predobri družbi.

MANCESTER UNITED je v času svoje krizice, v kateri je nanizal nekaj nepričakovanih kiksov, izločil Porto. V angleškem prvenstvu je njihov rešitelj, najstnik Marcheda, ki je v debiju zabil v 93. minuti za zmago nad Aston Villo, v naslednji tekmi pa v svojem drugem nastopu ponovno zadel za zmago nad Sunderlandom, v Ligi prvakov pa sta rešitelja Ronaldo-Rooney. Tukaj so vloge višje, ekipe pa boljše, in po neprepričljivi prvi tekmi, ki se je končala z 2-2 je sledil obračun v Portu. Porto je prvo tekmo odigral izvrstno, agresivno, predvsem pa sproščeno vendar je imel Rooney svoj dan in z golom ter izvrstno asistenco preprečil zmago gostov. Manchester je v povratni tekmi gostoval na stadionu Dragao, kjer nobena angleška ekipa še ni uspela zmagati, a je Sir Alex Ferguson napovedal rušenje te tradicije. Ni ponovil svoje napake in nekateri igralci so dobili na zadnji prvenstveni tekmi zaslužen počitek, med njimi tudi golman Van der Saar, ki je bil v Portu ponovno na golu. V obrambi je zaigral, trenutno najboljši štoperski tandem na svetu, Ferdinand – Vidić, ki je zadržal vse poskuse portugalske ekipe, mladi Evans pa se je lahko učil z angleške klopi za rezervne igralce. Bočne položaje sta držala zanesljiva in zelo motorična, Evra in O’Shea, na sredini pa sta pomagala Carrick in Anderson. Krilna zvezna igralca sta bila neustavljivi Cristiano Ronaldo in “my favorite” Ryan Giggs, ki sta dobila nalogo prebijati po bokih in ustvarjati kaos v nasprotnikovih obrambnih vrstah, kar jima je dobro uspevalo. Napadalni duo Rooney – Berbatov je imel nalogo doseči želeni zadetek oz. potrebno število zadetkov, vendar je že na samem začetku tekme, izvrstni Cristiano Ronaldo streljal z razdalje preko 30. metrov in zadel za vodstvo, katerega je nato Manchester United zadržal do konca tekme in se uvrstil v polfinale. Gostje so tekmo, po zadetku, rutinirano pripeljali do konca, vmes imeli nekaj lepih priložnosti za povečanje vodstva, a so te ostale neiskoriščene. Porto je po sproščenem gostovanju in ugodnem 2-2 v prvi tekmi, začutil pritisk, imperativ zmage in uvrstitve v polfinale, vendar ni zdržal, zaradi česar si v celi tekmi niso ustvarili večje priložnosti. Le malo pred koncem so zapretili, a je ostalo pri poskusu in aktualni evropski ter svetovni prvak je dosegel prvo angleško zmago na zloglasnem Daragau. Zasluženo, tak okot uvrstitev v polfinale.

off.

  • Share/Bookmark
Zapisal izmisljeni | 14.04.2009 - 17:18 - Kategorije: sezona 2008-09 -

Čeprav je bilo v zadnjih dnevih pri stavah oz. napovedih rezultatov kar nekaj finančnega priliva, so me nekatere napovedane tekme v Ligi prvakov presenetile … TUKAJ Tokrat mahinalna napoved ….

 

BAYERN – BARCELONA  1

Bayern je simbol nogometnega dela Nemčije in bo storil vse, da se vsaj častno oprosti od najelitnejšega tekmovanja, kjer so prejšnji teden doživeli enega najhujših porazov. V ekipo se vračajo nekateri poškodovani igralci, ki v prvi tekmi niso mogli igrati, želja po maščevanju za poraz pa je prisotna. Čeprav je ekipa nacionalno mešana imajo vsi ti nogometaši, nekje v podzavesti vsajeno, da “nemci” igrajo do konca, do zadnje sekunde … Na drugi strani je sproščena ekipa Barcelone, ki se zaveda, da jo lahko samo “čudež” izloči iz nadaljnega tekmovanja in da je gostovanje na Bavarskem samo še formalnost. Na koncu je vse skupaj samo ena od teorij …. meni se zdi najbolj verjetna, pa še kvota je dobra.

CHELSEA – LIVERPOOL  0

Dvoboj izenačenih tekmecev, ki se dobro poznata. Chelsea ima prednost s prve tekme, ko je dobil z 1-3 ter prednost domačega igrišča. S psihološkega vidika gledano, morajo samo zadržati že priigrano prednost, kar je mogoče z defanzivnejšo postavitvijo ter igranjem dolgih žog in hitrih protinapadov. Zadnja leta je bil to zaščitni znak njihove igre in tudi tokrat pričakujem nekaj podobnega. Na drugi strani je Liverpool, ki je kiksal na prvi tekmi, ki ima rahlo poškodovanega kapetana Gerrarda in ki si bilj kot Lige prvakov, želi zmage v angleškem prvenstvu. Njihova priložnost je verjetno zadržanem nasprotniku, sproščenost, saj nimajo kaj izgubiti in pa izjemni Fernando Torres. Vsekakor so možni vsi trije znaki, a spet sem si zamislil neko verjetno teorijo …

jutri pa …

 

PORTO – MANCHESTER UNITED  2

Porto je v prvi tekmi, na gostovanju v Angliji, pozitivno presenetil in ima pred jutrišnjo tekmo, zelo ugoden rezultat. 2-2 iz prve tekme pomeni, da lahko čakajo napade nasprotnika in igrajo na hitre protinapade svojih dveh izvrstnih napadalcev ali pa spet prevzamejo igro in s kratkimi podajami in posestjo žoge poskušajo priti do priložnosti za gol. V prvi tekmi so presenetili in nadigrali nasprotnika, kar pa bo tokrat mnogo težje. Manchester United je bil pred prvo tekmo veliki favorit, kateri je podcenil nasprotnika in zaradi tega ni dosegel pričakovane zmage oz. ugodnega rezultata. Tokrat prihajajo “napaljeni” in njihov trener Ferguson napoveduje, da bodo prva angleška ekipa, ki je zmagala na Portovem stadionu. Kot velikemu navijaču, Manchester uniteda, mi ne preostane drugega kot slepo verjeti ….

ARSENAL - VILLARREAL  1

Tekma, ki se zdi večini, najmanj zanimiva. Arsenal ima ugoden rezultat oz. 1-1 iz prve tekme, in vse razen zmage “topnčarjev” bi bilo veliko presenečenje. Njihova mlada ekipa igra lep, atraktiven nogomet z veliko izdelanih akcij, njihov najboljši strelec Adebayor pa se po poškodbi, vrača v staro strelsko formo. Na drugi strani je Villarreal, ki po mojem mnenjeu, ne premore dovolj kvalitete za premagovanje ekip kot je Arsenal. Presenečenja so možna, a je tu verjetnost zelo majhna.

  • Share/Bookmark