Čudeži se dogajajo in sinočnja zmaga ZDA nad favoriziranimi španci je bila ogromna vzpodbuda za tokratnega outsiderja, domačo reprezentanco, Južnoafriško republiko.

Reprezentanca Južnoafriške republike, ki jo ljubkovalno kličejo Bafana Bafana, je računala na še en čudež na tem turnirju oz. na svojo ogromno željo po uspehu nad favoriziranim nasprotnikom. V položaju, ko nimajo kaj izgubiti in ob močni podpori domačih navijačev so sami sebe hrabrili, da lahko konkurirajo najuspešnejši reprezentanci sveta.

Brazilska reprezentanca je po uvodnem mučenju z Egiptom, spoznala da so razlike v kvaliteti vedno manjše, tekmo pa lahko odločijo detalji. V naslednji tekmi so gladko premagali kasnejšo senzacijo, ZDA, v zadnjem kolu pa ponižali rahlo nezainteresirano reprezentanco Italije, kar je bilo dovolj za naziv prvega favorita tekmovanja. Verjetno so spremljali sinočnjo tekmo in nihče ni želel ponoviti španskih napak, temveč so se vsi polnili z motivacijo.

V prvem polčasu sta obe ekipi imeli po nekaj lepih priložnosit, a rezultat se ni spreminjal in domača reprezentanca je bila enakovreden nasprotnik. Očitno je bilo, da so brazilci igrali zelo previdno oz. si niso upali dovoliti svoje znamenite igre, polne preigravanj, kombinatorike in lepih akcij, spoštovanje nasprotnika pa je bilo preveliko. Na drugi strani je reprezentanca Južnoafriške republike dobro parirala slovitejšemu tekmecu in z nekaj lepih/hitrih akcij postajala vse drznejša. V drugem polčasu se je njihova pozitivna predrznost le še stopnjevala in kot je komentator Saško ugotovil, jih je pasivnost brazilcev le še dodatno vzpodbujala. Kmalu so prevzeli oblast na igrišču in diktirali tempo igre, a je brazilski selektor Dunga “zadel” z menjavo in rezervist s hudičevim pogledom, Dani Alves je 5 minut pred koncem zadel iz prostega strela. Z roba kazenskega prostora, lepo odmerjen, močen strel v daljši kot za vodstvo z 1-0 oz. za zmago in uvrstitev v finale.

Južnoafriška republika je ekipa, ki je v času turnirja napredovala od kaotične/zbegane reprezentance iz prvega kola, ko ni uspela premagati Iraka, do ekipe ki dikitra tempo eni najboljših reprezentanc na svetu, Braziliji z vsemi njenimi zvezdniki. Čestitke na napredku in v naslednjem letu na svetovnem prvenstvu bodo vsakemu nasprotniku predstavljali veliko grožnjo.

Brazilija se je težje kot se je pričakovalo uvrstila v finale, kjer se bo ponovno pomerila z reprezentanco ZDA, katero so v drugem kolu že premagali. Takrat z lahkoto, v finalu, ki si ga bom ogledal na dopustu, na Cipru, pa bomo videli …

off …

Španija je po letih suše oz. razočaranj na evropskih in svetovnih prvenstvih z lansko osvojitvijo naslova Evropskih prvakov, postala samozavestna, nepremagljiva reprezentanca, ki ruši pred seboj vse rekorde. Očitno je španski krč oz. bojazen pred neuspehi dokončno izginil in njihova ekipa je bila neustavljiva, kar tudi nasprotnik v polfinalu ne bi smel spremeniti. Kot sem že navajal v prejšnjih zapisih oz. spremljal njihovo serijo, so dosegli 15 zaporednih zmag, kar ni uspelo doseči še nobeni reprezentanci in pa 35 tekem brez poraza, kar je izenačenje rekorda, z brazilskim, izpred mnogih-mnogih let …. na vrsti je bila polfinalna tekma proti ZDA, ki naj bi bila samo še ena ovira do pričakovanega finala, kamor naj bi se, prav tako pričakovano, uvrstila Brazilija. 

Reprezentanca ZDA je imela po prvih dveh kolih, dva gladka poraza, v polfinale pa jih je peljal samo čudež oz. dva združena čudeža, visok poraz Italije v dvoboju z Brazilijo in sočasna visoka zmaga nad Egiptom. In prav to se je zgodilo. Amerikanci so odigrali odlično tekmo in se ob porazu Italije s 3-0, z zmago nad Egiptom, prav tako s 3-0, uvrstili v polfinale, kjer jih za nagrado čaka ena najboljših reprezentanc na svetu. Neobremenjeni, uspeha željni amerikanci so bili vsekakor večja nevarnost, kot so jim mnogi pripisovali pred tekmo in svoj uspeh v prvi fazi tekmovanja so hoteli še nadgraditi.

Prvi polčas se je pričel po pričakovanjih, veliko kratkih podaj španske ekipe in kroženje okoli kazenskega prostora, kar pa ni prineslo resnih priložnosti, za razliko od hitrih nasprotnih napadov amerikancev, ki so nekajkrat resno zapretili.  Ousiderji so postajali vse pogumnejši in konkretnejši, predvsem mladi Altidore, ki je v 27. minuti zadel za vodstvo z 1-0, predtem pa lepo s hrbta vrgel nasprotnega branilca in svojo reprezentanco neovirano popeljal v vodstvo. Španska ekipa, ki je imela do tega trenutka gol razliko 8-0, je prvi prejeti gol na turnirju šokiral in do polčasa ni bilo sprememb rezultata. V drugem polčasu je španska reprezentanca krenila še odločneje, napadi so se vrstili, a do željenega zadetka oz. izenačenja ni prišlo. Na drugi strani so bili redki napadi amerikancev, a v enem izmed teh je po izjemno lepi ekipni akciji in po napaki španskega branilca Ramosa, zadel Clint Dempsey. Zadnji del tekme so španci želeli doseči gol, ki bi jim vrnil upanje oz. možnosti za izenačenje, a jim to ni uspelo in ob gledanju tekme se mi je zdelo, da bi lahko igrali še eno tekmo, pa ne bi zadeli. Amerikanci so po senzacionalni uvrstitvi v polfinale prekipevali od samozavesti, moči in želje po uspehu, saj so v sodnikovem podaljšku, v 91. minuti kar trikrat zapored z drsečimi štarti prekinjali napade nasprotnika. 

Še eno ameriško presenečenje oz. že kar senzacija in pa prekinitev španskega niza zaporednih zmag in tekem brez poraza.

Ekipa ZDA je zasluženo premagala špansko ekipo in se uvrstila v finale, kjer pričakuje zmagovalca v dvoboju Brazilija - Južnoafriška republika.

Spet darilni boni za Tuš planet …. spet kino …. tokrat ameriška komedija ….

The hangover

Pri nas znan kot “maček”, v slovenskih kinih pa prevedeno v Prekrokana noč.

Režiser, ki je zaslovel s podobnimi komedijami, Todd Phillips predstavi fantovščino v Las Vegasu.

Učitelj Phil, zobozdravnik Stu, ženin Doug in njegov svak oz. nevestin brat Alan odpotujejo v Las Vegas, kjer naj bi preživeli divjo noč oz. imeli fantovščino. Po uvodni predstavitvi modela Phila, odbitega/čudaškega Alana, mevžastega Stuja in razumnega Douga se četverica nastani v luksuznem apartmaju in prične s popivanjem ….

Nekaj minut kasneje vidimo razfukan apartma v katerem se sprehaja kokoš, v kopalnici čaka tiger, v omari je otrok …. manjka pa ženin Doug. Od divje noči uničena trojica se poskuša spomniti kaj se je sploh dogajalo, a jim to nikakor ne uspe, zato se odpravijo poiskati prijatelja ….

Kmalu zatem ugotovijo, da so imeli opravka z drogami, policijskim avtom, urgenco, striptizetami, poroko, azijskimi gangsterji, Mike Tysonom ….

Zelo dobra komedija, ki je kar nekajkrat nasmejala polno dvorano, vrhunec pa pustila za odjavno špico, ko sledi razkritje prekrokane noči.

Film, ob katerem se boste spomnili vseh svojih pizdarij, ki ste jih počeli v takšnih in drugačnih stanjih oz. trenutkov, ko ste se s prijatelji naslednje dneve pogovarjali in poskušali sestaviti zgodbo prekrokane noči.

Še en film, ki sem si ga že gledal, pa sem ga pred dnevi ponovno …

16 blocks

Akcijski film, kjer glavno vlogo igra Bruce Willis, zame eden najbolj cool akcijskih junakov, ki se največkrat iz looserja s katerim simpatiziramo prelevi v akcijskega heroja ….

Tokrat je Bruce Willis zapit, od vsega zjeban policaj Jack Mosley, ki je zelo podoben karakter kot so bili že John Hartigan, Jeff Taley, pa legendarni John McLane, Joe Hallenbeck…. Skratka zguba, ki se prebija iz dneva v dan in mu je kot pove že v uvodnem delu filma, življenje predolgo.

Jack Mosley dobi nalogo prepeljati gobezdača Eddie Bunkerja iz zapora do sodišča …. 16 blocks oz. 16 ulic. To naj bi bilo kratko, rutinsko delo, kar pa se izkaže, da ni.

Gobezdač Eddie Bunker, ki ga izjemno odigra rapper z lepo filmsko kariero Mos Def, je mala baraba in bo pričal na sodišču proti skorumpiranim policajem, zaradi česar ga ti hočejo eliminirati oz. ubiti.

Jack Mosley reši Bunkerju življenje, pri tem ustreli skorumpiranega policaja, ter se počasi iz looserja transformira v super-policaja kakšen je bil nekoč. Policaj in nepomembna baraba na begu postaneta buddy-buddy, lovi pa ju skupina skorumpiranih policajev, katere vodi Mosleyev bivši buddy, detektviv Nugent, ki ga igra še en odlični igralec David Morse.

Zelo dober akcijski film, z izvrstno igro glavnih igralcev, ki film pripeljejo do pričakovanega konca.

Nadaljujem s filmi … nadaljujem z Jodie Foster …

Flightplan, film iz 2005, katerega sem si že nekajkrt hotel ogledati, a …. mi nikakor ni uspelo. Tokrat je bil na POP TV, v sredo če se ne motim, slovenski prevod pa Pogrešana na letalu.

Jodie Foster je tokrat Kyla, američanka v Berlinu, kjer se smrtno ponesreči njen mož. S hčerko Julio se z avionom vračata, domov v Ameriko, pri tem pa med letom zadremata.

Ko se Kyla zbudi ne najde Julie in sledi iskanje otorka na avionu. Izvrsten zaplet, ki gledalca napelje, na razmišljanje ali se je otrok dejansko izgubil ali ga je kdo ugrabil, kot trdi Kyla ali pa otroka sploh ni bilo na avionu in si je Julia vse skupaj izmislila oz. so to njene blodnje, saj je še vedno v šoku zaradi smrti moža.

Do tu je film izvrsten, nato pa po odličnem zapletu filma, napetost popusti. Iskanje po celotnem avionu še drži napetost, razkritje agenta Carsona kot bad guya pa skupaj z razkritjem njegovega načrta dokončno uničita film, kjer kmalu vidimo, da je Julia dejansko ugrabljena. Sledi pričakovano herojstvo Kyle, ki reši svojo hčerko, pokonča agenta Carsona in ob pristanku zmagoslavno pride iz aviona.

Odličen zaplet, pa slab razplet in ponovno odlična Jodie Foster, ki je idealna za vloge žrtev oz. trpečih žensk, kjer se je že nekajkrat izkazala. Prav tako se mi zdi odlična izbira Petra Sarsgaarda za bad guya, ki ne iztopa preveč ter se postopoma spremeni iz neodločneža v pokvarjenca.

Z zmagama Brazilije nad Italijo s 3-0 in ZDA nad Egiptom, z identičnim rezultatom, se je razpletlo tudi v skupini B. V polfinale sta se uvrstili reprezentanci Brazilije in presenečenje zadnjega kroga, ZDA.

Brazilijia - Italija  3-0

Veličastna zmaga brazilcev, ki so se s tremi zmagami v treh tekmah uvrstili v polfinale. Brazilska reprezentanca je v treetji tekmi ponižala svojega nasprotnika, svetovnega prvaka, Italijo. V razmaku osmih minut so dosegli tri gole, prvi pa je v 37. minuuti zadel Luis Fabiano, ko je ponesrečen strel Maicona prišel do navedenega, ki je nato “obrnil” nasprotnega branilca in premagal italijanskega vratarja. Samo šest minut kasneje je sledila hitra akcija, v kateri je Luis Fabiano podal naprej proti Robinhu, ta krenil v napad, podaljšal oz. podal v levo, kjer je bil Kaka, ki je žogo takoj vrnil v sredino, tam pa jo je Robinho nekako prepustil, da je prišla do Luisa Fabiana, ki jo je potisnil v gol za sigurnih 2-0. Zelo lepa akcija, v kateri so povsem izgubljeno in neogranizirano delovali italijanski branilci in dve minuti zatem sledila podobna, ko je žogo v prostor, na levi strani dobil Robinho, ki je ušel razredčeni italijanski obramni vrsti in nato podal v sredino proti osamljenemu Luisu Fabianu, a je še pravočasno, nazaj pritekel Dossena in z drsečim štartom potisnil žogo v lastni gol. Italijanska obramba, ki velja za eno najmočnejših na svetu, si je v zadnjem času privoščila kar veliko število prejetih zadetkov in selektor Lippi bo imel v zadnjem letu do svetovnega prvenstva še veliko dela. Italijani so drugem polčasu odigrali nekoliko bolje, a kjub temu niso uspeli doseči niti častnega zadetka in po zelo neprepričljivi ter slabi igri na turnirju, so zasluženo izpadli. Vsekakor se mi zdi, da italijani niso preveč resno vzeli tega turnirja in da je njihov selektor Lippi samo probaval neke svoje taktične variante, ter da bodo naslednje leto na svetovnem prvenstu igrali precej bolje.

ZDA - Egipt  3-0

ZDA so presenetile. V tekmi, kjer naj bi egipčani potrdili odlično igro iz drugega kola in se uvrstili v nadaljni krog so amerikanci šokirali. Zaslužena zmaga, kjer je Charlie Davies v 21. minuti povedel svojo ekipo v vodstvo, potem ko je sam med nespretnima nasprotnkovima branilcema in še bolj nespretnim golmanom, le nekako potisnil žogo v gol. Drugi gol so američani dosegli v 63. minuti, po odlični akciji in lepi asistenci Landona Donovana, je Michael Bradley zadel za 2-0. V 71. minuti pa je nato končnih 3-0, po dolgi diagonalni podaji s skoraj sredine igrišča, z udarcem z glavo, postavil Clint Dempsey. Američani so zasluženo zmagali in se uvrstili v polfinale, kjer bodo lahko neobremenjeno odigrali tako kot proti Egiptu, ki je znan po tem, da proti favoritom igra odlično, ko pa je potrebno premagati enakovredne ali slabše nasprotnike, pa ima težave. Tudi tokrat je bil Egipt v vlogi favorita in tudi tokrat se mi zdi, da je prišlo do podcenjevanja, kar je pri Egiptu zelo pogost pojav, zaradi katerega se tudi ne bodo uvrstili na svetovno prvenstvo, saj so v tekmah s slabšimi nasprotniki, izgubili preveč točk. Poškodba oz. nenastopanje njihovega odličnega napadalca Mohameda Zidana ne more biti izgovor za takšen poraz, čeprav so prvi polčas odigrali zelo dobro, nato pa je v drugem polčasu sledil razpad sistema.

V skupini A so odigrali še tretje kolo, v katerem sta si napredovanje v polfinale zagotovili reprezentanci Španije in Južnoafriške republike.

Španija - Južnoafriška republika  2-0

Evropski prvak, Španija nadaljuje z zmagovanjem. Tokrat so zabeležili rekordno 15. zaporedno zmago in 35. zaporedno tekmo brez poraza. Do 51. minute je bilo 0-0, nato pa je kazenski strel oz. penal izboril Fabregas, ki je izvajanje tega prepustil Davidu Villi. Villa je streljal, južnoafriški vratar Khune pa je izvrstno odbranil, vendar je bilo veselje na tribunah kratkotrajno, saj je v naslednjem španskem napadu prišlo do zadetka. Globinsko žogo proti Villi je ta sprejel s prsmi in iz obrata, na prvo zadel za 1-0. Fantastičen zadetek igralca, ki se ga vse bolj omenja pri transferjih iz finančno uboge Valencie. Španski selektor Del Bosque se je kmalu po doseženem golu odločil za dvojno menjavo, strelca Villo in Torresa je zamenjal z novima napalcema, Guizo in Llorentejem. Slednji je v 72. minuti, po akciji iz prekinitve, nekako prišel do žoge, in zadel za 2-0 kar se je izkazalo za neulovljivo prednost oz. končni rezultat.

Reprezentanca Južnoafriške republike je prvi polčas odigrala zelo dobro in imela ugoden razultat 0-0, v drugem počasu pa je po ubranjenem penalu kazalo na njihov nov zalet, a že v naslednji minuti jih je šokiral Villa s svojim fenomenalnim golom. V nadaljevanju so prejeli še en gol in v njihovih vrstah je zavladal kaos, saj so se zavedali moči nasprotnika oz. španske reprezentance, ki bi jih lahko “napolnila” z zadetki oz. izločila iz nadaljnega tekmovanja. Južnoafriška reprezentanca je zadnji del tekme odigrala nekoliko defanzivnejše, vendar so kljub temu z nekaj hitrimi akcijami pokazali, da so še kako nevarni, predvsem me je spet navdušil “delija” Parker. Do konca tekme se rezultat ni spremenil in končnih 2-0 za Španijo je pomenilo, da sta se oba nasprotnika uvrstila v polfinale.

Irak - Nova Zelandija  0-0

Tekma, v kateri je za favorita veljal Irak, ki bi se z morebitno zmago lahko uvrstil v polfinale, a na njihovo žalost, niso uspeli zmagati, kar je bil pogoj za uvrstitev v polfinale. Čeprav so bili iraški nogometaši nekajkrat zelo blizu zadetka, enkrat je golman nasprotnika celo odbranil z glavo, je rezultat tekme do konca ostal, nepopularnih 0-0 … Irak je dokazal, da ima izjemno močno obrambno vrsto, saj je v treh tekmah prejela samo le en zadetek … v drugem kolu proti favorizirani Španiji. V ostalih dveh tekmah oz. v uvodnem kolu proti domači Južnoafriški republiki in v zadnjem kolu proti Novi Zelandiji pa je njihova čvrsta obramba zdržala vse napade oz. zadržala izid 0-0. Vse skupaj je bilo, na njihovo žalost, premalo za uvrstitev v polfinale, saj ob tem v vseh treh kolih niso dosegli nobenega zadetka. Vsekakor pozitivno presenečenje, čeprav sem že na začetku pričakoval, da se bo, poleg Španije, v naslednji krog uvrstila domača reprezentanca.

Reprezentanca Nove Zelandije je osvojila svojo prvo točko in turnir zaključila v malo boljšem vzdušju, saj so prvi dve tekmi gladko izgubili. Na tem turnirju so bili krepko najslabša reprezentanca in čeprav imajo še možnosti za kvalifikacije na svetovno prvenstvo, menim, da po kvaliteti še ne spadajo na takšna tekmovanja in da Južnoafriške republike naslednje leto ne bodo videli kot nogometaši, kvečjemu kot turisti.

Kam na dopust?

Vprašanje, ki mi ne da miru …. ta, last minute varianta je kar precejšni stres, čeprav se ne sekiram preveč, samo da oddidem/oddideva ….

plan je takšen, da je odhod možen od 25.6 do nekje 28.6, vrnitev pa najkasneje 5.7

v poštev pridejo nočitve z zajtrki, polpenzioni, polni penzioni, nekje tudi all inclusive

finance dopuščajo maksimalno vplačilo nekje okoli 550 in 580 eurov

avionski poleti z Brnika oz. iz Gradca

destinacije pa so problem ….

ob navdušenju nad Portugalsko oz. otokom Maderio se kmalu pride do spoznanja, da je to finančno težko izvedljivo, saj so cene nad 500 eurov za nočitve z zajtrki …. verjetno kdaj drugič, a vseeno še nisem čisto obupal.

sledi Ciper, ki je imel še včeraj največ možnosti, a je Sandy beach hotel že zaseden in v igri je ostalo še nekaj lokacij, saj me privlači misel, da ne poznam nikogar, ki bi že dopustoval na Cipru in bi šel tja brez vsakršnih informacij, čista uživancija in raziskovanje otoka na katerega ni možno iz Slovenije, temveč iz Gradca.

kot rezervna lokacija je tu še Španija, predvsem Malaga in pa otok Mallorca, kjer se cene za polpenzione gibljejo od 350 do 500 eurov. Zaenkrat primerjam ponudbe in se nagibam k vzkliku Viva Espania.

še malce nižje na letvici želja je Grčija s svojimi otoki, predvsem Rodos in Kos, vendar ni pretirane želje po vnovičnem dopustovanju v Grčiji. 

izhod v sili pa sta Egipt in Tunizija, vendar navedena samo na all inclusive varianto, a bi si to najraje pustil za zimske dni, kot pred leti oz. 2003 v Noria resortu v Sharm el Sheiku.

Čeprav sem letos že bil na pravem dopustu, Kuba - 14 dni,  in sem se takrat prepričeval, da bi poleti vplačal minimalni znesek za tedenski oddih, se je to stopnjevalo od načrtovanih 350 do maksimalnih 580 eurov in obiskovanja turističnih agencij, kjer zbiram last minute ponudbe …

kam na dopust?

Veliko močnejša skupina B je odigrala drugo kolo v katerem sta se pomerila Brazilija proti ZDA in nekaj kasneje pa še Egipt proti Italiji.

Reprezentanca ZDA je na turnirju Confederations cup izgubila še drugič, po uvodnem porazu proti Italiji s 3-1, so tokrat izgubili z reprezentanco Brazilije, s 3-0. V prvem dvoboju so amerikanci povedli z golom Landona Donovana iz penala, nato pa prejeli tri zadetke in serijo treh nadaljevali tudi proti Brazilcem, kar vsekakor ni tragedija saj sta obe navedeni reprezentanci v vrhu svetovnega nogometa. ZDA imajo v tretjem kolu priložnost za boljši rezultat proti reprezentanci Egipta, katera je od vrha nogometa malo bolj oddaljena, a je v prvih dveh kolih dokazala, da so presenečenja možna. Eno takšnih bi bil neodločen rezultat ali pa celo zmaga ZDA. 

Reprezentanca Brazilije je v prvem kolu že v 5. minuti povedla z golom, ki ga je dosegel Kaka, a je reprezentanca Egipta kmalu zatem izenačila na 1-1. Sledila sta še dva zadetka brazilcev, ki sta jih dosegla Luis Fabiano in Juan, venadar se nasprotnik ni predal, temveč je v drugem polčasu, v roku ene minute, dosegel dva zadetka in rezultat izenačil na 3-3. Takšen rezultat je ostal do 90. minute, ko je sodnik Howard Webb dosodil penal in Kaka je postavil končni rezultat 4-3. Penal je bil upravičen, a vseeno kontraverzen saj sodnik ni takoj zapiskal temveč šele nekaj sekund kasneje, ko je prekinil igro zaradi domnevno poškodovanega igralca na igrišču. Domneva se, da je bil penal dosojen po pregledu posnetka in signalizaciji 4.sodnika, kar je v nasprotju z aktualnimi pravili. V drugem kolu je Brazilija ni dovolila nikakršnega presenečenja, napetosti oz. dvomov in je ZDA premagala z gladkih 3-0, strelci pa so bili Felipe Melo po predložku s strani, Robinho po hitrem protinapadu in pa Maicon po brazilski kombinaciji na levi strani igrišča. Selecao, kot kličejo brazilsko ekipo, je že v polfinalu, predtem pa se bodo v zadnjem/tretjem kolu pomerili še s svetovnimi prvaki italijani, ki so po prvih dveh kolih v velikih težavah.

Aktualni svetovni prvaki, italijani so ponovno v težkem položaju, saj imajo za seboj poraz proti neposrednem konkurentu za uvrstitev v polfinale in pred seboj tekmo proti eni najmočnejših reprezentanc na svetu. Že v prvem kolu so imeli kar nekaj težav, ko je reprezentanca ZDA povedla, vendar je selektor Lippi nato zadel z menjavo, Rossijem, ki je do konca tekme dosegel dva zadetka, vmes pa je zadel še De Rossi. Težkih 3-1, nato pa omenjeni poraz z Egiptom, ko so po akciji iz kota prejeli gol in nato kljub občutni premoči, boljši igri in več strelih na gol, niso uspeli izenačiti oz. Lipijeve menjave Pepe, Toni in Montolivo niso uspele zadeti gola. V tretjem kolu bodo igrali proti reprezentanci Brazilije, ki je sicer že uvrščena v polfinale a si nikakor ne želi prekinitve pozitivnega niza, ob tem pa bodo odvisni še od tekme konkurentov iz skupine in zanima me ali bodo spet uspeli na svoj znamenitii “italijanski načini” priti v naslednjo fazo tekmovanja oz. polfinale.

Reprezentanca Egipta je že v uvodnem kolu odigrala odlično tekmo v kateri je najprej v uvodnih minutah prejela zadetek, nato pa z lepim golom Zidana izenačila na 1-1. V nadaljevanju tekme so prejeli še dva gola, nato pa se ponovno razigrali, saj so vodstvo Brazilije s 3-1, spremnili z zadetkoma Shawkya in še enkrat Zidana, v 3-3, na koncu pa nesrečno izgubili zaradi penala v 90. minuti. V tem, drugem kolu, je sledil obračun z aktualnimi svetovnimi prvaki, ki so dominirali, a svoje premoči nikakor niso uspeli unovčiti. Svojo priložnost pa so zato zelo dobro unovčili egipčani, saj je Mohamed Homas v 40. minuti po udarcu iz kota, zadel za vodstvo z 1-0. Ker se rezultat, kljub navalu italijanov, do konca tekme ni spremenil, je Egipt zasluženo slavil in ima sedaj velike možnosti za uvrstitev v polfinale. V tretjem kolu jih čaka še dvoboj proti outsiderju skupine, reprezentanci ZDA, ki je zaenkrat brez točk in brez velikih možnosti proti zaenkrat izvrstnem Egiptu.

Neatraktivna skupina A je postregla z dvema povprečnima, nezanimivima tekmama.

Najprej sta igrala Španija in Irak.

Aktualni evropski prvaki so se mučili z defenzivnim Irakom in šele v 55. minuti, je po podaji Capdeville, z glavo zadel David Villa. Njegov jubilejni, 30. gol v reprezentanci in 14. zaporedna zmaga Španije, ki je nanizala od remija z Italijo na Evropskem prvenstvu 2008, Rusijo, Nemčijo, Dansko, Bosno in Hercegovino, Armenijo, Estonijo, Belgijo, Čile, Anglijo, dvakrat zapored Turčijo, Azerbejan in na tem prvenstvu Novo Zelandijo ter Irak. To je že njihova 34. tekma brez poraza oz. serija od 15.novembra 2006, ko so izgubili prijateljsko tekmo z reprezentanco Romunije.

Iraški selektor Milutinović je ponovno izbral dobro taktiko, pri kateri so borbeni iračani dolgo držali neodločen rezultat in spretno onemogočali igro nasprotnika, ki niti ni imel izrazitih priložnosti za zadetek. Izvrstno branjenje iračanov pa je zdržalo samo, do že navedene 55. minute, ko je presodila kvaliteta nasprotnika in minimalen poraz je vsekakor uspeh iraške ekipe. Iraška ekipa ni dovolila golijade, kot so jo Španci priredili v prvi tekmi in Milutinović & co. računajo na zmago v zadnjem kolu, kar bi lahko pomenilo uvrstitev v polfinale.

Zvečer sta igrali domača, Južnoafriška republika in Nova Zelandija.

Južnoafriška republika je tokrat morala zmagati, česar so se igralci zavedali in odločno napadli nasprotnika. Dobra igra in konstantni pristisk so bili kronani v 21. minuti, ko je zadel tragik prve tekme Parker, kot sem že omenil TUKAJ igralec beograjske Crvene zvezde. Crni Delija je v drugem polčasu zadel še enkrat in vodstvo povišal na 2-0, kar je pomenilo razpad sistema pri nasprotniku in Južnoafriška reprezentanca je v zadnjem delu tekme imela nekaj izvrstnih akcij in priložnosti za povišanje vodstva. Zaradi prevelikega poigravanja, kompliciranja, atraktivnosti in sebičnosti niso uspeli dotolči nasprotnika in se z zagotovostjo uvrstiti v polfinale. Tipično afriško, ali kot bi rekli nogometni strokovnjaki; pomanjkanje taktične discipline. Ne glede na vse pa demonstrirali kvaliteten nogomet, katerega je bilo, predvsem v drugem polčasu, užitek gledati.

Nova Zelandija ostaja brez zmage, saj so po golijdi Španije doživeli še poraz proti domači reprezentanci, ki se je na koncu z njimi že preveč poigravala in prav takšnem pristopu nasprotnika se lahko zahvalijo, da niso prejeli še kakšnega gola več. Najslabša reprezentanca na turnirju, ki verjetno še upa na kakšen ugoden rezultat v zadnjem kolu.

V zadnjem, tretjem kolu, se bosta pomerila Španija proti Južnoafriški republiki in pa Irak proti Novi Zelandiji.